Stavrolit

Stavrolit
Stavrolit s polotoka Kola (Ruska federacija); velikost: 25 × 22 × 10 mm
Splošno
Kategorija	VIII. razred – Silikati, podrazred: otočni silikati (nezosilikati)
Kemijska formula	Fe2Al9Si4O22(OH)2 (železov aluminijev silikat hidroksid)
Strunzova klasifikacija	09.AF.30
Klasifikacija DANA	52.02.03.01
Kristalna simetrija	Monoklinska prizmatična (2/m), prostorska skupina: C 2/m
Osnovna celica	a = 7,86 Å, b = 16,6 Å, c = 5,65 Å, β = 90,45°, Z = 2
Lastnosti
Molekulska masa	811,89 g/mol
Barva	Temno rdečkasto rjava do črnkasto rjava, rumenkasto rjava, redko tudi modra, v tankih rezinah bledo zlatorumena
Kristalni habit	Po navadi prizmatični kristali
Kristalni sistem	Monoklinski; psevdo ortorombski
Dvojčičenje	Običajno dvojčki s kotom 60°, manj običajno v obliki križa s kotom 90°
Razkolnost	Razločna na {010}
Lom	Podškoljkast
Žilavost	Krhek
Trdota	7 – 7,5
Sijaj	Podsteklast do smolast
Barva črte	Bela do siva
Prozornost	Prozoren do neprozoren
Specifična teža	Izmerjena: 3,74 – 3,83, izračunana: 3,686
Gostota	3,65 – 3,77 g/cm3, povprečna: 3,71 g/cm3
Optične lastnosti	Dvoosen (+)
Lomni količnik	nα = 1,736 – 1,747, nβ = 1,740 – 1,754, nγ = 1,745 – 1,762
Dvolomnost	δ = 0,009 – 0.015
Pleohroizem	x: brezbarven, y: bledo rumen, z: zlatorumen
Kot 2V	Izmerjen: 88°, izračunan: 84° - 88°
Disperzija	Šibka, r > v
Ultravijolična fluorescenca	Ne
Diagnostične značilnosti	Barva, spremljajoči minerali, dvojčičenje in kristalni habit
Topnost	Netopen v kislinah
Najpogostejše nečistoče	Ti, Cr, Mn, Co, Zn, Li, H2O
Sklici
Glavne vrste
Domača imena	Črni granatit, nordmarkit

Stavrolit je rdeče rjav do črn, večinoma neprozoren silikatni mineral iz skupine otočnih silikatov. S kobaltom bogat različek stavrolita je lusakit.

Njegovo ime je sestavljenu iz grških besed σταυρός [stavrós] – križ in λίθος [líthos] – kamen, ki opisujeta značilno obliko njegovih dvojčičkov.

Lastnosti

Mineral kristalizira v monoklinskem kristalnem sistemu in ima precej zapleteno kemijsko sestavo - (Fe,Mg,Zn)₂Al₉(Si,Al)₄O₂₀(OH)₄. Razmerja med železom, magnezijem in cinkom so zelo različna.

Posebna lastnost stavrolita je pogosto dvojčičenje v značilni obliki pravokotnega ali poševnega križa, kristali sami pa so prizmatični. Pogosto so večji od obkrožujočih mineralov in se zato imenjejo porfiroblasti. V tankih rezinah imajo podobno dvolomnost kot kremen.

Nahajališča

Najpogosteje se pojavlja v metamorfnih kamninah kot so sljude in gnajsi, ki so nastali pri višjih temperaturah in tlakih. Spremljajoči minerali so granat almandin, sljude in kianit, pa tudi albit, biotit in silmanit. Srednjetamepraturni stavrolit je indikator amfibolskih facijev.

V Sloveniji so ga našli pri Cezlaku na Pohorju.

Uporaba

Stavrolit je eden od indeksnih mineralov za ocenjevanje temperature, globine in tlaka, pri katerih je potekal metamorfizem.

Nekoč se je uporabljal kot brusilno in polirno sredstvo, za izdelavo livarskih kalupov in polnilo, danes pa nima velikega gospodarskaga pomena. Uporabljal se je tudi za izdelavo amuletov, za katere se je izkazalo, da so večinoma temno rjavo pobarvani ponaredki.