Pojdi na vsebino

Carl David Anderson

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Carl David Anderson
Portret
Anderson leta 1936
Rojstvo3. september 1905({{padleft:1905|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:3|2|0}})[1][2][…] ali 1905
New York, New York[4][5]
Smrt11. januar 1991({{padleft:1991|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:11|2|0}})[1][2][…]
San Marino[d], Kalifornija[6][7][8]
Državljanstvo ZDA[9][7]
Poklicfizik, univerzitetni učitelj

Carl David Anderson, ameriški fizik švedskega rodu, * 3. september 1905, New York City, New York, ZDA, † 11. januar 1991, San Marino, Kalifornija.

Življenje in delo

[uredi | uredi kodo]

Anderson je diplomiral na Kalifornijskem tehnološkem inštitutu. Od leta 1930 je bil zaposlen na tamkajšnjem fizikalnem oddelku. Leta 1939 so ga izvolili za profesorja. Raziskoval je vesoljske delce. Leta 1932 je odkril pozitron. Leta 1936 je skupaj z Victorjem Franzom Hessom kot do tedaj najmlajši znanstvenik prejel Nobelovo nagrado za fiziko.

Z Neddermeyerjem je pri raziskovanju kozmičnih žarkov leta 1938 odkril pozitivne in negativne delce »mezotrone« (mione), ki jih je dve leti prej napovedal Hideki Jukava.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]