Ulrik II. Spanheimski
| Ulrik II. Spanheimski | |
|---|---|
| koroški vojvoda | |
 Ulrik II., upodobljen na pečatniku | |
| Vladanje | 1181 - 1202 |
| Predhodnik | Herman |
| Naslednik | Bernard |
| Rojstvo | cca. 1176 |
| Smrt | 10. avgust 1202 ali 1202[1] |
| Rodbina | Spanheimi |
| Oče | Herman |
| Mati | Agneza Babenberška |
Ulrik II. Spanheimski ali Ulrik II. Spanheim, plemič iz rodbine Spanheimov, koroški vojvoda. * 1176, † 10. avgust 1202.
Življenje
[uredi | uredi kodo]Ulrik se je rodil vojvodi Hermanu in njegovi ženi Agnezi Babenberški v letu 1176,[2] imel pa je tudi mlajšega brata Bernarda.[3][4] Ulrik II. je bil še zelo mlad, ko je leta 1181 postal vojvoda, komaj odrasel pa je v križarski vojni zbolel za gobavostjo in zaradi te bolezni umrl.[5] Ulrik ni imel svojih potomcev, namesto njega je zavladal mlajši brat Bernard.[3]
| Engelbert I. Spanheimski | ||||||||||||||||
| Engelbert II. Spanheimski | ||||||||||||||||
| Hedvika Spanheimska | ||||||||||||||||
| Ulrik I. Spanheimski | ||||||||||||||||
| Uta Kraiburška | ||||||||||||||||
| Herman Spanheimski | ||||||||||||||||
| Judita iz Badna | ||||||||||||||||
| Ulrik II. Spanheimski | ||||||||||||||||
| Leopold III. Babenberški | ||||||||||||||||
| Henrik II. Babenberški | ||||||||||||||||
| Henrik IV. Nemški | ||||||||||||||||
| Agneza Waiblingen | ||||||||||||||||
| Agneza Babenberška | ||||||||||||||||
| Andronikos Komnen | ||||||||||||||||
| Theodora Komnen | ||||||||||||||||
Politično delovanje in dosežki
[uredi | uredi kodo]- imenovanje za koroškega vojvodo v letu 1181.[6] Med letoma 1181 in 1194 je bil zaradi mladoletnosti pod skrbništvom babenberžanskega strica Leopolda V. Babenberškega, nato pa je zavladal samostojno.[2] Z avstrijskim vojvodom Friderikom I. Babenberškim pa je že leta 1197 odpotoval na križarsko vojno, a je na tem pohodu leta 1198 zbolel za gobavostjo, zato se je moral vrniti, v letu 1202 predčasno predati svojo oblast mlajšemu bratu Bernardu, še istega leta pa je tudi umrl.[5][4][7] Kot vojvoda je Ulrik II. skrbel tudi za cerkev; tako je Št. Pavlu podaril posestva pri Ljubljani z vsem sodstvom (vse do krvnega sodstva), Bernard je ob svojem nastopu te privilegije potrdil. [8] Ulrik se je pri izvajanju svoje oblasti opiral na svoje ministerialno plemstvo, s katerim se je ob sprejemanju pomembnih odločitev tudi posvetoval, npr. ob pritožbah koroškega samostana Svetega Georga v letu 1199 in leta 1200 glede vprašanja zvišanja cerkvenih dajatev.[9]
Opombe in sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Record #13732684X // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
- ↑ 2,0 2,1 »Ulrich II.:Herzog von Kärnten (1181-1202) «. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. marca 2005. Pridobljeno 22. septembra 2010.
- ↑ 3,0 3,1 Vengust, M. (2008). Str. 23.
- ↑ 4,0 4,1 Gruden, J. (1910). Str. 172.
- ↑ 5,0 5,1 Sitar, S.(1999). Str. 76.
- ↑ Kosi, M. (1994). Str. 174.
- ↑ Kosi, M. (2001). Str. 128, 132.
- ↑ Hauptmann, L (1999). Str. 111.
- ↑ Komac, A. (2006). Str. 114.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Hauptmann, Ljudmil (1999). Nastanek in razvoj Kranjske, Ljubljana, 1999 (prevod nemškega originala iz leta 1929)
- Kosi, Miha (1994). Templjarji na Slovenskem. Prispevek k reševanju nekaterih vprašanj srednjeveške zgodovine Prekmurja, Bele Krajine in Ljubljane. Iz: Zgodovinski časopis, letnik 48, številka 2. Str. 146-186.
- Komac, Andrej (2006). Od mejne grofije od dežele : Ulrik III. Spanheim in Kranjska v 13. stoletju. Ljubljana, ur. Miha Kosi. Ljubljana, Zgodovinski institut Milka Kosa.
- Vengust Marko (2008). Kostanjevica na Krki in koroški vojvode Spanheimi. Iz: Kostanjeviške novice, št. 36. Kostanjevica. Str. 23.
- "Ulrich II.:Herzog von Kärnten (1181-1202) Arhivirano 2005-03-25 na Wayback Machine.
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Biografski slovarji | |
