Pojdi na vsebino

Indijanec (ozvezdje)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Indijanec
Ozvezdje
Indijanec
KraticaInd
Rodilnik latinskega imenaIndi
Izgovorjava/ˈɪndəs/, genitive /ˈɪndaɪ/
Simbolikadomorodec v ZDA
Rektascenzija21h {{{2}}}m
Deklinacija−55°
DružinaBayer
KvadrantSQ4
Površina294 (°)²
(49. po velikosti)
Glavne zvezde3
Bayer/Flamsteed
zvezde
16
Zvezde s planeti3
Zvezde svetlejše
kot 3,00m
0
Zvezde znotraj
10,00 pc (32,62 ly)
1
Najsvetlejša zvezdaα Ind (3,11m)
Najbližja zvezdaEpsilon Indijanca
(11,83 sv.l., 3,62 pc)
Messierova telesabrez
Meteorski rojibrez
Sosednja
ozvezdja
Mikroskop
Strelec (kot)
Teleskop
Pav
Oktant
Tukan
Žerjav
Vidno na širinah med +15° in −90°.
Najprimernejše opazovanje ob 21:00 - september.

Indijanec je ozvezdje ne južnem nebu, ustvarjeno konec 16. stoletja.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]
Indijanec (zgoraj na sredini) iz Bayerjeve Uranometrie, prvi pojav v kakšnem nebesnem atlasu.

Ozvezdje je ustvaril Petrus Plancius ustvaril po opazovanjih Pietra Dirkszoona Keyserja in Fredericka de Houtmana.[1] Prvič je bil upodobljen leta 1603 v Bayerjevem nebesnem atlasu Uranometria.[2][3] Plancius ga prikazuje kot nagega moškega s puščicami v obeh rokah, a brez loka.[4]

Značilnosti

[uredi | uredi kodo]
Ozvezdje Indijanca, kot ga lahko vidimo s prostim očesom.

Indijanec meji na Tukana na jugovzhodu, na Žerjava na severovzhodu, na Mikroskop na severu, na Strelca v severozahodnem kotu, na Teleskop na severozahodu, na Pava na zahodu in na Oktant na jugu.

Zvezde

[uredi | uredi kodo]

Ne vsebuje nobene svetlejše zvezde. Glavne zvezde v Indijancu so:

  • α Indijanca (najsvetlejša z navideznim sijem 3,1, 101 svetlobno leto oddaljena od Zemlje, oranžna orjakinja razreda K0 III-IV) najsposobnejših zvezda v Industrijskih.
  • β Indijanca (navidezni sij 3,7, 600 svetlobnih let, svetla oranžna orjakinja razreda K1 II)
  • δ Indijanca (dvojna zvezda, navidezni sij 4,40, 188 svetlobnih let, obe beli zvezdi sta razreda F0 IV)

Objekti globokega neba

[uredi | uredi kodo]
  • Galaksiji NGC 7090 in NGC 7049.
  • Supersvetla supernova ASASSN-15lh (tudi SN 2015L[5]) je ob svojem vrhuncu izsevala 50-krat več energije kot vsa Rimska cesta[6]

Reference

[uredi | uredi kodo]
  1. Ridpath & Tirion 2001, str. ;162–163.
  2. Bakich, Michael E. (1995). The Cambridge Guide to the Constellations. Cambridge University Press. ISBN 0-521-44921-9.
  3. Sawyer Hogg, Helen (1951). »Out of Old Books (Pieter Dircksz Keijser, Delineator of the Southern Constellations)«. Journal of the Royal Astronomical Society of Canada. Zv. 45. str. 215. Bibcode:1951JRASC..45..215S.
  4. Allen, Richard Hinckley (1963). Star Names, Their Lore and Meaning. New York: Dover Publications. ISBN 0-486-21079-0.
  5. Central Bureau for Astronomical Telegrams CBET 4120
  6. Carnegie Institution for Science (14. januar 2016). »Most-luminous supernova ever discovered«. phys.org. Pridobljeno 15. januarja 2016.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]

Predstavnosti o temi Indus (constellation) v Wikimedijini zbirki