Vitamin-e je v maščobi topen vitamin, poznan v dveh glavnih oblikah, kot tokoferol in tokotrienol, redkeje tudi kot tokoenol. V bioloških sistemih ima vlogo enega najpomembnejših antioksidantov, ki preprečuje peroksidacijo lipidov predvsem v plazemski membrani. Njegovo pomanjkanje dokazano povzroča sterilnost in nekatere nevrološke motnje. Nahaja se predvsem v pšeničnih kalčkih, zelju, solati, zeleni, koruzi, soji, oreščkih ...

Kemijska formula biološko najaktivnejše oblike vitamina E (α-tokoferol)

Struktura

uredi

Osnovna struktura vseh oblik vitamina E je na mestu 6 hidroksiliran kromanski obroč. Glede na število in položaj metilne skupine jih delimo na α, β, γ in δ oblike. Glede na nasičenost stranske verige jih delimo na:

  • Tokoferole, ki imajo nasičeno (brez dvojnih vezi) stransko verigo
  • Tokomonoenole (T1) in MDT, ki imajo enkrat nenasičeno (ena dvojna vez) stransko verigo in
  • Tokotrienole (T3), ki imajo trikrat nenasičeno (tri dvojne vezi) stransko verigo

       

Pogosto je beseda vitamin E napačno uporabljena samo za α-tokoferol, ki je med vsemi vitamini E do sedaj najbolj raziskan.

Vloga v organizmu

uredi

Ena glavnih nalog vitamina E je naloga lipidotopnega antioksidanta, kar pomeni, da ščiti večkrat nenasičene maščobne kisline, lipoproteine in maščobne zaloge pred uničenjem (oksidacijo). Prosti radikali namreč napadejo dvojne vezi maščobnih kislin. Tokoferol (α-tokoferol) deluje kot lovilec radikalov s tem da sam vstopa v reakcijo in postane radikal, vendar stabiliziran. V organizmu se vitamin E lahko regenerira s pomočjo vitamina C, ta pa z glutationom.

Vitamin E vpliva tudi na spolne žleze in ga zato označujejo kot »vitamin, ki preprečuje sterilizacijo«.

Ostale oblike vitamina E imajo nekoliko drugačno delovanje, na primer γ-tokoferol je nukleofil in reagira z elektrofilnimi mutageni.[1] Vloge in pomeni vseh oblik vitamina še niso v celoti razjasnjeni, vendar najnovejša domnevanja kažejo, da naj bi imeli vlogo signalnih molekul.[2][3]

Novejše raziskave so začele dajati večji pomen tokotrienolom, ki so sicer manj poznani, vendar bolj učinkoviti antioksidanti v družini vitaminov E. Nekatere študije nakazujejo, da imajo tokotrienoli vlogo zaščite nevronov pred poškodbami [4] in zniževanja koncentacije holesterola prek inhibicije HMG-CoA reduktaze.[5]

Človeško telo lahko najučinkovitejše prenaša in shranjuje naravni α-tokoferol, ker ima v jetrih α-tokoferol-transportne proteine, ki prenašajo vitamin E preko VLDL v krvni obtok. γ-tokoferoli v sojinih izdelkih imajo manjšo aktivnost.

Nahajanje

uredi

Posebno veliko vsebnost vitamina E ima rastlinsko olje, predvsem olje pšeničnih kalčkov (do 2435 mg/kg skupnih tokoferolov, od tega 49 % α-tokoferola), sončnično olje (410–810 mg/kg skupnih tokoferolov, od tega 86-99 % α-tokoferola), rdeče palmovo olje (800 mg/kg skupnih tokoferolov, od tega 152 mg/kg α-tokoferola in 600 mg/kg tokotrienola) in olivno olje (46–224 mg/kg skupnih tokoferolov od tega 89-100 % α-tokoferola).

Vitamin E pridobivajo tudi sintezno v obliki racemata. Sintezni je relativno nestabilen, zato mu je po navadi dodana acetilna skupina za stabilizacijo. Tak produkt nima antioksidativne aktivnosti.[6] Vendar se ga lahko približno 50 % v telesu pretvori v aktivni vitamin E.

Vitamin E je do cca. 140 °C stabilen. Pri kuhanju (do 100 °C) torej ne prihaja do izgub, pri pečenju pa se lahko hitro zgodi, da temperature presežejo 140 °C. Če želimo preprečiti izgube vitamina E, je torej potrebno paziti na nižje temperature pri pečenju.

Potrebe

uredi

Povprečne portebe po vitaminu E so 4 mg/dan, plus dodatnih 0,4 mg na gram zaužitih večkrat nenašičenih maščobnih kislin.[7] Da pa dosežemo protektivno delovanje, so potrebni vnosi 20–35 mg/dan. Glede na nizko toksičnost [7] , se včasih priporočajo odmerki tudi do 268 mg/dan.[6] Vitamin E v osnovi poveča tveganje za krvavitve, saj interagira s prostaglandini.

Pri bolnikih z atopičnim dermatitisom je uživanje 268 mg/dan skozi več mesecev pripeljalo do signifikantnih izboljšav simptomov bolezni.[8]

Pomanjkanje

uredi

Pomanjkanje vitamina E je danes v Evropi zelo redko prisotno, saj se tokoferol zelo dobro shranjuje v jetrih in maščevju. Pomanjkanje se po navadi pojavi skupaj z boleznimi, pri katerih je motena absorpcija maščob. Posledice hipovitaminoze so:

  • suha, nagubana koža
  • motnje koncentracije
  • šibkost
  • utrujenost
  • razdražljivost
  • rane se slabo celijo
  • obramba pred aterosklerozo

Predoziranje

uredi

Za razliko od ostalih lipidotopnih vitaminov A, D in K, se vitamin E ne le kopiči v maščevju, temveč tudi izloča preko jeter in ledvic. EFSA (Evropski urad za hrano) določa 300 mg (=cca. 450IE) kot najvišji spreemljivi odmerek, ki ga zdrava odrasla oseba lahko zaužije vsak dan brez tveganja za zdravje.[9]

Pri otrocih je študija pokazala netoksičnost odmerka 25 mg na kilogram telesne teže in odmerek 10 mg na 100 zaužitih kalorij hrane označila kot zanesljivo smernico.[10]

Uporaba

uredi

Tokoferoli se v prehrambeni industriji uporabljajo kot antioksidanti. V EU so označeni kot aditivi v hrani E 306 (ekstrakti, ki vsebujejo tokoferol), E 307 (α-tokoferol), E 308 (γ-tokoferol) in E 309 (δ-tokoferol), delno tudi v »bio«-prehrani E 306.

Poleg prehrane, se vitamin E uporablja tudi v kozmetiki (v kremah za sončenje), v premaznih sredstvih in v farmaciji (kot pomožna snov). Premaz z vitaminom E naj bi tudi varoval pred strganjem kondoma.

Opombe in reference

uredi
  1. Azzi (2007). "Molecular mechanism of alpha-tocopherol action". Free radical biology & medicine 43 (1): 16–21
  2. Zingg; Azzi, A (2004). "Non-antioxidant activities of vitamin E". Current medicinal chemistry 11 (9): 1113–33
  3. Sen; Khanna, S; Roy, S (2006). "Tocotrienols: Vitamin E beyond tocopherols". Life sciences 78 (18): 2088–98
  4. Das; Lekli, I; Das, M; Szabo, G; Varadi, J; Juhasz, B; Bak, I; Nesaretam, K et al. (2008). "Cardioprotection with palm oil tocotrienols: comparison of different isomers". American journal of physiology. Heart and circulatory physiology 294 (2): H970–8
  5. Bundesinstitut für Risikobewertung: Verwendung von Vitaminen in Lebensmitteln Toxikologische und ernährungsphysiologische Aspekte,S.88
  6. 6,0 6,1 Willett WC, Stampfer MJ: Clinical practice. What vitamins should I be taking, doctor?, in: N Engl J Med. 2001 Dec 20; 345(25): 1819–1824
  7. 7,0 7,1 Bundesinstitut für Risikobewertung: Verwendung von Vitaminen in Lebensmitteln Toxikologische und ernährungsphysiologische Aspekte
  8. Tsoureli-Nikita E, Hercogova J, Lotti T, Menchini G: Evaluation of dietary intake of vitamin E in the treatment of atopic dermatitis: a study of the clinical course and evaluation of the immunoglobulin E serum levels, in: Int J Dermatol. 2002 Mar; 41(3): 146–150
  9. Tolerierbare Höchstaufnahmemengen für Vitamine und Mineralstoffe
  10. Bell,Upper Limit of Vitamin E in Infant Formulas Journal of Nutrition Vol. 119 No. 12_Suppl December 1989, pp. 1829-1831

Glej tudi

uredi