Pojdi na vsebino

Škofija Gradec - Sekav

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Različica za tisk ni več podprta in lahko vsebuje napake pri upodabljanju. Prosimo, v brskalniku posodobite zaznamke in namesto tega uporabite privzeto funkcijo brskalnika za tiskanje.
Škofija Gradec - Sekav
Dioecesis Graecensis-Seccoviensis
Diözese Graz-Seckau
Coat of arms of the Škofija Gradec - Sekav
Grb
Področje
Država Avstrija
OzemljeŠtajerska
MetropolijaSalzburg
Statistika
Župnije388
Splošno
Verska skupnostrimskokatoliška
Obredrimski obred
Ustanovitev22. junij 1218
StolnicaStolnica sv. Tilna, Gradec
SostolnicaSostolnica Marijinega vnebovzetja, Sekav
(bazilika,
benediktinska cerkev,
župnijska cerkev)
ZavetnikRupert Salzburški,
Virgil Salzburški
Vodstvo
PapežFrančišek
ŠkofWilhelm Krautwaschl
Upokojeni škofjeEgon Kapellari
Zemljevid

Področje Graške škofije
Uradna stran
Kath-kirche-steiermark
Catholic-hierarchy.org

Škofija Gradec - Sekav (latinsko Dioecesis Graecensis-Seccoviensis, nemško Diözese Graz-Seckau) je rimskokatoliška sufraganska škofija, ki spada pod Metropolijo Salzburg. Škofijski sedež je v Gradcu. Škofija obsega območje celotne avstrijske dežele Štajerske.

Zgodovina

Nekdanja stolnica, sedanja sostolnica v Opatiji Sekav
Grad Seggau pri Lipnici, nekdanja škofovska rezidenca

Sekavsko (tudi Sekovsko) škofijo je 22. junija 1218 ustanovil tedanji salzburški nadškof Eberhard von Regensberg, z dovoljenjem papeža Honorija III., kot tretjo sufragansko salzburško škofijo, po Krški škofiji (1072) in Škofiji Kimsko jezero (1215). Cesar Friderik II. je dal svoje soglasje 26. oktobra 1218 in podelil vsakokratnemu škofu tudi plemiški naziv kneza Svetega rimskega cesarstva, čeprav brez posvetne oblasti. Leta 1228 ji je sledila Lavantinska škofija kot četrta sufraganska škofija.

Prvi škof je bil prošt Karl von Friesach (1218–1230), ki je imel sedež v Opatiji Sekav na Zgornjem Štajerskem. Nova škofija je obsegala zgolj 13 župnij. Večino časa so sekavski škofje prebivali na gradu Seggau pri Lipnici in v Gradcu, služili so tudi kot vikarji v Vojvodini Štajerski. V času vladavine cesarja Jožefa II. je bila škofija reorganizirana in njeno ozemlje razširjeno, vendar prvotni cesarjev namen, da v Gradcu, glavnem mestu Štajerske, ustanovi nadškofijo, zaradi nasprotovanje salzburškega nadškofa ni bil uresničen.

Leta 1786 je bil škofovski sedež končno prenesen iz Sekava v graško stolnico sv. Tilna,[1] čeprav je ime škofije ostalo nespremenjeno vse do leta 1963. Izvoljen je bil nov stolni kapitelj, ki so ga sestavljali najprej trije cerkveni dostojanstveniki in štirje kanoniki. Škofija je dotlej vključevala zgolj salzburško ozemlje na Štajerskem, hkrati je nastala kratkotrajna Leobenska škofija na Zgornjem Štajerskem. Po smrti prvega in edinega škofa v Leobnu je bila uprava tega sedeža leta 1808 zaupana graškim škofom. Sedanje meje škofije so posledica uredbe iz leta 1859, ki je škofijo Leoben pripojila Graški škofiji, le-ta pa je svoje župnije na Spodnjem Štajerskem, s (pretežno) slovensko govorečim prebivalstvom, odstopila Lavantski škofiji s sedežem v Mariboru.

Škofje

Sklici

  1. »800 Jahre Diözese Graz-Seckau«. 14. marec 2022.

Zunanje povezave