Berlin
Berlin [berlín] je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel. S skoraj štirimi milijoni prebivalcev (urbano območje šteje 4,4 milijone) je največje mesto v državi in tudi eno največjih v Evropi. Mesto leži ob rekah Spree in Havel na severovzhodu Nemčije. Zvezno deželo Berlin teritorialno v celoti obkroža zvezna dežela Brandenburg, skupaj s katero tvori metropolitansko regijo Berlin-Brandenburg z več kot šestimi milijoni ljudi.
| Berlin | |||
| |||
| Zastava | Grb | ||
| |||
| Lega Berlina v Nemčiji in v Evropski uniji | |||
| |||
| Koordinate | |||
| Časovni pas | CET/CEST (UTC+1/+2) | ||
| Uprava | |||
| Država | Nemčija 
| ||
| NUTS-regija | DE3 
| ||
| Upravna delitev mesta | 12 okrožij | ||
| Županja | Franziska Giffey (SPD) | ||
| Vladajoča stranka | SPD / Zeleni / Die Linke | ||
| Glasov v Zveznem svetu | 4 (od 69) | ||
| Osnovni statistični podatki | |||
| Površina | 892 km² | ||
| - nadmorska višina: | 34 – 115 m | ||
| Prebivalstvo | 3.748.148 (2018)[1][2] | ||
| - Gostota | 3920 /km² | ||
| - urbano: | 3.745.221 | ||
| - velemestno: | 4.430.000 (9/2011) | ||
| Drugi podatki | |||
| GDP/ nominalno | 80,3 milijarde € (2006) | ||
| Poštna številka | 10001–14199 | ||
| Območna številka | 030 | ||
| Registrska oznaka vozil | B | ||
| Spletna stran | berlin.de | ||
Prva dokumentirana omemba Berlina datira v 13. stoletje. V svoji zgodovini je bilo prestolnica Pruskega kraljestva, Nemškega cesarstva, Weimarske republike in Tretjega rajha. Število prebivalcev mesta pred drugo svetovno vojno ocenjujejo na 4,5 milijona. Med letoma 1949 in 1990 je bilo mesto razdeljeno na Vzhodni in Zahodni Berlin. Vzhodni Berlin je bil (dejanska) prestolnica Vzhodne Nemčije, zahodni pa eksklava Zahodne, obkrožen z berlinskim zidom. Po združitvi Nemčije je ponovno postalo prestolnica celotne države, kamor se je preselila večina državnih uradov iz dotedanje zahodnonemškega glavnega mesta Bonn, ki je odtlej le "druga prestolnica" Nemčije.
Danes je Berlin eno najpomembnejših kulturnih, političnih, gospodarskih in prometnih središč Evrope. Berlin je sedež več univerz in visokih šol, med katerimi so najbolj znane Humboldtova univerza, Univerza umetnosti, Svobodna univerza in Tehniška univerza.
Uprava
Kot zvezna dežela ima predstavniški dom (Abgeordnetenhaus) s 141 sedeži. Izvršno oblast predstavlja berlinski senat (Senat von Berlin), ki ga sestavljajo vrhovni župan (Regierender Bürgermeister) in do osem senatorjev. Eden od njih ima uradni naziv župan (Bürgermeister) in je namestnik vrhovnega. Vrhovni župan je hkrati tudi ministrski predsednik zvezne dežele Berlin.
Upravno je Berlin razdeljen na 12 okrožij (Bezirke), vsako ima svojo lokalno oblast, ki je podrejena mestni vladi. Okrožja se nadalje delijo na 95 krajev (Ortsteile), ki predstavljajo zgodovinske občine ali naselja, ki so bila leta 1920 priključena mestni oblasti. Ti nimajo svojih predstavnikov v vladi, se pa razdelitev upošteva pri urbanističnem načrtovanju in v statistične namene.
Berlinska okrožja
| Okrožje | Prebivalstvo november 2011 |
Površina v km² |
|---|---|---|
| Charlottenburg-Wilmersdorf | 322.848 | 64,72 |
| Friedrichshain-Kreuzberg | 273.751 | 20,16 |
| Lichtenberg | 263.916 | 52,29 |
| Marzahn-Hellersdorf | 252.754 | 61,74 |
| Mitte | 338.789 | 39,47 |
| Neukölln | 316.957 | 44,93 |
| Pankow | 375.325 | 103,01 |
| Reinickendorf | 243.541 | 89,46 |
| Spandau | 228.529 | 91,91 |
| Steglitz-Zehlendorf | 297.835 | 102,50 |
| Tempelhof-Schöneberg | 337.290 | 53,09 |
| Treptow-Köpenick | 244.547 | 168,42 |
Berlinsko narečje
Berlinsko narečje spada v širši sklop severnonemških narečij. V začetku germanskega naseljevanja v 14. st. in naprej se je govoril še jezik, bolj podoben nizozemščini kot visoki nemščini. Do danes je v tem narečju mnogo spodnje- (oziroma nizko-) nemškega, ki ohranjuje stanje pred drugim premikom glasov.
nem. was = berlinsko wat = nizozemsko wat = kaj
nem. das = berlinsko dit = to
nem. Was ist das? = berlinsko Wat is dit? ali Wat is ditte? = nizozemsko Wat is het? = kaj je to?
Galerija
-
Brandenburška vrata -
Svetovna ura na Alexanderplatzu -
Televizijski stolp na Alexanderplatzu -
-
Stavba Reichstag, sedež nemškega parlamenta -
Spomenik Wilhelma von Humboldta pred Humboldtovo univerzo -
Muzej kultur sveta -
Muzej Bode na muzejskem otoku -
Potsdamski trg -
Sony center na Potsdamskem trgu -
Olimpijski stadion -
Glavna železniška postaja -
Most Oberbaum -
Berlinski zid leta 1986
Pobratena mesta
Berlin ima uradne povezave s 17 mesti po svetu. V času, ko je bilo mesto razdeljeno, so povezave odsevale pripadnost blokom - Zahodni Berlin je bil pobraten večinoma z zahodnimi prestolnicami, Vzhodni pa s prestolnicami držav Varšavskega pakta. Povezave Vzhodnega Berlina so bile po združitvi preklicane in kasneje deloma ponovno vzpostavljene.
|
Opombe in reference
- ↑ »Prebivalstvo zveznih dežel«. Portal Zveznega statističnega urada Nemčije (v angleščini). Pridobljeno 25. aprila 2007.
- ↑ Kazalniki za večja urbana območja 1999 - 2003, Eurostat. Pridobljeno 9. marca 2007. (angleško)
Glej tudi
Zunanje povezave
- Uradna spletna stran
- 3D Berlin
- Berlin City Panoramas - Fotografije iz Berlina