Pojdi na vsebino

Donava

Uredi povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Redakcija dne 15:16, 8. januar 2017 od Dr. tejtej (pogovor | prispevki) (širitev gesla, slike)
Donava
River
Donava kot mejna reka med krajema Esztergom (Madžarska) in Štúrovo (Slovaška)
Države Nemčija, Avstrija, Slovaška, Madžarska, Hrvaška, Srbija, Romunija, Moldavija, Ukrajina, Bolgarija
Mesta Ulm, Ingolstadt, Regensburg, Linz, Dunaj, Bratislava, Győr, Budimpešta, Dunaújváros, Vukovar, Novi Sad, Zemun, Pančevo, Beograd, Drobeta Turnu-Severin, Vidin
Primary source Breg
 - Nahajališče Martinskapelle, Schwarzwald, Nemčija
 - nadmorska višina 1.078 m
 - Dolžina 2.860 km (1.777 mi)
 - Koordinate 48°05′44″N 08°09′18″E / 48.09556°N 8.15500°E / 48.09556; 8.15500
Drugi izvir Brigach
 - Nahajališče St. Georgen, Schwarzwald, Nemčija
 - elevation 940 m
 - Dolžina 2.860 km (1.777 mi)
 - koordinate 48°06′24″N 08°16′51″E / 48.10667°N 8.28083°E / 48.10667; 8.28083
Source confluence
 - lokacija Donaueschingen
 - koordinate 47°57′03″N 08°31′13″E / 47.95083°N 8.52028°E / 47.95083; 8.52028
Ustje Delta Donave
 - koordinate 45°13′3″N 29°45′41″E / 45.21750°N 29.76139°E / 45.21750; 29.76139
Dolžina 2.860 km (1.777 mi)
Porečje 801.463 km2
Pretok za tik pred delto
 - povprečje 7.000 m3/s (247.203 cu ft/s)
Pretok drugje (povprečje)
 - Passau 580 m3/s (20.483 cu ft/s)
30km pred krajem
 - Dunaj 1.900 m3/s (67.098 cu ft/s)
 - Budimpešta 2.350 m3/s (82.989 cu ft/s)
 - Beograd 4.000 m3/s (141.259 cu ft/s)
Porečje Donave
Zbirka: Danube

Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželiBaden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino. Delta Donave je na seznamu Unescove svetovne dediščine.

S svojim tokom skozi osrčje Evrope ima osrednji zgodovinski, gospodarski in kulturni pomen za srednje- in vzhodnoevropske narode. V njenem porečju živi okrog 81 milijonov ljudi, ki njene vode izkoriščajo za kmetijstvo in industrijo, v preteklih tisočletjih pa je bila pomembna predvsem kot koridor za migracije in naravna meja.[1][2] Teče skozi glavna mesta štirih držav, Dunaj (Avstrija), Bratislavo (Slovaška), Budimpešto (Madžarska) in Beograd (Srbija).

Etimologija

Ime Donava, katerega različice uporabljajo tudi v drugih jezikih (nemško Donau (v starejših zapisih tudi Donaw in Tonach), madžarsko Duna, romunsko Dunărea, slovaško Dunaj itd.) verjetno izvira od Keltov, ki so v prvi polovici 1. tisočletja pr. n. št. zasedli ozemlje v zgornjem toku. Reko so častili kot prinašalko življenja in smrti ter vez z onstranstvom. V njihovem jeziku je beseda »danu« pomenila »tok« - iz istega korena izhajajo tudi imena nekaterih drugih evropskih rek, kot so Don, Dnjeper in Dnjester.[2]

V Heziodovih in Herodotovih izapisih se pojavlja tudi pod imenom (H)Istrion, vendar je prišlo v splošno rabo keltsko ime, ki so ga prevzeli Rimljani.[2]

Hidrografija

Porečje Donave je eno od večjih v Evropi.

Dunava je edina velika evropska reka ki teče od zahoda proti vzhodu. Po 2857 km[3] se izliva v Črno morje, vstopna točka v rečno delto je pri svetilniku v Sulini. Porečje pokriva 801.463 km², povprečen pretok je 6857 m³/s ali 216,34 km³/leto.[1]

Večina pritokov izvira v Alpah iz se izlivajo v Donavo z desne strani. Najpomembnejši pritoki, z dopisanim pretokom, so:

Geologija

Ponikanje Donave (Donauversickerung), shema.
Ponikanje Donave pri kraju Immendingen

Donava je geološko gledano precej starejša od Ren,a katerega porečje je po pomembnosti primerljivo z donavskim. Danes je Ren edina alpska reka, ki teče proti severu v Severno morje, med zadnjo poledenitvijo v u je voda izvirnega dela Rena lahko tekla le v Donavo. Deli te mnogo bolj vodnate Donave so vidni še danes kot kanjoni v Švabski Juri. Po konce zadnje ledene dobe je prišlo do močne erozije zgornje renske doline, zaradi česa danes dobršen del alpskih voda odteka po Renu in manj po Donavi. Švabska Jura je zgrajena iz poroznega apnenca, dolina Rena pa je nižja od Donave, zato del vode iz struge Donave pod zemljo odteka v 12 km oddaljen Aach, del porečja Rena. Zaradi raztapljanja apnenca se predvideva, da bo nekoč celoten zgornji del Donave tekel v Ren.

Geografija

Donauzusammenfluss, kjer se potoka Breg in Bregach zlijeta in tvorita Donavo.

Izvirni del Donave tvorita dva potoka v Schwarzwaldu, Breg in Brigach. Breg izvira blizu kraja Furtwangen na nadmorski višini 1078 metrov. Ker je ta potok daljši od Brigacha, se ga običajno navaja kot izvir Donave.[4]. Potoka se zlijeta pri kraju Donaueschingen, kjer v parku postavljen vodnjak iz 19. stoletja „Donauquelle” simbolizira tradicionalni izvir Donave[5].

Donava teče po Nemčiji v Baden-Württembergu skozi Sigmaringen in Ulm, prečka Bavarsko (Regensburg in Passau), severno Avstrijo (Linz in Dunaj), skozi Slovaško (Bratislava), na Madžarskem v Budimpešti zavije proti jugu, definira hrvaško-srbsko mejo, se pri Vukovarju in Iloku obrne na vzhod v Srbijo, teče skozi Beograd, nato po srbsko-romunski meji skozi sotesko Džerdap, po romunsko-bolgarski meji do delte, ki meji na Romunijo, Ukrajino in Moldavijo (300 metrov levega brega pri kraju Giurgiuleşti).

Umetni kanal Cernavodă (Donava-Črno morje), zgrajen na ozemlju Romunije v dolžini 64 km, skrajša plovbo po Donavi za 400 km. Odprt je bil leta 1984.[6]

V svojem toku reka prečka ozemlje desetih držav (z deleži celotnega porečja Nemčija (7,0 %), Avstrija (10,0 %), Slovaška (5,9 %), Madžarska (11,6 %), Hrvaška (4,4 %), Srbija (10,2 %), Bolgarija (5,9 %), Romunija (29,0 %), Moldavija (1,6 %) in Ukrajina (3,8 %)), njeno porečje v skupni velikosti okrog 800.000 km2 je na ozemlju teh in dodatnih devetih držav, to so Bosna in Hercegovina (4,6 %), Hrvaška (4,5 %), Češka (2,9 %), Slovenija (2,0 %), Črna gora (0,9 %),Švica (0,2 %), Italija (<0,1 %), Poljska (<0,1 %), Makedonija (<0,1 %) in Albanija (<0,1 %).[1]

Mesta ob reki

Donava teče skozi številna večja in manjša mesta, vključno s štirimi glavnimi mesti držav, kar je več kot katerakoli druga reka. Mesta od izvira do izliva so:

Večina Donave je plovne, zato so skoraj vsa mesta ob njej tudi pristanišča.


Panorama Donave, Dunaj.
Zavoj Donave blizu mesta Višegrad, Madžarska.
Panorama Donave, Budimpešta.
Budimpešta ponoči.
Panorama Donave in Save s Kalemegdana, Beograd.

Sklici in opombe

  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 Gospodarska komisija Združenih narodov za Evropo (2007). »Drainage basin of the Black Sea« (PDF). Our Waters: Joining Hands Across Borders. United Nations Publications. str. 116–151. ISBN 9789211169720. {{navedi knjigo}}: Prezrt neznani parameter |chapterurl= (predlagano je |chapter-url=) (pomoč)
  2. ↑ 2,0 2,1 2,2 Sommerwerk, Nike s sod. (2009). »The Danube river basin«. V Tockner, Klement; Uehlinger, Urs; Robinson, Christopher T. (ur.). Rivers of Europe. Academic Press. str. 75–129. ISBN 9780080919089.
  3. ↑ Dunav Hrvatska enciklopedija (pridobljeno 7.1.2017)
  4. ↑ Danube
  5. ↑ Paul Morand, Au fil des fleuves, Reader's Digest, 1972., str. 47.
  6. ↑ Danube, str.3

Zunanje povezave

Poglejte si besedo donava v Wikislovarju, prostem slovarju.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Donava&oldid=4740471«