Wikipedija

Vzhodni blok: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
m dp v delu
m dp v delu
Vrstica 162:
== Omejitve izseljevanja in prebežniki ==
{{further|Izseljevanje in prebeg iz Vzhodnega bloka|Berlinski zid|Republikflucht|Železna zavesa|Refusenik|Sistem potnih listov v Sovjetski zvezi|Grepo}}
Leta 1917 je Rusija omejila izseljevanje z uvedbo nadzora nad potnimi listi in prepovedala izhod državljanom, ki so se udeležili oboroženih konfliktov.<ref name="dowty68">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Dowty|1989}}</ref> Leta 1922, po [[Pogodba o ustanovitvi Zveze sovjetskih socialističnih republik|pogodbiPogodbi o ustanovitvi ZSSR]], sta tako [[Ukrajinska sovjetska socialistična republika|Ukrajinska SSR]] kot [[Ruska sovjetska federativna socialistična republika|Ruska SFSR]] izdali splošna pravila za potovanja, ki so prepovedala skoraj vse odhode, zaradi česar je bila zakonita emigracija nemogoča.<ref name="dowty69">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Dowty|1989}}</ref> Nadzor na mejah se je okrepil do te mere, da je bilo do leta 1928 celo nezakonit odhod dejansko nemogoč.<ref name="dowty69" /> To je kasneje vključevalo [[Sistem potnih listov v Sovjetski zvezi|notranje kontrole potnih listov]], ki so v kombinaciji z individualnimi dovoljenji za [[Propiska v Sovjetski zvezi|Propisko]] (»uradna registracija bivališča«) močno omejile gibanje svojih državljanov znotraj Sovjetske zveze.<ref name="dowty70">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Dowty|1989}}</ref>
 
[[Slika:Berlin_Wall_Potsdamer_Platz_November_1975_looking_east_crop.jpg|levo|sličica|[[Berlinski zid]] leta 1975]]
Po nastanku Vzhodnega bloka je bila emigracija iz novo okupiranih držav v začetku 1950-ih let učinkovito ustavljena, pri čemer je Sovjetska zveza s svojim pristopom k nadzoru nad notranjim gibanjem postala zgled za večino ostalih v Vzhodnem bloku.<ref name="dowty114">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Dowty|1989}}</ref> Vendar pa je v [[Nemška demokratična republika|Vzhodni Nemčiji]], ki je izkoristila [[mednemška meja|notranjo nemško mejo]] med okupacijskimi conami, na veliko ljudi pobegnilo v Zahodno Nemčijo, skupaj 197.000 leta 1950, 165.000 leta 1951, 182.000 leta 1952 in 331.000 leta 1953.<ref>[http://www.stmas.bayern.de/migration/aussiedler/aussstat.pdf ''Bayerisches Staatsministerium für Arbeit und Sozialordnung, Familie und Frauen, Statistik Spätaussiedler''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090319224912/http://www.stmas.bayern.de/migration/aussiedler/aussstat.pdf|date=19 March 2009}}, Bundesgebiet Bayern, Dezember 2007, p.3 (in German)</ref><ref name="loescher60">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Loescher|2001}}</ref> Eden od razlogov za močno povečanje leta 1953 je bil strah pred morebitno nadaljnjo [[sovjetizacija|sovjetizacijo]] z vse bolj paranoičnimi  dejanj [[Josif Stalin|Josifa Stalina]] konec leta 1952 in v začetku leta 1953.<ref name="loescher68">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Loescher|2001}}</ref> Samo v prvih šestih mesecih leta 1953 jih je pobegnilo 226.000.<ref name="dale17">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Dale|2005}}</ref>
Vrstica 168 ⟶ 169:
Z uradnim zaprtjem notranje nemške meje leta 1952<ref name="harrison99">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Harrison|2003}}</ref> so meje berlinskega mestnega sektorja ostale precej bolj dostopne kot preostali del meje zaradi uprave s strani vseh štirih okupacijskih sil.<ref name="dowty121">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Dowty|1989}}</ref> Posledično je dejansko nastala »vrzel«, skozi katero so se državljani Vzhodnega bloka še vedno lahko prehajali na zahod.<ref name="harrison99" /> 3,5&nbsp;milijona Vzhodnih Nemcev, ki so odšli do leta 1961, imenovani [[Republikflucht]], so skupaj predstavljali približno 20% celotnega prebivalstva Vzhodne Nemčije.<ref name="dowty122">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Dowty|1989}}</ref> Avgusta 1961 je Vzhodna Nemčija postavila pregrado iz bodeče žice, ki se je sčasoma razširila v gradnjo [[Berlinski zid|Berlinskega zidu]], in tako učinkovito zaprla vrzel.<ref name="pearson75">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Pearson|1998}}</ref>
 
»Konvencionalna emigracija« praktično ni obstajala zaradi zaprtih meja in omejitev. Kljub temu je več kot 75% tistih, ki so med letoma 1950 in 1990 emigrirali iz držav Vzhodnega bloka, to storilo na podlagi dvostranskih sporazumov o »etnični migraciji«.<ref name="bocker209">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Böcker|1998}}</ref> Približno 10% je bilo begunci, migranti po Ženevski konvenciji, iz leta 1951.<ref name="bocker209" /> Večina Sovjetov, ki so jim v tem obdobju dovolili odhod, so bili etnični Judje, ki so se lahko izselili v Izrael po seriji za Sovjete neprijetnih prebegov leta 1970.<ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Krasnov|1985}}</ref> Padec [[Železna zavesa|železne zavese]] je spremljal ogromen porast migracij vzhod-zahod.<ref name="bocker209" /> Znani [[Izseljevanje in prebeg iz Vzhodnega bloka|prebežniki Vzhodnega bloka]] so bili hčerka Josifa Stalina [[Svetlana Alilujeva]], ki se je po svojem prebegu leta 1967 odrekla Stalinu.<ref name="krasnov2">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Krasnov|1985}}</ref> {{Clear}}
 
{{Clear}}
== Prebivalstvo ==
Države Vzhodnega bloka, kot je Sovjetska zveza, so imele visoko stopnjo rasti prebivalstva. Leta 1917 je imela Rusija (znotraj njenih sedanji meja )91&nbsp;milijonov. prebivalcev Kljub [[Ruska državljanska vojna|ruski državljanski vojni]] je leta 1926 prebivalstvo naraslo na 92,7&nbsp;milijonov. Leta 1939 se je prebivalstvo povečalo za 17 odstotkov na 108&nbsp;milijonov. Kljub več kot 20&nbsp;milijonov smrtnih žrtev med drugo svetovno vojno, je prebivalstvo Rusijeleta 1959 naraslo na 117,2&nbsp;milijonov. Glede na Sovjetski popis leta 1989 je v Rusiji takrat živelo 147 milijonov ljudi.<ref>{{Navedi splet|url=http://kprf.ru/rus_soc/56296.html|title=Г.А.Зюганов. Система вымирания. Лидер КПРФ анализирует безрадостные итоги правления Путина. Демографическая проблема отражает все недуги общества|publisher=Kprf.ru|date=13 April 2008|accessdate=19 November 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150402135400/http://kprf.ru/rus_soc/56296.html|archivedate=2 April 2015}}</ref>
 
Sovjetski ekonomski in politični sistem je povzročil v [[Baltske države|baltskih državah]], kjer je bilo prebivalstvo približno polovico manjše od tistega, kar bi moralo biti v primerjavi s podobnimi državami, kot so Danska, Finska in Norveška v letih 1939–1990. Slabe stanovanjske razmere so bile eden od dejavnikov, ki so povzročile močno upadanje rojstev v celotnem Vzhodnem bloku.<ref name="sillince35">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Sillince|1990}}</ref> Še vedno pa je bila rodnost višja kot v zahodnoevropskih državah. Zanašanje na splav, delno zaradi občasnega pomanjkanja kontracepcijskih pripomočkov postali nezanesljivi,<ref name="frucht851">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Frucht|2003}}</ref> je prav tako vplivalo na zmanjšanje rodnostne stopnje. To je vodilo do premika v politikah v smeri podpore nataliteti (pronatalistične politike) do poznih šestdesetih let, vključno s strogim nadzorom nad splavi in propagandistične spodbude, kot je bila podelitev posebnega priznanja 'mati-junakinja' tistim [[Socialistična republika Romunija|Romunkam]], ki so rodile deset ali več otrok.<ref name="turnock17">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Turnock|1997}}</ref>
 
Oktobra 1966 so v [[Socialistična republika Romunija|Romuniji]] uradno prepovedala uporabo vseh oblik umetne kontracepcije in predpisali redne teste nosečnosti za ženske v rodni dobi, s strogimi kaznimi za vse, ki so prekinili nosečnost.<ref name="crampton355">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Crampton|1997}}</ref> Kljub takšnim omejitvam je stopnja rodnosti še naprej zaostajala, deloma zaradi nestrokovno izvedenih splavov..<ref name="turnock172">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Turnock|1997}}</ref> Prebivalstvo držav Vzhodnega bloka je bilo naslednje:<ref name="turnock15">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Turnock|1997}}</ref><ref>Andreev, E.M., et al., Naselenie Sovetskogo Soiuza, 1922–1991. Moscow, Nauka, 1993. {{ISBN|978-5-02-013479-9}}</ref>
 
{|class="wikitable" style="text-align: left"
|+Prebivalstvo Vzhodnega bloka
|-
!style="text-align: left;background:#B0C4DE"|Država
!style="background:#B0C4DE"|Površina (000-ih)
!style="background:#B0C4DE"|1950 (mil)
!style="background:#B0C4DE"|1970 (mil)
!style="background:#B0C4DE"|1980 (mil)
!style="background:#B0C4DE"|1985 (mil)
!style="background:#B0C4DE"|Letna stopnja rasti (1950–1985)
!style="background:#B0C4DE"|Gostota (1980)
|-
|align=left|[[Ljudska republika Albanija|Albanija]]|| 28,7 || 1,22 || 2,16 || 2,59 || 2,96 || +4,07% || 90,2/km<sup>2</sup>
|-
|align=left|[[Ljudska republika Bolgarija|Bulgarija]] || 110,9 || 7,27 || 8,49 || 8,88 || 8,97 || +0,67% || 80,1/km<sup>2</sup>
|-
|align=left|[[Češkoslovaška socialistična republika|Češkoslovaška]] || 127,9 || 13,09 || 14,47 || 15,28 || 15,50 || +0,53% || 119,5/km<sup>2</sup>
|-
|align=left|[[Ljudska republika Madžarska|Madžarska]] || 93,0 || 9,20 || 10,30 || 10,71 || 10,60 || +0,43% || 115,2/km<sup>2</sup>
|-
|align=left|[[Vzhodna Nemčija]] || 108,3 || 17,94 || 17,26 || 16,74 || 16,69 || −0,20% || 154,6/km<sup>2</sup>
|-
|align=left|[[Ljudska republika Poljska|Poljska]] || 312,7 || 24,82 || 30,69 || 35,73 || 37,23 || +1,43% || 114,3/km<sup>2</sup>
|-
|align=left|[[Ljudska republika Romunija|Romunija]]|| 237,5|| 16,31 || 20,35 || 22,20 || 22,73 || +1,12% || 93,5/km<sup>2</sup>
|-
|align=left|[[Zveza sovjetskih socialističnih republik|Sovjetska zveza]] || 22.300 || 182,32 || 241,72 || 265,00 || 272,00 || +1,41% || 11,9/km<sup>2</sup>
|-
|align=left|[[SFRJ|Jugoslavija]] || 255,8 ||16,34 ||20,4 ||22,36 ||23,1 || +1,15% ||92,6/km<sup>2</sup>
|}
 
== Socialna struktura ==
Družbe Vzhodnega bloka so delovale na podlagi načel, ki ni temeljil na zaslugah (meritokraciji) in so vsebovala močne egalitaristične elemente. V takih družbah so imeli prednost posamezniki, ki morda niso bili najbolj kvalificirani ali sposobni, a so imeli ustrezno politično ali družbeno ozadje. Poleg tega so določene skupine, kot je [[nomenklatura]] - visoki uradniki in vodilni položaji v komunistični stranki - prejemale posebne privilegije. V družbah Vzhodnega bloka je prevladovala vladajoča komunistična partija, zaradi česar so jih nekateri imenovali »partiokracije«. Zagotavljanje ugodnosti manj kvalificiranim in manj sposobnim ljudem so režimi poskušali ustvariti videz legitimnosti in podpore med ljudmi. Kljub uradni diskriminaciji nekdanjih članov srednjega razreda, je bila potreba po njihovih strokovnih veščinah včasih tako velika, da so se lahko prikazali kot zvesti in dobri komunistični državljani, kar pomeni, da so se prilagodili novim razmeram in sprejeli komunistično ideologijo ter način življenja, da bi ohranili svoj socialni in ekonomski status ali celo izboljšali svoje življenjske pogoje.<ref name="Mark, James 2005">Mark, James. "Discrimination, opportunity, and middle-class success in early Communist Hungary". ''[[The Historical Journal]]'' 48, no. 2 (2005): 499–521.</ref><ref>Machonin, Pavel. "The Social Structure of Soviet-Type Societies, Its Collapse and Legacy". ''Czech Sociological Review'' (1993): 231–249.</ref><ref>Tchouikina, Sofia. [https://halshs.archives-ouvertes.fr/halshs-01904567 "Collective Memory and Reconversion of Elite: Former Nobles in Soviet Society after 1917"]. (2009).</ref>
 
== Stanovanjske razmere ==
Pomanjkanje stanovanj je bilo prisotno v vsem Vzhodnem bloku. V Evropi je bilo to predvsem posledica razdejanja med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]. Države Vzhodnega bloka po letu 1975 so močno zmanjšale finančna sredstva in druge vire, ki so bili na voljo za gradnjo novih stanovanj in vzdrževanje obstoječih..<ref name="sillince1">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Sillince|1990}}</ref> Mesta so se napolnila z velikimi [[Panelák|sistemsko zgrajenimi stanovanjskimi bloki]]<ref name="bideleux475">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Bideleux|Jeffries|2007}}</ref> Načrtovanje, izvajanje in upravljanje projektov gradnje stanovanj v je bilo obremenjeno z različnimi težavami.<ref name="sillince2">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Sillince|1990}}</ref> Poleg tega so bile dokončane zgradbe slabe kakovosti.<ref name="sillince2" />
 
=== Kvaliteta stanovanj ===
[[File:Mdm1.png|thumb|upright=1.5| stanovanjsko naselje Marszałkowska (MDM) v [[Varšava|Varšavi]].]]
V sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja so bila mesta v državah Vzhodnega bloka značilno zaznamovana z gradnjo velikih stanovanjskih blokov.<ref name="turnock54">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Turnock|1997}}</ref> [[Nemška demokratična republika|Vzhodnonemške]] oblasti so bile osredotočena na množično gradnjo cenovno dostopnih stanovanj za široko prebivalstvo. Prednost gradnje takšnih blokov je bila predvsem v ekonomičnosti in hitrosti gradnje znane kot [[Plattenbau]] v Nemčiji, [[Panelák|Paneláki]] na [[Češkoslovaška socialistična republika|Češkoslovaškem]] in [[Panelház]] na [[Ljudska republika Madžarska|Madžarskem]]. Gradnja takšne arhitekture na robu velikih mest se je nadaljevala vse do razpada Vzhodnega bloka.<ref name="turnock54" /> V želji po okrepitvi vloge države v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja je [[Nicolae Ceaușescu]] uvedel program [[Sistematizacija (Romunija)|sistematizacije]], ki se ni osredotočal samo na gradnjo novih stanovanjskih blokov, ampak je vključeval tudi obsežne urbanistične posege, kot je bila na primer rušitev obstoječih zaselkov, vasi, mest in mestnih predelov. Namen tega programa je bil radikalno preoblikovati romunsko pokrajino in mestna središča, da bi ustvarili enotno in standardizirano urbano okolje (''blocuri'').<ref name="turnock54" /> Pod to ideologijo je Ceaușescu v 1980-ih zgradil [[Centrul Civic]] v Bukarešti, ki vključuje [[Palača parlamenta, Bukarešta|palačo parlamenta]], ki je zasedla prostor nekdanjega zgodovinskega središča mesta.
 
Še v poznih osemdesetih let prejšnjega stoletja so bile [[sanitarna tehnika|sanitarne razmere]] v večini držav Vzhodnega bloka na splošno daleč od ustreznih.<ref name="sillince18">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Sillince|1990}}</ref> Za vse države, za katere so obstajali podatki, je imelo 60% stanovanj med letoma 1966 in 1975 gostoto večjo od ene osebe na sobo<ref name="sillince18" /> Povprečje v zahodnih državah, za katere so bili na voljo podatki, je bilo približno 0,5 osebe na sobo.<ref name="sillince18" />
{| class="wikitable" style="text-align: left"
|+Kvaliteta stanovanj v Vzhodnem bloku do 1980-ih<ref name="sillince19">{{Harvard citation no brackets|Sillince|1990|pp=19–20}}</ref>
|-
! style="text-align: left;background:#B0C4DE" |Država
! style="background:#B0C4DE" |Primerne sanitarije % (leto)
! style="background:#B0C4DE" |Tekoča voda %
! style="background:#B0C4DE" |Centralno ogrevanje %
! style="background:#B0C4DE" |Notranje stranišče %
! style="background:#B0C4DE" |več kot 1 oseba/soba %
|-
| align="left" |[[Ljudska republika Albanija|Albanija]]|| n/a || n/a || n/a || n/a || n/a
|-
| align="left" |[[Ljudska republika Bolgarija|Bulgarija]]|| n/a || 66,1% || 7,5% || 28,0% || 60,2%
|-
| align="left" |[[Češkoslovaška socialistična republika|Češkoslovaška]]|| 60,5% (1983) || 75,3% || 30,9% || 52,4% || 67,9%
|-
| align="left" |[[Vzhodna Nemčija]]|| 70,0% (1985) || 82,1% || 72,2% || 43,4% || n/a
|-
| align="left" |[[Ljudska republika Madžarska|Madžarska]]|| 60,0% (1984)|| 64% (1980) || n/a || 52,5% (1980) || 64,4%
|-
| align="left" |[[Ljudska republika Poljska|Poljska]]|| 50,0% (1980) || 47,3% || 22,2% || 33,4% || 83.0%
|-
| align="left" |[[Ljudska republika Romunija|Romunija]]|| 50,0% (1980) || 12,3% (1966) || n/a || n/a || 81,5%
|-
| align="left" |[[Zveza sovjetskih socialističnih republik|Sovjetska zveza]]|| 50.0% (1980) || n/a || n/a || n/a || n/a
|-
| align="left" |[[SFRJ|Jugoslavija]]|| 69,8% (1981)|| 93,2% || 84,2% || 89,7% || 83,1%
|}
{|class="wikitable" style="text-align: left"
|+Kvaliteta stanovanj na Madžarskem (1949–1990)<ref>{{cite web|url=http://www.nepszamlalas.hu/hun/kotetek/11/tables/load1_3.html|title=Központi Statisztikai Hivatal|website=www.nepszamlalas.hu|access-date=23 March 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20050129024838/http://www.nepszamlalas.hu/hun/kotetek/11/tables/load1_3.html|archive-date=29 January 2005|url-status=live}}</ref>
|-
!style="text-align: left;background:#B0C4DE"|Leto
!style="background:#B0C4DE"|Skupaj hiš/stanovanj
!style="background:#B0C4DE"|S tekočo vodo
!style="background:#B0C4DE"|Z odvodom odpadnih voda
!style="background:#B0C4DE"|Z notranjim straniščem
!style="background:#B0C4DE"|S plinovodom
|-
|align=left|1949 || 2.466.514 || 420.644 (17,1%) || – || 306.998 (12,5%) || 174.186 (7,1%)
|-
|align=left|1960 || 2.757.625 || 620.600 (22,5%) || – || 440.737 (16%) || 373.124 (13,5%)
|-
|align=left|1970 || 3.118.096 || 1.370.609 (44%) || 1.167.055 (37,4%) || 838.626 (26,9%) || 1.571.691 (50,4%)
|-
|align=left|1980 || 3.542.418 || 2.268.014 (64%) || 2.367.274 (66,8%) || 1.859.677 (52,5%) || 2.682.143 (75,7%)
|-
|align=left|1990 || 3.853.288 || 3.209.930 (83,3%) || 3.228.257 (83,8%) || 2.853.834 (74%) || 3.274.514 (85%)
|}
V sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja, kljub povečanju števila stanovanj v razmerju do števila prebivalcev od leta 1970 do 1986, so se v državah Vzhodnega bloka soočali z zmanjševanjem stanovanjskega sklada.<ref name="sillince14">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Sillince|1990}}</ref> To pomeni, da je bilo sicer zgrajenih več stanovanj, a kljub temu ni bilo dovolj, da bi zadostili potrebam naraščajočega prebivalstva ali izboljšali življenjske standarde. Povprečna velikost novih stanovanj je bila 61,3m<sup>2</sup> v primerjavi s 113,5m<sup>2</sup> v desetih zahodnih državah, za katere so bili na voljo primerljivi podatki.<ref name="sillince14" /> Prostorski standardi stanovanj so se med posameznimi državami močno razlikovali, pri čemer je bilo povprečno novo stanovanje v Sovjetski zvezi leta 1986 veliko le 68% v primerjavi z enakovrednim stanovanjem na Madžarskem.<ref name="sillince14" /> V nekaterih izjemnih primerih, kot sta bili [[Nemška demokratična republika|Vzhodna Nemčija]] v letih 1980–1986 in [[Ljudska republika Bolgarija|Bolgarija]] v letih 1970–1980, so se prostorski standardi v novozgrajenih stanovanjih pred razpadom Vzhodnega bloka izboljšali.<ref name="sillince14" /> Naftna kriza in gospodarske težave Vzhodnega bloka so prav tako vplivale na velikost in kakovost stanovanj; na primer, stanovanja v Zahodni Nemčiji iz leta 1990 so imela povprečno površino 83m<sup>2</sup> v primerjavi s povprečno površino stanovanja v NDR 67m<sup>2</sup> leta 1967.<ref name="berlinwall">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Pugh|2008}}</ref><ref name="germanhousing">{{Navedi splet|url=http://www.country-data.com/cgi-bin/query/r-4908.html|title=Germany – Housing|publisher=Country-data.com|accessdate=19 November 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150923222624/http://www.country-data.com/cgi-bin/query/r-4908.html|archivedate=23 September 2015}}</ref>
{|class="wikitable" style="text-align: left"
|+Značilnosti stanovanj v novih bivališčih v Vzhodnem bloku<ref name="sillince15">{{Harvard citation no brackets|Sillince|1990|p=15}}</ref>
|-
! || colspan=3|Površina stanovanja || colspan="3" |Št. oseb na stanovanje
|-
!style="text-align: left;background:#B0C4DE"|Država
!style="background:#B0C4DE"|1970
!style="background:#B0C4DE"|1980
!style="background:#B0C4DE"|1986
!style="background:#B0C4DE"|1970
!style="background:#B0C4DE"|1986
|-
|align=center|Zahodni blok ||colspan=3 align=center| 113,5|| n/a || n/a
|-
|align=left|[[Ljudska socialististična republika Albanija|Albanija]] || n/a || n/a || n/a || n/a || n/a
|-
|align=left|[[Ljudska republika Bolgarija|Bolgarija]] || 63,7m<sup>2</sup>|| 59,0m<sup>2</sup> || 66,9m<sup>2</sup> ||3,8 || 2,8
|-
|align=left|[[Češkoslovaška socialistična republika|Češkoslovaška]] || 67,2m<sup>2</sup> || 73,8m<sup>2</sup> || 81,8m<sup>2</sup> || 3,4 || 2,7
|-
|align=left|[[Vzhodna Nemčija]] || 55,0m<sup>2</sup> || 62,7m<sup>2</sup> || 61,2m<sup>2</sup> || 2,9 || 2,4
|-
|align=left|[[Ljudska republika Madžarska|Madžarska]] || 61,5m<sup>2</sup> || 67,0m<sup>2</sup> || 83,0m<sup>2</sup> || 3,4 || 2,7
|-
|align=left|[[Ljudska republika Poljska|Poljska]] || 54,3m<sup>2</sup> || 64,0m<sup>2</sup> || 71,0m<sup>2</sup> || 4,2 || 3,5
|-
|align=left|[[Socialistična republika Romunija|Romunija]] || 44,9m<sup>2</sup> || 57,0m<sup>2</sup> || 57,5m<sup>2</sup> || 3,6 || 2,8
|-
|align=left|[[Zveza sovjetskih socialističnih republik|Sovjetska zveza]] || 46,8m<sup>2</sup> || 52,3m<sup>2</sup> || 56,8m<sup>2</sup> || 4,1 || 3,2
|-
|align=left|[[SFRJ|Jugolavija]] || 59,2m<sup>2</sup> || 70,9m<sup>2</sup> || 72,5m<sup>2</sup> || n/a || 3,4
|}
Slabe stanovanjske razmere so bile eden od štirih glavnih dejavnikov (postali so bili slabe življenjske razmere, povečano zaposlovanje žensk in spodbujanje splava kot sredstvo nadzora rodnosti), so vodile do upada rodnosti v celotnem Vzhodnem bloku.<ref name="sillince352">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Sillince|1990}}</ref>
 
== Ekonomija ==
[[Slika:Destroyed_Warsaw,_capital_of_Poland,_January_1945.jpg|sličica|Med drugo svetovno vojno so [[Uničenje Varšave|nemške čete uničile 85% zgradb v Varšavi]].]]
 
Zaradi pomanjkanja tržnih mehanizmov, ki bi omogočali učinkovito razporeditev virov in usmerjanje razvoja, so se gospodarstva držav Vzhodnega bloka soočala z napačnim razvojem. [[Gospodarsko načrtovanje sovjetskega tipa|Centralno načrtovanje]] ni uspelo pravilno napovedovati potreb in želja prebivalstva ter ni bilo prilagodljivo za hitro odzivanje na spremembe.<ref name="hardt15">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Hardt|Kaufman|1995}}</ref><ref name="dale85">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Dale|2005}}</ref>
 
Odvisnost od Sovjetske zveze za osnovne materiale je pomenila, da so bile države Vzhodnega bloka ranljive za kakršne koli spremembe v sovjetski zunanji politiki ali gospodarstvu.<ref name="hardt152">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Hardt|Kaufman|1995}}</ref><ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Hardt|Kaufman|1995}}</ref>
 
Tehnološka zaostalost je še dodatno poudarila to odvisnost, saj so države morale uvažati naprednejše tehnologije iz zahodnih držav, kar je povečevalo potrebo po zahodnih valutah za plačilo teh uvozov. Države vzhodnega bloka so se močno zadolževale pri mednarodnih finančnih institucijah, kot sta [[Club de Paris]] (centralna banka) in [[London Club]] (zasebna banka). To zadolževanje je postalo nevzdržno v začetku 80. let 20. stoletja, ko so države postale plačilno nesposobne. Kljub temu, da so bile te države finančno in ekonomsko v težavah, so oblasti te informacije skrivale pred svojimi državljani. Propaganda je nadaljevala s spodbujanjem ideje, da so te države na uspešni poti k socializmu, čeprav je bila realnost precej drugačna.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.clubdeparis.org/en/traitements?tid_1=118&tid_2=All&tid=All&field_treatment_date_value%5Bvalue%5D%5Byear%5D=|title=Agreements concluded with Paris Club|website=clubdeparis.org|accessdate=12 December 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180923113520/http://www.clubdeparis.org/en/traitements?tid_1=118&tid_2=All&tid=All&field_treatment_date_value%5Bvalue%5D%5Byear%5D=|archivedate=23 September 2018}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.clubdeparis.org/en/traitements?tid_1=97&tid_2=All&tid=All&field_treatment_date_value%5Bvalue%5D%5Byear%5D=|title=Agreements concluded with Paris Club|website=clubdeparis.org|accessdate=12 December 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180923121046/http://www.clubdeparis.org/en/traitements?tid_1=97&tid_2=All&tid=All&field_treatment_date_value%5Bvalue%5D%5Byear%5D=|archivedate=23 September 2018}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.clubdeparis.org/en/traitements?tid_1=98&tid_2=All&tid=All&field_treatment_date_value%5Bvalue%5D%5Byear%5D=|title=Agreements concluded with Paris Club|website=clubdeparis.org|accessdate=12 December 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180923120608/http://www.clubdeparis.org/en/traitements?tid_1=98&tid_2=All&tid=All&field_treatment_date_value%5Bvalue%5D%5Byear%5D=|archivedate=23 September 2018}}</ref>
 
=== Socialne razmere ===
Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je bila Vzhodna Evropa, vključno s Poljsko in drugimi državami, ki so padle pod nemško okupacijo, močno prizadeta. Veliko območij je bilo opustošenih, pri čemer so utrpeli ogromno škodo na področju industrije, infrastrukture in izgubi civilnih življenj. Samo na Poljskem so bili materialni stroški uničenja v industriji ogromni (62% je industrije bilo uničene),<ref>Historia Polski 1918–1945: Tom 1 Czesław Brzoza, Andrzej Sowa, page 697, Wydawnictwo Literackie, 2006</ref> v kmetijstvu, infrastrukturi in kulturnim znamenitostim so bili stroški ocenjeni na približno 525 milijard € po menjalni vrednosti iz leta 2004.<ref>[http://www.dw-world.de/dw/article/0,,1324630,00.html Poles Vote to Seek War Reparations] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100403152040/http://www.dw-world.de/dw/article/0,,1324630,00.html|date=3 April 2010}}, ''[[Deutsche Welle]]'', 11 September 2004</ref>
 
V celotnem Vzhodnem bloku, tako v ZSSR in ostalimi, ki so bile del tega bloka, je bila Rusiji dodeljena posebna vloga in status in se je omenjala kot ''naiboleye vydayushchayasya natsiya'' (najvidnejši narod) in ''rukovodyashchiy narod'' (vodilni ljudje).<ref name="graubard150">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Graubard|1991}}</ref> Sovjeti so spodbujali spoštovanje ruskih dejanj in značilnosti ter so v drugih državah Vzhodnega bloka vzpostavljali sovjetske strukturne hierarhije, kar je vključevalo promocijo ruske kulture, jezika in političnih sistemov kot vzorov za preostale države bloka.<ref name="graubard150" />
 
[[Slika:Bucur_Obor_(1986).jpg|sličica|Vrsta za distribucijo jedilnega olja v [[Bukarešta|Bukarešti]], [[Socialistična republika Romunija|Romunija]], maj 1986]]
[[Stalinizem|Stalinistični]] [[totalitarizem]] je bil sistem, v katerem so politika, gospodarstvo in družba tesno prepleteni pod vodstvom avtoritarne države.<ref name="hardt112">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Hardt|Kaufman|1995}}</ref> Stalin je sprva usmerjal sistem, ki je zavračali zahodne institucionalne značilnosti [[tržno gospodarstvo|tržnega gospodarstva]], [[Demokracija|demokratično upravljanje]] (v sovjetskem jeziku imenovano »buržoazna demokracija«) in pravno državo, kjer je država prevzela popoln nadzor nad gospodarstvom, mediji in družbenim življenjem.<ref name="hardt123">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Hardt|Kaufman|1995}}</ref>
 
Sovjeti so v svojem sistemu uvedli razlastitev in ''etatizacijo'' zasebne lastnine.<ref name="roht83">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Roht-Arriaza|1995}}</ref> Sovjetski model, ki je bil uveden v Vzhodnem bloku, ni samo uvedel slog sovjetskega [[plansko gospodarstvo|centralnega planskega gospodarstva]], ampak je uporabljal tudi represivne metode za utišanje opozicije ali kritik režima, ki so jih uporabljali [[Josif Stalin]] in tajne policije.<ref name="roht83" />
 
Stalinistični režimi v Vzhodnem bloku so celo manjše skupine intelektualcev, ki so izražali opozicijska stališča, videli kot potencialno grožnjo.<ref name="Pollackxiv2">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Pollack|Wielgohs|2004}}</ref> Zatiranje disidentstva in opozicije je bilo ključno za vzdrževanje sistema, pri čemer se je stopnja represije razlikovala glede na državo in časovno obdobje.<ref name="Pollackxiv2" />
 
Mediji v teh državah so bili pod popolnim nadzorom države, pri čemer so bile radijske in televizijske organizacije v državni lasti, medtem ko so bili tiskani mediji običajno v lasti političnih organizacij, večinoma lokalne stranke.<ref name="oneil152">{{Harvardski navedek brez oklepajev|O'Neil|1997}}</ref> Po drugi svetovni vojni je sicer prišlo do množične migracije prebivalcev iz Vzhodnega v Zahodni blok, vendar je bila ta možnost v začetku 50. let močno omejena, ko so države vzhodnega bloka pod sovjetskim vplivom uvedle stroge omejitve gibanja.<ref name="dowty1142">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Dowty|1989}}</ref>
 
=== Začetne spremembe ===
 
==== Preobrazbe, označene kot reforme ====
[[Slika:Vilnius_Energy_and_Technology_Museum_48.JPG|levo|sličica|Rekonstrukcija tipične notranjosti stanovanja [[Proletariat|delavskega razreda]] v [[Hruščovka|hruščovki]]]]
V času [[Josif Stalin|Stalinove]] vladavine je bila po drugi svetovni vojni vzpostavljena izjemno stroga tajnost, ki je močno omejevala kakršenkoli zunanji vpogled v delovanje sovjetskega gospodarstva in političnega sistema.<ref name="laqueur23">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Laqueur|1994}}</ref> Stalin je od leta 1935 (in vse do svoje smrti) izoliral Sovjetsko zvezo od preostalega sveta z omejevanjem dostopa tujcev v državo, tako da zunanji svet ni vedel za politične procese, ki so se tam odvijali.<ref name="laqueur22">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Laqueur|1994}}</ref> V tem obdobju in celo 25 let po Stalinovi smrti tujcem, kot so diplomati in dopisniki, ki so jim oblasti dovolile v Sovjetsko zvezo, so bili podvrženi strogim omejitvam. Bili so omejeni na majhno območje okoli Moskve, njihove telefonske povezave so bile nadzorovane, bivali so lahko le na določenih lokacijah in bili so nenehno pod nadzorom sovjetskih oblasti. .<ref name="laqueur22" />
 
Sovjetska zveza po drugi svetovni vojni v države Vzhodnega bloka vsilila svoj model [[plansko gospodarstvo|planskega gospodarstva]],<ref name="turnock23">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Turnock|1997}}</ref><ref name="2turnock267">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Turnock|2006}}</ref> , ki je vključeval [[Kolektivizacija|kolektivizacijo]] kmetijstva in uporabo obsežne delovne sile v [[Gulag|gulagih]].<ref name="2turnock267" /> Čeprav je bila uradna propaganda osredotočena na promocijo izboljšav za proletariatski razred, so zastraševanje in represija, značilni za stalinistični režim, dejansko preprečevali, da bi ljudje resnično čutili koristi teh sprememb.<ref name="turnock27">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Turnock|1997}}</ref>
 
Stalinovo prepričanje, da je socialnoekonomska preobrazba nujna za utrditev sovjetskega nadzora, izhaja iz [[Marksizem-leninizem|marksistično-leninistično]] teorije, ki trdi, da ekonomska struktura družbe (tj. kako so sredstva za proizvodnjo razporejena in kdo jih kontrolira) določa družbene in politične odnose znotraj te družbe.<ref name="wettig363">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Wettig|2008}}</ref> Kadri izobraženi v Moskvi so bili postavljeni na ključne položaje oblasti. Njihova naloga je bila izvajanje ukazov za socialnopolitično preobrazbo.<ref name="wettig363" /> Absolutna prednostna naloga je bila odprava družbene in finančne moči buržoazije, kar je vključevalo razlastitev zemljiške in industrijske lastnine.<ref name="wettig373">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Wettig|2008}}</ref>
 
Ti ukrepi so bili javno predstavljeni kot reforme in ne kot preobrazbe.<ref name="wettig374">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Wettig|2008}}</ref> V celotnem Vzhodnem bloku, razen na [[Češkoslovaška socialistična republika|Češkoslovaškem]], so bile vzpostavljene »družbene organizacije«, kot so sindikati in različna združenja, ki so zastopala interese specifičnih skupin. Vendar pa je bila za vsako kategorijo ustanovljena le ena organizacija, kar je preprečevalo kakršnokoli konkurenco.<ref name="wettig374" /> Te organizacije so bile pod nadzorom stalinističnih kadrov, čeprav je bilo v začetku dopuščeno nekoliko več raznolikosti.<ref name="wettig382">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Wettig|2008}}</ref>
 
==== Premeščanje sredstev ====
Ob koncu vojne je Sovjetska zveza izvajala agresivno politiko »[[plenjenje|plenjenja]]«, namenjeno okrepitvi lastnega gospodarstva na račun držav Vzhodne Evrope, ki so padle pod njen vpliv.
* Sovjetska zveza je fizično premestila industrijska sredstva, kot so tovarne in oprema, iz držav Vzhodne Evrope v Sovjetsko zvezo.<ref name="pearson29">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Pearson|1998}}</ref>
* Države vzhodnega bloka so morale Sovjetski zvezi zagotavljati surovine in proizvode, kot so premog, industrijska oprema in tehnologija za obnovo Sovjetske zveze.<ref name="bideleux461">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Bideleux|Jeffries|2007}}</ref>
* Med letoma 1945 in 1953 so Sovjeti v skladu s to politiko prejeli sredstva iz držav vzhodnega bloka v višini približno 14 milijard USD. Ta znesek je bil po velikosti primerljiv s pomočjo, ki so jo ZDA zagotovile zahodni Evropi preko [[Marshallov načrt|Marshallovega načrta]].<ref name="bideleux461" /> <ref name="black86">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Black|English|Helmreich|McAdams|2000}}</ref>
* Države, kot sta Poljska in Romunija, so morale plačevati »reparacije», ki so vključevale demontažo železnic na Poljskem in romunske reparacije Sovjetom med letoma 1944 in 1948 v vrednosti 1,8 USD preko podjetji s sovjetsko-romunskim kapitalom [[Sovrom|SovRomi]].<ref name="2turnock2672">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Turnock|2006}}</ref>
 
Poleg tega so Sovjeti v vzhodnoevropskih državah ustanavljali [[Delniška družba|delniške družbe]] v katerih so imeli kontrolni delež<ref name="black862">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Black|English|Helmreich|McAdams|2000}}</ref><ref name="crampton211">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Crampton|1997}}</ref>, s čimer so Sovjeti pridobili neposreden nadzor nad ključnimi industrijskimi sektorji. Ta nadzor je bil uporabljen za prisilno prodajo izdelkov Sovjetski zvezi po znižanih cenah, nižjih od svetovnih, kot so rudniki urana na [[Češkoslovaška socialistična republika|Češkoslovaškem]] in [[Nemška demokratična republika|Vzhodni Nemčiji]], rudniki premoga na [[Ljudska republika Poljska|Poljskem]] in naftne vrtine v [[Socialistična republika Romunija|Romuniji]].<ref name="black87">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Black|English|Helmreich|McAdams|2000}}</ref>
 
==== Trgovina in Comecon ====
{{Main|Comecon}}
 
Po drugi svetovni vojni so se gospodarske in trgovske vezi med državami vzhodnega bloka in Sovjetsko zvezo močno poglobile.<ref name="black88">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Black|English|Helmreich|McAdams|2000}}</ref> Pred drugo svetovno vojno je delež trgovine iz teh držav s Sovjetsko zvezo znašal 1–2%.<ref name="black88" /> Do leta 1953 je delež tovrstne trgovine narastel na 37%.<ref name="black88" /> [[Josif Stalin]] je leta 1947 zavrnil [[Marshallov načrt]] in vsem državam Vvzhodnega bloka prepovedal sodelovanje pri njem.<ref name="black82">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Black|English|Helmreich|McAdams|2000}}</ref>
 
Sveta za medsebojno gospodarsko pomoč (CMEA) ali [[Svet za medsebojno gospodarsko pomoč|Comecon]], e bil ustanovljen kot mehanizem za koordinacijo gospodarskih odnosov znotraj Vzhodnega bloka<ref name="black882">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Black|English|Helmreich|McAdams|2000}}</ref> vendar je Stalin preferiral neposredne odnose z voditelji komunističnih partij posameznih držav.<ref name="frucht382">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Frucht|2003}}</ref>
 
Sprva je Comecon služil kot krinka za preusmerjanje materialov in opreme iz držav Vzhodnega bloka v Sovjetsko zvezo. S časom pa se je vloga Sovjetske zveze spremenila v neto donatorja, ki je subvencioniral druge države bloka z dobavo surovin po nizkih cenah v zameno za pogosto nekvalitetne končne izdelke.<ref name="turnock272">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Turnock|1997}}</ref> Po odporu [[Socialistična republika Romunija|Romunije]] proti načrtom Comecona za intenzivno izkoriščanje njenih naravnih in kmetijskih virov je Romunija leta 1964 začela zavzemati bolj neodvisno politično linijo.<ref name="crampton313">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Crampton|1997}}</ref> Romunija pod vodstvom Nicolaeja Ceauşescuja ni izstopila iz Comecona, je pa zmanjšala svojo vključenost in sodelovanje v njegovih aktivnostih, s čimer je pokazala željo po večji gospodarski in politični neodvisnosti od Sovjetske zveze.<ref name="crampton313" />
 
==Opombe==
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Vzhodni_blok«