Pojdi na vsebino

Vladimir Šubic

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Vladimir Šubic
Portret
Vladimir Šubic
Rojstvo23. maj 1894({{padleft:1894|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:23|2|0}})
Ljubljana, Vojvodina Kranjska, Avstro-Ogrska
Smrt16. november 1946({{padleft:1946|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:16|2|0}}) (52 let)
Lukavac[d], SR BiH, SFRJ
Državljanstvo Kraljevina Jugoslavija
Poklicarhitekt

Vladimir Šubic, slovenski arhitekt, * 23. maj 1894, Ljubljana, Kranjska, Avstro-Ogrska, † 16. november 1946, Lukavac, SR BiH, FLRJ (danes Bosna in Hercegovina).

Šubic je avtor mnogih ljubljanskih zgradb, najbolj znana je ljubljanski Nebotičnik.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Oče mu je bil Ivan Šubic, mati mu je bila Hedvika (rojena Fabiani). Študiral je na Dunaju, v Gradcu in v Pragi. Leta 1922 je po končanih študijih opravil državni izpit in dobil naziv inženirja-arhitekta. V Ljubljani je deloval do druge svetovne vojne.

Po vojni je padel v nemilost komunističnih oblasti, leta 1946 so ga poslali v delovno brigado na železniško progo Brčko-Banoviči, kjer je še istega leta umrl v še danes nepojasnenih okoliščinah, uradno zaradi infarkta[1].

Spisek njegovih realiziranih del v Ljubljani je dolg, najpomembnejše delo pa je bil ljubljanski Nebotičnik, prva železobetonska stavba v Evropi.

Zgradbe

[uredi | uredi kodo]
Nebotičnik
  • Vila Lovšin
  • Vila Koehler
  • Stanovanjska hiša Meksika
  • Delavska zbornica
  • Več stanovanjskih hiš Pokojninskega zavoda
  • Grobnica družine Jelačin
  • Vila Šubic
  • Palača trgovskega doma
  • Palača Grafika
  • Palača trgovske akademije
  • Kino Udarnik v Mariboru
  • Putnikov paviljon v Celju
  • Stanovanjska stavba na Ljubljanski 6, 8 v Celju
  • Stanovanjska stavba na Razlagovi/Pleteršnikovi ulici v Celju
  • ...

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
  • Vladimir Šubic, Arhitekturni vodnik
  • Mušič Marjan. »Šubic Vladimir«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.