Pojdi na vsebino

Kolesarska klasika

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Tom Boonen na Paris–Roubaix

Kolesarske klasike so naprestižnejše enodnevne kolesarke dirke v koledarju Mednarodne kolesarske zveze (UCI). Nekatere izmed njih imajo korenine že v 19. stoletju. Večina jih je tradicionalno organizirana v istem terminu. Daleč največ šteje 5 spomenikov, ki so najdaljše, najtežje, najbolj obiskane in ene najbolj prestižnih dirk nasploh.

Obstajajo tudi mini ali polklasike (semi-classic). To so dirke, ki redko, vsake toliko ali skoraj nikoli ne pridejo na koledar svetovne serije UCI World Tour. Take so recimo Skozi Flandrijo, Scheldeprijs ali Brabantska puščica.[1]

Problem z definicijo

[uredi | uredi kodo]

Čeprav kolesarski navijači in številni mediji zavzeto uporabljajo termin "klasika", ni pravega konsenza kaj točno jo definira. Mednarodna kolesarska zveza (UCI) v svojem pravilniku z izjemo spomenikov, nikjer sploh ne omenja te besede. Zato je težko določiti natačnen seznam vseh klasik. Obstaja nekaj kriterijev, ki določajo pomembnost in status kolesarskih dirk kot so: nastanek, zgodovinski pečat in tradicija, komercialni vidik, lokacija, težavnost, rang tekmovanja itd. Eden od redkih objektivnih kriterijev je kategorizacija s strani UCI-ja, pa tudi to številni spodbijajo, saj nekatere najstarejše dirke niso del svetovne serije UCI World Tour.[2][3][4]

Zaradi naraščajoče izrabe termina "klasika", so v 21. stoletju uvedli nov termin "spomenik" (monument), ki se je sicer prvič pojavil že leta 1949, v časopisnem članku z naslovom "Pariz–Roubaix, spomenik kolesarstvu".

Originalne klasike

[uredi | uredi kodo]
Rik Van Looy kot edini zmagal 8 originalnih klasik.

Vse do 1980ih je bilo priznanih 8 originalnih klasik, današnjih pet spomenikov plus Valonska puščica, Pariz–Bruselj in Pariz–Tours. Zaradi številnih prometnih in organizacijskih problemov (npr. Paris–Tours je postal Blois–Chaville, preden se je spet vrnil v originalno trenutno obliko); Pariz–Bruselj med leti 1967 in 1976 sploh ni bil organiziran; Val. puščica pa je bila zmeraj na sporedu v soboto pred dirko Liege–Bastogne–Liege (znan kot Ardenski vikend), preden so dirko skrajšali in jo prestavili nazaj na sredo pred LBL. Ostalih pet dirk je pozneje postalo znanih pod imenom spomenik.

Rik van Looy je edini dobil vseh 8 originalnih klasik. Merckx in Roger De Vlaeminck pa po 7 (oba brez Pariz–Tours).

Spomeniki

[uredi | uredi kodo]

5 najprestižnejših, najdaljših, najtežjih, največ vrednih in najbolj obiskanih enodnevnih klasik.

Leto Spomenik Opomba
1907 Italija Milano–San Remo najdaljši med vsemi, sprinterska klasika
1913 Belgija Dirka po Flandriji najbolj zaželjen spomenik med kolesarji
1896 Francija Pariz–Roubaix kraljica klasik, najbolj slaven spomenik
1892 Belgija Liège–Bastogne–Liège najstarejši med vsemi spomeniki
1905 Italija Dirka po Lombardiji najkrajši in zadnji, jesenski spomenik

Spomladanske klasike

[uredi | uredi kodo]

Skupaj jih tvorijo Strade Bianche, Milano–San Remo, kockaste ter ardenske klasike, vse na sporedu marca in aprila.

Italijanske klasike

[uredi | uredi kodo]
  • Italija Strade Bianche – dirka iz leta 2007 vključuje številne makadamske odseke. Kjub kratki zgodovini je pridobila izjemen sloves in prestiž.
  • Italija Milano–San Remo – prvi spomenik sezone z italijanski imenom La Primavera ("Pomlad") ali La classicissima. Dirka je ponavadi v soboto tik pred marčevskim enakonočjem. Prvič prirejena 1907, velja za najdaljšo dirko (300 km) in kljub številnim vzponom, velja za 'šprintersko klasiko'.

Tlakovane klasike

[uredi | uredi kodo]
  • Belgija E3 Saxo Bank Classic – prva od "spomladanski klasik" v Flandriji, prvič organizrana leta 1958. Znana tudi kot "Mala dirka po Flandriji".
  • Belgija Gent–Wevelgem – prvič organizirana leta 1934, v zadnjih letih na sporedu v nedeljo med spomenikoma Milano–San Remo and Po Flandriji.
  • Belgija Dirka po Flandriji – drugi spomenik sezone, številni ga smatrajo za najprestižnejšega, na sporedu zgodaj aprila, prvič leta 1913.
  • Francija Paris–Roubaix – La Reine ("Kraljica klasik") ali l'Enfer du Nord ("Severni pekel") je tradicionalno organiziran en teden po Flandriji, prvič organiziran leta 1896. Velja za najslavnejši spomenik od vseh. Z številnim kockastimi odseki izjemno zahtevna in nevarna dirka, sploh ob dežju.

Ardenske klasike

[uredi | uredi kodo]
  • Nizozemska Amstel Gold Race – prvič leta 1966, običajno sredi aprila, prva od treh Ardenskih klasik, en teden po Paris–Roubaix.
  • Belgija Valonska puščica – druga ardenska klasika po vrsti, prvič leta 1936 in ena od osmih originalnih klasik.
  • Belgija Liège–Bastogne–Liège – La Doyenne, najstarejši spomenik, prvič leta 1892. Tretja izmed ardenskih klasik, sredi aprila, en teden po dirki Amstel Gold Race. Dirko krasijo številni kratki in strmi vzponi, velja za fizično najbolj zahtevno klasiko, kjer štejeta vzdržljivost in eksplozivnost.

Ostale belgijske klasike

[uredi | uredi kodo]

Poletne klasike

[uredi | uredi kodo]

Evropske klasike

[uredi | uredi kodo]

Lavrencijske klasike

[uredi | uredi kodo]

Jesenske klasike

[uredi | uredi kodo]

Edini dve pravi jesenski klasiki (jesenski dvojček)

[uredi | uredi kodo]
  • Francija Pariz–Tours – prvič organizirana leta 1896. Trenutno sicer v drugem kakovostnem razredu UCI ProSeries, a velja za klasiko.
  • Italija Dirka po Lombardiji – Dirka odpadlega listja, prvič organizirana leta 1905. Zadnji spomenik sezone.

Mini klasike

[uredi | uredi kodo]

Mini ali polklasike, manj pomembne, a z dolgo zgodovino. Poredko, v preteklosti ali nikoli vključene v UCI World Tour; večinoma del UCI ProSeries.

Spomladanske mini klasike

[uredi | uredi kodo]
  • Italija Milano–Torino – mini oziroma pol klasika, najstarejša dirka na svetu, prvič organizirana leta 1876, je imela skozi zgodovino precej problemov z kontinuiteto zaradi finančnih problemov in je vmes tudi velikokrat odpadla. V UCI koledar se je vrnila leta 2012. Danes je del 2. kakovostnega razred UCI ProSeries. Leta 2022 so dirko iz jeseni prestavili na zgodnjo pomlad pred dirko Milano-San Remo.
  • Belgija Kuurne–Bruselj–Kuurne – mini klasika, prvič organizirana leta 1946. Spada v drugi kakovostni razred UCI ProSeries.
  • Belgija Skozi Flandrijo – mini klasika, prvič organizirana leta 1945.
  • Belgija Scheldeprijs – mini klasika, prvič organizirana leta 1907. Spada v drugi kakovostni razred UCI ProSeries.
  • Belgija Brabantska puščica – mini klasika, prvič organizirana leta 1961. Spada v drugi kakovostni razred UCI ProSeries.
  • Nemčija Eschborn–Frankfurt – mini klasika, prvič organizirana leta 1962.

Poletne mini klasike

[uredi | uredi kodo]
  • Belgija Brussels Cycling Classic – prvič organizirana leta 1893, prvotno Pariz–Bruselj; leta 2013 preimenovana in samo na belgijskih tleh.

Jesenske mini klasike

[uredi | uredi kodo]
  • Italija Dirka po Emiliji – prvič organizirana leta 1909. Spada v drugi kakovostni razred UCI ProSeries.
  • Italija Coppa Bernocchi – prvič organizirana leta 1919. Spada v drugi kakovostni razred UCI ProSeries.
  • Italija Tri doline Vareseja – prvič organizirana leta 1919. Spada v drugi kakovostni razred UCI ProSeries.
  • Italija Gran Piemonte – prvič organizirana leta 1906. Spada v drugi kakovostni razred UCI ProSeries.

Nekdanje dirke

[uredi | uredi kodo]

Nekaterih klasik in polklasik ni več, večinoma zaradi finančnih problemov. To so naslednje dirke:[5]

Nekdanje klasike

[uredi | uredi kodo]
  • Francija Pariz–Brest–Pariz – ekstremno dolga profesionalna dirka (ca. 1200 km), ki so jo prirejali na vsakih 10 let v obdobju med 1891 in 1951.
  • Francija Bordeaux–Pariz – dolga 560 km in ekstremno naporna dirka, delno motoriziran dogodek, v obdobju med 1891 in 1988.
  • Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske Klasika Wincanton – kratkega veka, organizirana med leti 1989 in 1997, a najpomembnejša britanska dirka v 1990ih.
  • Portugalska Porto–Lizbona – organizirana med leti 1911 do 2004 (najdaljša enodnevna klasika od leta 1989 vse do odpovedi dirke).
  • Švica Züri-Metzgete – znana tudi kot Prvenstvo Züricha, med leti 1914 in 2006; v času svojega razcveta je veljala za 6. spomenik.

Nekdanje mini klasike

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »What's a Semi-Classic?«. kermessesport.com. 20. februar 2020.
  2. Cycling Hall of Fame: Introduction, 2010, pridobljeno 12. julija 2010
  3. Cycling Monuments, 2010, pridobljeno 12. julija 2010
  4. »Cancellara dreams of all winning all five of cycling monuments«, CyclingNews.com, 2010, pridobljeno 12. julija 2010
  5. »Index des courses disparues«. memoire-du-cyclisme.eu.
  6. »Giro del Lazio is dead, long live Roma Maxima«. Cycling Weekly. 18. februar 2013.
  7. »Presentato il Memorial Marco Pantani – anche Giro della Romagna«. GS Emilia. 19. maj 2013.