Vsem Slovencem na znanje in ravnanje
| Vsem Slovencem na znanje in ravnanje Brez avtorja |
Brez avtorja
| |||||||||||||
Na Dunaju izhajajoči časopis »Oesterreichische Touristen-Zeitung«, oficijalni organ društva »Oesterreichischer Touristen-Klub«, je priobčil v 11. štev. dne 1. junija t.l. na strani 213.—214. nastopni članek pod naslovom »Störung des alpinen Friedens in Krain« (motenje planinskega miru na Kranjskem), ki ga prijavljamo v slovenskem jeziku.
»Kranjska in celjska sekcija Nem. in Avstr. plan. društva sta razposlali drugim sekcijam tega društva okrožnico, ki je tudi za Avstrijski turistovski klub posebne važnosti, ker je tudi ta klub v Kamniških in Julijskih planinah, v Karavankah itd. izvršil mnogo del, zgradil koče in pota in markiral. Zlasti delovanju naše sekcije v Železni Kaplji, ki deluje ondi že nad 30 let ob najtežavnejših razmerah uspešno in je posebno Kamniške planine razkrila kot prvo planinsko društvo, v čemer so jo pozneje složno podpirale sekcije Nem. in Avstr. plan. društva, je v omenjeni okrožnici označeno postopanje Slov. plan. društva v veliko škodo. Jako je torej želeti, da tudi naše sekcije in naši člani pristojno vzamejo na znanje te dogodke in svoje nadaljnje vedenje primerno uravnajo vzajemno s sekcijami Nem. in Avstr. plan. društva.
Omenjena okrožnica slove:
Pri izvrševanju naloge, ki si jo je določilo Nemško in Avstrijsko planinsko društvo, razkriti Alpe in olajšati potovanje po njih, je komaj kateri drugi sekciji premagovati take ovire in težave kakor sekciji kranjski v Ljubljani in sekciji celjski.
Te zapreke in težave izvirajo deloma neposredno, deloma posredno iz delovanja Slovenskega planinskega društva v Ljubljani. To društvo se je ustanovilo (po slavnostnem spisu ob desetletnici) l. 1893., da bi izpodrinilo delo, ki so ga dotlej opravljali v »slovenskih gorah« tujci (v mislih sta Nemško in Avstrijsko plan. društvo in Avstrijski turistovski klub). Ob zgradbi slovenske koče na Triglavu l. 1895. se je v društvenem glasilu Planinskem Vestniku oznanilo »vsem Slovencem«, da se je sedaj posrečilo, priboriti si Triglav v staro slovensko last, in na koncu je pristavljeno veseli vesti: »Naš je Triglav in ostane naš na veke«. (Glej »Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpen-Vereines l. 1896., str. 26. in 202.)
Slov. plan. društvo je izvrševalo svojo nalogo o priliki s premazavanjem naših markacij, z napravo navkljubnih koč poleg naših koč, s predobivanjem oskrbnikov naših koč za svoje navkljubne koče itd. ter ni pri tem nikoli zamudilo, v hvalo svojih navkljubnih naprav iskati pomoči nemških svetovnih listov (Leipziger lllustrierte Zeitung i. e.).
Ves čas je društvo s svojimi člani in s pomočjo slovenskih političnih časopisov hujskalo vobče mirno slovansko ljudstvo proti Nemškemu in Avstrijskemu plan. društvu kar najbolj moči in z vsemi sredstvi. In tako se je zgodilo, da sta danes naši sekciji dejanski bojkotirani na prav čuden način. V šestih, t.j. v vseh primerih, niso letos občinski zastopi sekciji kranjski in celjski dovolili naprave potov, sveta za zgradbo koče, naposled celo lesa ne, deloma z ničevimi izgovori, deloma z najodurnejšo izjavo, da za nas ničesar ni. Stavbišče, ki smo ga mi obkolili, so prodali Slov. plan. društvu, pota, ki smo rekli mi, da jih hočemo napraviti, gradi Slov. plan. društvo, ki skrbi potem še za to, da prepriča svoje verne pristaše, da je imelo ono prednost in mi da smo bili svojivi. Uničevanje kažipotov je nekaj vsakdanjega v našem področju itd.
Toda ne te razmere, ki jih je vendarle treba razglasiti, nas silijo, da se obračamo do sekcij posestrim, nego ta okolnost, da je Slov. plan. društvo ob svoji desetletnici dne 10. oktobra 1903. l. uporabilo celó skupno razmerje našega društva v svoje namene.
Na občnem zboru Slov. plan. društva se je namreč izjavilo (poročilo društvenega glasila Plan. Vestnika), da obstoji „reciprociteta" glede ugodnosti v kočah za vsa planinska društva razen sekcije kranjske in celjske in da se je le zadnji čas vzela tudi sekciji beljaški Nem. in avstr. plan. društva in sekciji v Zelezni Kaplji Avstr. tur. kluba.
S svojimi nasprotniki nismo bili nikdar prepirljivi in se ž njimi nikoli prerekali, in ne da bi bili kedaj ž njimi neposredno občevali, smo se vselej, kolikor je bilo nujno potreba, branili.
Tudi tukaj gre samo za obrambo s stališča društvenega prospeha, in s tega stališča bi prosili častite sekcije posestrime prijazne podpore, da zabranimo, da se Slov. plan. društvo v boju zoper nas kakorkoli pospešuje. Na umu nam je pri tem poleg omenjene ugodnosti v kočah dejstvo, da so žal članom našega društva mnogokrat navkljubne koče Slov. plan. društva ljubše mimo naših, iz društvenih sredstev zgrajenih koč in s tem podpirajo nasprotnika navkljubne namene in tekmovanje.
V pojasnilo našega stališča v razmerju do Slovenskega planinskega društva navajamo to-le:
Sekcija kranjska in celjska sta se ustanovili l. 1874., oziroma 1884., Slov. plan. društvo l. 1893. Leta 1893. sta imeli obe naši sekciji štiri koče, Slov. plan. društvo ni imelo nobene. Pač ni bilo torej nam začeti kakega razmerja za ugodnosti, in ker se Slov. plan. društvo nikoli ni v tem oziru obrnilo do nas s kakim predlogom, gotovo nismo imeli povoda dovoliti kake ugodnosti, sosebno ko se tudi nam nasprotno ni nikaka naklonila. Če se je Slov. plan. društvo z drugimi sekcijami o tem kaj dogovorilo, ne vemo, vendar dvomimo o tem, ker nas ni v tem oziru nikoli nobena druga sekcija vprašala.
Da si v obojem pogledu pomoremo, se usojamo prositi častite sekcije posestrime pomoči; prosimo jih, naj primerno opozore častite svoje člane, da je v naših krajih vprav častna dolžnost vsakega člana Nemškega in Avstrijskega plan. društva, da v naše koče raje zahaja nego v navkljubne Slov. plan. društva, in da nam je ob našem težavnem položaju velike vrednosti podpora, če nemški hribolazci prav številno prihajajo v naše kraje in so nam tako v odpor proti prizadevanju, nas izriniti iz gor, ki smo si v njih pridobili z dolgoletnim delom pravico, prosto gibati se in nemoteni uživati prirodo.
Dalje se nam vidi potrebno, odpraviti vsak dvom o kaki ugodnosti Slov. plan. društvu v vseh kočah; to naj bi se zgodilo razmeram primerno s preklicevanjem, poučevanjem oskrbnikov, jasnejšimi hišnimi redi itd.
Naj bodo častite sekcije posestrime uverjene, da se bodeta sekcija kranjska in celjska v zahvalo za njih pomoč z vsemi močmi trudili, da bo bivanje obiskovalcem njijnih torišč kar najprijetnejše.
Slov. plan. društvo je poslalo dne 8. junija t.l. izjavo proti tej okrožnici uredništvu časopisa »Touristen-Zeitung« s prošnjo, da jo priobči v tem listu. Društveno izjavo natisnemo v prihodnji številki.
Danes ne utegnemo pisati komentarja o razposlani okrožnici kranjske in celjske sekcije. Ožigosana pa je že sedaj s tem, da so jo rodili ne Nemci, nego naši domači rojaki: Veseli, Rožniki, Belarji in njih vrste Nemci. Ti značajni »markovci«, kakor smo jih nazvali že pred leti v »Planinskem Vestniku«, so izprva rovali proti našemu društvu in tudi tam okoli Triglava razdirali naša pogajanja glede stavb, a ni se jim posrečila zlobna namera. Vkljub vsem njih zaprekam in intrigam smo se utrdili in zasigurali sebi od nekdaj naša tla. Kakor ovce lazijo ti efijalti med našim ljudstvom in se mu hlinijo s pristnim slovenstvom za prijatelje Slovencev, zato je skrajnji čas, da izpregovorimo tudi mi jasno in odločno, da ne bodo pristni Nemci prav nič dvomili o značajnosti in narodnosti tistih, ki reprezentujejo sekcijo kranjsko in celjsko.