Evro

Evro
Evro
ευρώ (grško); евро (bolgarsko)
	Bankovci
ISO 4217
Koda	EUR
Denominacije
Podenota
1/100	cent; dejanska uporaba je odvisna od jezika (v slovenščini tudi stotin)
Množina	Glej jezikovna vprašanja v zvezi z evrom
cent	Glej članek
Simbol	€
Bankovci
Pogosto uporab.	5 €, 10 €, 20 €, 50 €
Redko uporab.	100 €, 200 €, 500 €
Kovanci
Pogosto upor.	1, 2, 5, 10, 20, 50 centov, 1 €, 2 €; razen če je sicer rečeno, da se uporabljajo redko
Redko uporab.	1 in 2 centa; (velja le za Finsko in Nizozemsko)
Demografija
Uradni uporabniki	Evroobmočje (20) Avstrija; Belgija; Ciper; Estonia; Finska; Francija; Grčija; Hrvaška; Irska; Italija; Latvia; Litva; Luksemburg; Malta; Nemčija; Nizozemska; Portugalska; Slovaška; Slovenija; Španija ; Države zunaj EU (9) Andora ; Monako ; San Marino ; Vatikan ; Akrotiri in Dhekelia (Združeno kraljestvo) ; Otok Clipperton (Francija) ; Sveti Jernej (Francija) ; Francoska južna in antarktična ozemlja (Francija) ; Sveti Peter in Mihael (Francija) ;
Neuradni uporabniki	2 Kosovo ; Črna gora ;
Izdajanje
Centralna banka	Evropska centralna banka
Spletna stran	www.ecb.eu
Tiskarna	Istituto Poligrafico e Zecca dello Stato; Banco de Portugal; Banka Grčije; Banque de France; Bundesdruckerei; Central Bank and Financial Services Authority of Ireland; De La Rue; Fábrica Nacional de Moneda y Timbre; François-Charles Oberthur; Giesecke & Devrient; Royal Joh. Enschedé; Nacionalna banka Belgije; Oesterreichische Banknoten- und Sicherheitsdruck GmbH; Setec Oy
Spletna stran	Istituto Poligrafico e Zecca dello Stato; Banco de Portugal; Banka Grčije; Banque de France; Bundesdruckerei; Central Bank and Financial Services Authority of Ireland; De La Rue; Fábrica Nacional de Moneda y Timbre; François-Charles Oberthur; Giesecke & Devrient; Royal Joh. Enschedé; Nacionalna banka Belgije; Oesterreichische Banknoten- und Sicherheitsdruck GmbH; Setec Oy
Vrednotenje
Inflacija	1,8 %
Vir	Evropska centralna banka, september 2006, v angleščini
Metoda	HICP
Fiksiral	BAM, BGN, CVE, KMF, XPF, XOF, XAF, EEK, LTL,

Evro (oz. euro, oznaka €, mednarodna oznaka po ISO 4217: EUR) je denarna enota v 20 državah Evropske monetarne unije (EMU): Avstrija, Belgija, Ciper, Estonija, Finska, Francija (vključno s Francosko Gvajano in Svetim Petrom in Mihaelom), Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Slovaška, Slovenija, in Španija.^[8] Poleg tega je denarna enota tudi v državicah Andora, San Marino, Vatikan in Monako, ki so pred uvedbo evra de facto, če že ne uradno, uporabljale denarne enote večjih sosednjih držav. Poleg tega je denarna enota tudi v Črni gori in Kosovu, in sicer brez sklenjenega ustreznega sporazuma z Evropsko skupnostjo, s čimer bi EU uradno sprejela uporabo evra na teh območjih. Gre za ravnanje, ki je posledica predhodne prakse – pred uvedbo evrske gotovine se je namreč na teh območjih kot de facto valuta uporabljala nemška marka. Če se bosta Črna gora in Kosovo kdajkoli želela priključiti evrskemu območju, bosta morala pred vstopom, tako kot vse ostale države članice evroobmočja, izpolniti vse zahtevane konvergenčne kriterije.

Evro uporablja kot zakonito plačilno sredstvo približno 330 milijonov ljudi. Območje držav z evrom predstavlja več kot 16,5 % svetovnega BDP in več kot 30 % svetovne trgovine (vključno s trgovino znotraj EU).

Uradno je 1. januarja 1999 11 držav EMU (Grčija je pogoje izpolnila šele leto kasneje) evro uvedlo kot knjižni denar. Bankovci in kovanci so v obtok prišli 1. januarja 2002. Bankovci imajo enotno obliko, kovanci pa imajo sprednjo stran enako, medtem ko zadnjo stran vsaka članica oblikuje po svoje.

Velika Britanija in Danska sta si zagotovili možnost, da evra ne uvedeta, Švedska pa ima v skladu s pristopno pogodbo zavezo uvesti evro, ko bo za to izpolnila pogoje. Države članice, ki so se EU priključile v letih 2004 in 2007, so zavezane k prevzemu evra, vendar šele potem, ko izpolnijo konvergenčne kriterije. Doslej so evro uvedle Slovenija (leta 2007), Ciper in Malta (2008), Slovaška (2009) ter Estonija (2011). 1. januarja 2014 je evro uvedla Latvija, kot zadnja pa ga je 1. januarja 2023 uvedla Hrvaška.

Administracija

Evro upravlja Evropska centralna banka (ECB) v Frankfurtu in Evrosistem (sestavljen iz centralnih bank držav iz evroobmočja). Kot neodvisna centralna banka, ima ECB nalogo, da vzpostavlja monetarno politiko. Evrosistem sodeluje pri tiskanju, kovanju in izdajo bankovcev in kovancev v vseh članicah, ter sodeluje pri operacijah plačilnih sistemov evroobmočja.

Načini izdajanja bankovcev

Od 1. januarja 2002 nacionalne centralne banke (NCB) in ECB izdajajo eurobankovce na skupni osnovi.NCB evrosistema morajo sprejeti evrobankovce, ki jih dajo v obtok druge članice evrosistema, in teh bankovcev ni mogoče vrniti v domovino. ECB izda 8% celotne vrednosti bankovcev, ki jih je izdal evrosistem. V praksi bankovce ECB dajo v obtok NCB, s čimer nastanejo ustrezne obveznosti do ECB. Te obveznosti imajo obresti po glavni stopnji refinanciranja ECB. Preostalih 92% evrobankovcev izdajo NCB sorazmerno z njihovimi deleži kapitalskega ključa ECB, izračunano z uporabo enakovredno ponderiranega nacionalnega deleža prebivalstva Evropske unije (EU) in nacionalnega deleža BDP EU.

Evro in euro

Finančni ministri Evropske unije so se na sestanku 10. septembra 2004 v Scheveningnu dogovorili, da se v finančnem prometu ne uporablja zapis valute, ki upošteva nacionalne jezikovne posebnosti (v slovenščini »evro«, v litvanščini »euras«, v latvijščini »eiro«, v madžarščini »euró« in v malteščini »ewro«), temveč enoten zapis »euro«. Izjemi sta Grčija in Ciper, ki ne uporabljata latinice in je dovoljen zapis »ευρώ«.^[9]^[10]^[11]

Evrobankovci

Vrednost	Dimenzije	Barva	Arhitektura	Obdobje	Položaj kratke kode
5 €	120 x 62 mm	Siva	Klasika	do vključno 5. stoletja	1 cm nad črko O pri napisu EURO
10 €	127 x 67 mm	Rdeča	Romanika	11. in 12. stoletje	v zvezdi, na zgornji desni strani črke O pri napisu EURO
20 €	133 x 72 mm	Modra	Gotika	13. in 14. stoletje	v najbolj levi zvezdi
50 €	140 x 77 mm	Oranžna	Renesansa	15. in 16. stoletje	nad hologramom
100 €	147 x 82 mm	Zelena	Barok in rokoko	17. in 18. stoletje	prva beseda v besedilu med oknom in zvezdami
200 €	153 x 82 mm	Rumena	Arhitektura železa in stekla, Art Nouveau	19. in 20. stoletje	na desni jugozahodne zvezde, natisnjeno pokončno
500 €	160 x 82 mm	Vijoličasta	Sodobna arhitektura 20. stoletja	20. in 21. stoletje	v najbolj levi zvezdi

Evrobankovci so izdelani iz 100 % bombaža, zaradi česar imajo daljšo življenjsko dobo.

Bankovci za 500 € so bili odstranjeni.

Uvedba evra v Sloveniji

Slovenija je evro uvedla 1. januarja 2007, po tem ko je izpolnila konvergenčne kriterije. Odločitev o vstopu Slovenije v območje evra pa so potrdile tudi evropske institucije ter države članice. Uvedba je potekala po načinu t. i. »velikega poka« - dvojni obtok evro gotovine in tolarjev je trajal 14 dni.
Dvojno označevanje cen se je pričelo 1. marca 2006 in je trajalo do 30. junija 2007. Do določitve tečaja menjave se je uporabljal centralni paritetni tečaj Banke Slovenije, po katerem je bil 1€ vreden 239,640 SIT. Tečaj zamenjave so določili 11. julija 2006, ostal pa je enak paritetnemu.

Sklici

↑ »Monetary Agreement between the European Union and the Principality of Andorra«. Official Journal of the European Union. 17. december 2011. Pridobljeno 8. septembra 2012.
↑ »By monetary agreement between France (acting for the EC) and Monaco«. Pridobljeno 30. maja 2010.
↑ »By monetary agreement between Italy (acting for the EC) and San Marino«. Pridobljeno 30. maja 2010.
↑ »By monetary agreement between Italy (acting for the EC) and Vatican City«. Pridobljeno 30. maja 2010.
↑ »By the third protocol to the Cyprus adhesion Treaty to EU and British local ordinance« (PDF). Pridobljeno 17. julija 2011.
↑ »By agreement of the EU Council«. Pridobljeno 30. maja 2010.
↑ »By UNMIK administration direction 1999/2«. Unmikonline.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. junija 2011. Pridobljeno 30. maja 2010.
↑ http://www.eurozone.europa.eu/euro-area/euro-area-member-states/ Arhivirano 2013-12-24 na Wayback Machine., vpogled: 1. 1. 2015.
↑ Ime skupne evropske valute evro je treba pisati euro Arhivirano 2004-10-24 na Wayback Machine., Dnevnik, 12. 9. 2004
↑ Evrofinančniki za euro, slovenisti za evro Arhivirano 2005-02-11 na Wayback Machine., 24ur, 13. 9. 2004
↑ Slovenija potrdila »euro« kompromis Arhivirano 2005-02-11 na Wayback Machine., 24ur 13.10.2004

Opombe

↑ Razen Severnega Cipra, ki uporablja turško liro
↑ Vključno s prekomorskimi departmaji
↑ Razen občine Campione d'Italia, ki uporablja švicarski frank.
↑ Le evropski del ozemlja je del EU in uporablja evro. Karibska Nizozemska je leta 2011 uvedla kot uradno valuto ameriški dolar, otoki Curaçao, Sint Maarten in Aruba pa imajo svoje valute, vezane na dolar.

Glej tudi

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: evro.

Ta članek o gospodarstvu ali financah je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

[5] »Monetary Agreement between the European Union and the Principality of Andorra«. Official Journal of the European Union. 17. december 2011. Pridobljeno 8. septembra 2012.

[6] »By monetary agreement between France (acting for the EC) and Monaco«. Pridobljeno 30. maja 2010.

[7] »By monetary agreement between Italy (acting for the EC) and San Marino«. Pridobljeno 30. maja 2010.

[8] »By monetary agreement between Italy (acting for the EC) and Vatican City«. Pridobljeno 30. maja 2010.

[9] »By the third protocol to the Cyprus adhesion Treaty to EU and British local ordinance« (PDF). Pridobljeno 17. julija 2011.

[10] »By agreement of the EU Council«. Pridobljeno 30. maja 2010.

[11] »By UNMIK administration direction 1999/2«. Unmikonline.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. junija 2011. Pridobljeno 30. maja 2010.

[12] ttps://www.eurozone.europa.eu/euro-area/euro-area-member-states/ Arhivirano 2013-12-24 na Wayback Machine., vpogled: 1. 1. 2015.

[13] Ime skupne evropske valute evro je treba pisati euro Arhivirano 2004-10-24 na Wayback Machine., Dnevnik, 12. 9. 2004

[14] Evrofinančniki za euro, slovenisti za evro Arhivirano 2005-02-11 na Wayback Machine., 24ur, 13. 9. 2004

[15] Slovenija potrdila »euro« kompromis Arhivirano 2005-02-11 na Wayback Machine., 24ur 13.10.2004

[1] Razen Severnega Cipra, ki uporablja turško liro

[2] Vključno s prekomorskimi departmaji

[3] Razen občine Campione d'Italia, ki uporablja švicarski frank.

[4] Le evropski del ozemlja je del EU in uporablja evro. Karibska Nizozemska je leta 2011 uvedla kot uradno valuto ameriški dolar, otoki Curaçao, Sint Maarten in Aruba pa imajo svoje valute, vezane na dolar.

[note 1]

[note 2]

[note 3]

[note 4]

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]

[8]

[9]

[10]

[11]

Normativna kontrola
Narodne knjižnice	Francija (data) Ukrajina Nemčija Izrael ZDA Japonska Češka republika
Drugo	Zgodovinski leksikon Švice