Pojdi na vsebino

Ivan Rafael Rodić

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Za drug pomen glej Ivan Rodić

Prevzvišeni Ivan Rafael Rodić
pokojni beograjski nadškof
Nadškof Rafael Rodić v slovesnih škofovskih oblačilih 1926
Domače imeIvan Rafael
Nadškofijabeograjska
Predhodniknov položaj
NaslednikJosip Ujčić
Redovi
Duhovniško posvečenje23. julij 1893
posvečevalec
kardinal Gruscha
Škofovsko posvečenje7. december 1924
posvečevalec
nuncij Ermenegildo Pellegrinetti, naslovni nadškof škofije Adana. Soposvečevalca
Anton Akšamović škof Bosne in Srema (Džakovo)
Emmanuel Josip Stepan Garić OFM, škof v Banjaluki
Osebni podatki
Rojstvo15. junij 1870({{padleft:1870|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:15|2|0}})
Smrt10. maj 1954({{padleft:1954|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:10|2|0}}) (83 let)
NarodnostHrvat
Verakatoličan
Prejšnji položajapostolski upravitelj Banata (10. februar 1923–1936)
Alma materDunajske univerza
Catholic-hierarchy.org

Ivan Rafael Rodić (tudi Ivo Rodić, italijansko Giovanni Raffaele Rodic, slovensko: Janez Rafael Rodič), hrvaški duhovnik, nadškof in frančiškan, * 15. junij 1870, Nurkovac, Slavonska Požega (takrat Avstro-Ogrska, danes Hrvaška); †10. maj 1954 Slavonska Požega (takrat Jugoslavija, danes Hrvaška).

Beograjski nadškof je bil 1924-1936, apostolski upravitelj Banata pa od 1923-1936.

Življenjepis

Nadškof Ivan Rafael Rodić OFM je bil hrvaški cerkveni dostojanstvenik, ki je zasedel kot prvi nadškof nadškofijski sedež novoustanovljene nadškofije Beograd- Smederevo 1924-1936.[1][2][3][4]

Družina in šolanje

Rodić se je rodil 15. junija 1870 v vasi Nurkovac pri Slavonski Požegi v takratnem Trojnem kraljestvu Hrvaške, Slavonije in Dalmacije, a v Avstro-Ogrskem cesarstvu, v njegovem ogrskem delu. Krščen je bil na ime Ivan še istega dne. Njegova starša Fabijan in Ana rojena Kožović sta bila kmečkega rodu.

V ljudsko šolo je hodil v Brestovcu, gimnazijo pa je končal v Požegi, kjer je bival v frančiškanskem samostanu. K frančiškanom je vstopil na Dunaju 14. septembra 1886, ko je prejel redovno ime Rafael. Šolanje je nadaljeval v Dunaföldvarju na Madžarskem, v bogoslovje pa se je vpisal na Dunajsko univerzo, kjer je študije končal z odliko. Slovesne zaobljube je izrekel na Dunaju 14. julija 1891, duhovniško posvečenje pa je prejel v dunajski stolnici svetega Štefana 23. julija 1893 iz rok nadškofa in kardinala Gruscha.[5]

Kot frančiškan je torej diplomiral na Dunajski univerzi iz bogoslovja ter 1893 začel poučevati teologijo v Baji, kjer je ostal do leta 1898.[6] [7] [8] [9]

Cerkvene službe

Njegovo delovanje je bilo vsestransko; naj omenimo nekatere njegove zaposlenosti. Postal je opat v franšiškanskem samostanu na Dunaju, nato pa tudi provincijal v več samostanih na Hrvaškem.[10]. 1881-1884 je bil provincijal Province sv. Janeza Kapistrana, ki je obsegala Slavonijo, Srem in velik del Južne Ogrske. [11][12]

Zelo se je navduševal nad prenovo, ki jo je zahteval od frančiškanov papež Leon XIII. V zvezi stem je postal vrhovni obiskovalec (vizitator) frančiškanov; v tej vlogi je obiskoval številne samostane po Evropi in Ameriki.[13]

1884 je Rodić zavrnil prošnjo Ivana Antunovića, naj bi pomagal k izhajanju časopisa za hrvaške Bunjevce v Bački boječ se nasprotovanja višjih oblasti; pomagal pa jim je pri uporabi njihovega jezika in prejemanju časopisja iz Hrvaške. Antunoviću je kljub temu uspelo, da je začel izdajati časopis Neven , za katerega je 1909 Rodić prispeval več člankov.[12] [14]

Škof

10. februarja 1923 je Rodić postal apostolski upravitelj v SHS na novo oblikovani Banatski škofiji in se je preselil v Veliki Bečkerek v Vojvodini (danes Zrenjanin/Bečkerek, Srbija).[2][4]

Naslednjega leta, 29. oktobra 1924, je bil imenovan za nadškofa škofije Beograd- Smederevo.[2][3][4]

Odpoved in smrt

Pri poskusih za graditev primerne nove katoliške stolnice v Beogradu mu je spodletelo. Ustno izročilo pravi, da je šlo za tombolo, ki bi prinesla dokaj lepo vsoto, vendar je njen organiztator, neki Žid, izginil z denarjem neznano kam in nadškofija je zabredla v dolgove. Zato se je moral 28. novembra 1936 službi odpovedati; ostal mu je naziv naslovni nadškof Philippopolisa v Trakiji.[4]

Umrl je 10. maja 1954 v Slavonski Požegi.[12]

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Ivan Rafael Rodić.
(angleško)

Sklici

  1. ↑ »Giovanni Raffaele Rodic«. Catholic-Hierarchy. Pridobljeno 24. decembra 2008.
  2. ↑ 2,0 2,1 2,2 Leopold Gedő (1926) [1887]. »P. Ivan Rafael Rodić«. Zbirka portreta i biografija znamenitih ljudi kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca. New York Public Library. Pridobljeno 13. septembra 2011.
  3. ↑ 3,0 3,1 »Istorija« [History] (v Serbian). Roman Catholic Archdiocese of Belgrade. Pridobljeno 13. septembra 2011.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)
  4. ↑ 4,0 4,1 4,2 4,3 »Metropolitan Archdiocese of Beograd Serbia«. GCatholic.org. Pridobljeno 13. septembra 2011.
  5. ↑ Daniel Patafta (28. julij 2018). »Ivan Rafael Rodić Franciscan and Archbishop of Belgrade«. Academia.edu. Pridobljeno 1. oktobra 2018.
  6. ↑ Robert Skenderović (October 2006). "Sudjelovanje slavonskih franjevaca u nacionalnom pokretu podunavskih Hrvata tijekom 19. i početkom 20. stoljeća" [Role of Slavonian Franciscans in the national movement of the Danubian Croats during the 19th and at the beginning of the 20th century] (PDF). Scrinia Slavonica (in Croatian). Croatian Historical Institute - Department of History of Slavonia, Srijem and Baranja: 194–216. ISSN 1332-4853. Pridobljeno 13. september 2011
  7. ↑ Cf. Arhiv franjevačkog samostana Požega (hencefurther: AFSP): Osobni fond nadbiskupa Rodića, b.[ox] 1; K. Suhodolski, “Apostolski administrator Rafael Rodić”, Katolički list, 22. marec 1923., p. 146; Franjo Pipinić, “Nadbiskup o. Rafael Rodić zlatomisnik”, Katolički list, 22. julij 1943, p. 319.
  8. ↑ Arhiv Hrvatske franjevačke provincije (hencefurther: AHFP), Osobnik [Personel], b. D-18; AFSP, Osobni fond nadbiskupa Rodića, b. 1. Srećko Majstorović, Ivan Rafael Rodić – prvi beogradski nadbiskup (Slavonski Brod, 1971), pp. 11-12.
  9. ↑ K. Suhodolski, Apostolski administrator Rafael Rodić, 146; S. Majstorović, Ivan Rafael Rodić, p. 12; Franjo Pipinić, “Nadbiskup o. Rafael Rodić zlatomisnik”, p. 319. AHFP, Osobnik, b. D-18; AFSP, Osobni fond nadbiskupa Rodića, b. 1.
  10. ↑ Leopold Gedő (1926) [1887]. "P. Ivan Rafael Rodić". Zbirka portreta i biografija znamenitih ljudi kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca. New York Public Library. Retrieved 2011-09-13.
  11. ↑ Robert Skenderović (October 2006). "Sudjelovanje slavonskih franjevaca u nacionalnom pokretu podunavskih Hrvata tijekom 19. i početkom 20. stoljeća" [Role of Slavonian Franciscans in the national movement of the Danubian Croats during the 19th and at the beginning of the 20th century] (PDF). Scrinia Slavonica (in Croatian). 6 (1). Croatian Historical Institute - Department of History of Slavonia, Srijem and Baranja: 194–216. ISSN 1332-4853. Retrieved 2011-09-13.
  12. ↑ 12,0 12,1 12,2 Robert Skenderović (Oktober 2006). »Sudjelovanje slavonskih franjevaca u nacionalnom pokretu podunavskih Hrvata tijekom 19. i početkom 20. stoljeća« [Role of Slavonian Franciscans in the national movement of the Danubian Croats during the 19th and at the beginning of the 20th century] (PDF). Scrinia Slavonica (v Croatian). Croatian Historical Institute - Department of History of Slavonia, Srijem and Baranja. 6 (1): 194–216. ISSN 1332-4853. Pridobljeno 13. septembra 2011.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)
  13. ↑ Leopold Gedö (1926) [1887]. "P. Ivan Rafael Rodić". Zbirka portreta i biografija znamenitih ljudi kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca. New York Public Library. Retrieved 2011-09-13.
  14. ↑ Robert Skenderović (October 2006). "Sudjelovanje slavonskih franjevaca u nacionalnom pokretu podunavskih Hrvata tijekom 19. i početkom 20. stoljeća" [Role of Slavonian Franciscans in the national movement of the Danubian Croats during the 19th and at the beginning of the 20th century] (PDF). Scrinia Slavonica (in Croatian). 6 (1). Croatian Historical Institute - Department of History of Slavonia, Srijem and Baranja: 194–216. ISSN 1332-4853. Retrieved 2011-09-13.


Nazivi Rimskokatoliške cerkve
Predhodnik: 
Nov položaj 		Rimskokatoliška nadškofija Beograd
1924–1936 		Naslednik: 
Josip Ujčić
Apostolska uprava Banata
1923–1936 (kot apostolski upravitelj) 		Naslednik: 
Josip Ujčić
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ivan_Rafael_Rodić&oldid=6265327«