Marennes, Charente-Maritime
Marennes, Charente-Maritime | |
---|---|
45°49′21″N 1°6′19″W / 45.82250°N 1.10528°W | |
Država | Francija |
Regija | Nova Akvitanija |
Departma | Charente-Maritime |
Okrožje | Rochefort |
Kanton | Marennes |
Interkomunaliteta | Skupnost občin Bassin de Marennes |
Upravljanje | |
• Župan (2008-2014) | Mickaël Vallet |
Površina 1 | 20,09 km2 |
Prebivalstvo (1 januar 2018)[1] | 5.637 |
• Gostota | 280 preb./km2 |
Časovni pas | UTC+01:00 (CET) |
• Poletni | UTC+02:00 (CEST) |
INSEE/Poštna številka | 17219 /17320 |
Nadmorska višina | 0–21 m (povp. 10 m) |
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev. |
Marennes (sentonško Maréne) je naselje in občina v zahodnem francoskem departmaju Charente-Maritime regije Poitou-Charentes. Leta 2006 je naselje imelo 5.315 prebivalcev.
Geografija
[uredi | uredi kodo]Kraj se nahaja v pokrajini Saintonge ob izlivu reke Seudre v Biskajski zaliv, nasproti otoka Oléron, s katerim je povezan preko 3021 metrov dolgega cestnega mostu, 41 km zahodno od središča pokrajine Saintes.
Uprava
[uredi | uredi kodo]Marennes je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine Bourcefranc-le-Chapus, Le Gua, Hiers-Brouage, Nieulle-sur-Seudre, Saint-Just-Luzac in Saint-Sornin s 13.870 prebivalci.
Kanton Marennes je sestavni del okrožja Rochefort.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Prvotno se je kraj v srednjem veku imenoval Saint-Pierre-de-Sales, njegovo ozemlje pa Terra Maritimensis, Pagus Maritimensis, kasneje Le pays de Marennes. Sčasoma se je ime ozemlja preneslo na sam kraj.
Zanimivosti
[uredi | uredi kodo]- Na ozemlju občine Marennes se nahaja eno najpomembnejših gojišč ostrig v Evropi - bazen Marennes-Oléron.
- cerkev Saint-Pierre-de-Sales, prvotno iz prve polovice 11. stoletja, večkrat prenovljena, danes zgrajena večinoma v klasicističnem slogu,
- renesančni dvorec Hôtel des Fermes iz 16. stoletja, francoski zgodovinski spomenik od leta 1927,
- stavba Maison de Richelieu iz sredine 17. stoletja, francoski zgodovinski spomenik (1981),
- dvorec Château de La Gataudière s parkom iz 18. stoletja, francoski zgodovinski spomenik (1949),
- trg Place Chasseloup-Laubat s kipom markiza de Chasseloup-Laubata,
- klasicistično-renesančni dvorec - nekdanji sedež okrožja (do 1926), iz 18. stoletja.
Pobratena mesta
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Uradna stran (francosko)
- ↑ »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.