Pojdi na vsebino

Elizabeta I. Angleška

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Redakcija dne 09:42, 29. november 2018 od Spihanica (pogovor | prispevki) (lektura)
Elizabeta I.
Portret
Kraljica Anglije in Irske
Vladanje17. november 1558 - 24. marec 1603
Kronanje15. januar 1559
PredhodnikiMarija I. in Filip II.
NaslednikJakob I.
Rojstvo7. september 1533[1][2][…]
palača Placentia[d]
Smrt24. marec (3. april) 1603[1][2][…] (69 let)
Palača Richmond[d]
RodbinaTudor
OčeHenrik VIII.
MatiAnne Boleyn
Religijaanglikanka

Elizabeta I. (tudi Gloriana, dobra kraljica Bess (Good Queen Bess) ali deviška kraljica (nikoli se ni poročila), kraljica Anglije in Irske, * 7. september 1533, † 24. marec 1603.

Elizabeta je bila peta in zadnja vladarica iz Tudorske dinastije. Nasledila je svojo polsestro Marijo I. in Angliji vladala v času enega od burnih obdobij njene zgodovine. Bila je protestantka.

Obdobje njenega vladanja se v okviru angleške zgodovine imenuje tudi elizabetinska ali zlata doba. Zaznamovalo jo je večanje angleške moči in vpliva širom sveta. V tem obdobju so ustvarjali dramatiki, kot so William Shakespeare, Christopher Marlowe in Ben Jonson. Sir Francis Drake je za časa njene vladavine, kot prvi Anglež obplul svet, Francis Bacon je predstavil svoje filozofske in politične nazore, pod siroma Walterjem Raleighom in Humphreyjem Gilbertom pa se je začela tudi britanska kolonizacija Severne Amerike.

Elizabeta je bila jezljiva in včasih neodločna vladarica. Zadnja lastnost, ki so jo njeni svetovalci sprejemali z nepotrpežljivostjo, je kraljico pogosto rešila pred napačnimi porokami in političnimi odločitvami. Kot njen oče Henrik VIII. se je ukvarjala s pisanjem in pesništvom.

S kraljevskimi patenti je ustanovila nekatere znamenite organizacije, kot sta kolidž Svete Trojice v Dublinu (1592) in Britanska vzhodnoindijska družba (1600).

Njeno vladavino je zaznamovalo previdno podeljevanje naslovov in dostojanstev. V angleškem plemstvu so bile v času njenega vladanja nove časti podeljene samo osemkrat: enkrat grofovske in sedemkrat baronske, v irskem pa samo enkrat baronske. Elizabeta je prav tako zmanjšala število članov tajnega državnega sveta (Privy Council) iz 39 na 19, kasneje celo na 14.

Po Elizabeti, deviški kraljici, so imenovali nekdanjo angleško kolonijo v Severni Ameriki in današnjo zvezno državo ZDA, Virginijo.

Rodovnik

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
16. Owen Tudor
 
 
 
 
 
 
 
8. Edmund Tudor, grof Richmondski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
17. Katarina Valoiška
 
 
 
 
 
 
 
4. Henrik VII. Angleški
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
18. John Beaufort, vojvoda Somersetski
 
 
 
 
 
 
 
9. Lady Margaret Beaufort
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
19. Margaret Beauchamp Bletsojska
 
 
 
 
 
 
 
2. Henrik VIII. Angleški
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
20. Rihard Plantagenet, vojvoda Yorški
 
 
 
 
 
 
 
10. Edvard IV. Angleški
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
21. Cecilija Neville
 
 
 
 
 
 
 
5. Elizabeta Yorška
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
22. Richard Woodville, grof Riverški
 
 
 
 
 
 
 
11. Elizabeth Woodville
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
23. Jacquetta Luxembourška
 
 
 
 
 
 
 
1. Elizabeta I. Angleška
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
24. Geoffrey Boleyn
 
 
 
 
 
 
 
12. William Boleyn
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
25. Lady Ann Hoo
 
 
 
 
 
 
 
6. Thomas Boleyn, grof Wiltshireški
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
26. Thomas Butler, grof Ormondski
 
 
 
 
 
 
 
13. Lady Margaret Butler
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
27. Anne Hankford
 
 
 
 
 
 
 
3. Anne Boleyn
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
28. John Howard, vojvoda Norfolški
 
 
 
 
 
 
 
14. Thomas Howard, grof Norfolški
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
29. Catherine de Moleyns
 
 
 
 
 
 
 
7. Elizabeth Boleyn, grofica Wiltshireška
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
30. Frederick Tilney
 
 
 
 
 
 
 
15. Elizabeta Tilney
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
31. Elizabeth Cheney
 
 
 
 
 
 


Sklici

  1. 1,0 1,1 Record #118529870 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. 2,0 2,1 SNAC — 2010.
  3. 3,0 3,1 Find a Grave — 1996.

Glej tudi


Predhodnik:
Marija I. in Filip II.
Britanski monarh

1558-1603
Naslednik:
Jakob I.