Popotovanje iz Litije do Čateža
Popotovanje iz Litije do Čateža je potopisno-programski spis, delo slovenskega pisatelja Frana Levstika, ki ga je napisal leta 1858.
Delo je predvsem pomembno zaradi slovstvenega programa, ki ga je Levstik vpletel v opisovanje potovanja med Litijo in Čatežem.
V spomin na to popotovanje se vsako leto, drugo soboto v novembru, organizira pohod po Levstikovi poti.
Pot je označena tudi med letom, nastala je leta 1987 in je speljana po dveh trasah, severna je dolga 22 km, južna pa 21,5 km. Število udeležencev se vsako leto veča, zadnja leta se tako udeležuje pohoda preko 20.000 pohodnikov.
Potek poti
Skupni (začetni) del poti
- Litija (start, prijave)
- Šmartno pri Litiji (možni start, prijave)
- Slatna
- Jelša
- Liberga (žig)
- Preska
Severni del poti
- Grmade
- Gobnik (Bojčeva zidanica)
- Moravče (žig, domačija Tone Zidarjeve, Resn'kova kašča)
- Čatež (cilj)
Južni del poti
- Ježni Vrh
- Vinji vrh (zidanica Jožeta Zadražnika)
- Poljane
- Gradišče pri Primskovem
- Sevno (žig)
- Zagrič
- Razbore (sušilnica sadja)
- Čatež (cilj)
Opis poti
Izhodiščna točka je Litija, natančneje Levstikova ulica, ki se nahaja v starem delu mesta, lahko pa tudi Šmartno pri Litiji (kulturni dom). Pri Šmarski cerkvi Sv. Martina pot zavije levo po regionalni cesti proti Radečam. Nato kmalu ponovno zavije levo in nadaljuje na Slatno. Kasneje preči regionalno cesto in se nadaljuje skozi gozd do Jelše. Pri Božičkovi domačiji, ki se nahaja blizu zaselka Rodni vrh je križišče markiranih poti (Badjurjeva krožna pot, Zasavska planinska pot), domačija je obnovljena in tako ohranjena iz leta 1836, je najlepši ohranjeni objekt na poti. V zaselku Bič, blizu Liberge je na desni strani poldrugo stoletje stara Medvedova sušilnica sadja. Na Libergi je tudi prva kontrolna točka na poti. Do naslednje vasi Preska sledi nekaj strmine, nato pa se skupna trasa poti zaključi. Lahko nadaljujemo do vrha Grmad (severni del poti), ki ima okrog 700 metrov nadmorske višine in je tako najvišja točka popotovanja. Grmade so dobile ime po grobovih (grmadah), kjer so po izročilu pokopani razbojniki, ki so jih na tem mestu ubili in pokopali. Južna trasa pa je krajinsko bolj zanimiva.
Opis južnega dela poti
Na Ježnem vrhu stoji nova cerkev sv. Petra. Zgradil jo je Vinko Zadražnik. Na tem delu poti je veliko starih objektov, npr. toplarji, kozolci, kašče. Pot v nadaljevanju vodi mimo Vinjega vrha, Poljan in Primskovega. V bližini, na Primskovi gori so tri cerkve in grob Jurija Humarja (roj. 1819), ki je bil čudodelnik in duhovnik. Naslednji kraj Sevno je sedež Levstikove poti in tudi kontrolna točka. V središču Razbor stoji prenovljena sušilnica sadja. Leta 1939 so jo zgradili vaščani, skupaj s tedanjim učiteljem Francem Kunaverjem. Od Razbor do cilja je nato le še 2 kilometra hoje.
Opis severnega dela poti
Pot se nadaljuje do samotne kmetije pri Lokarjevih, kjer je v neposredni bližini med drugo svetovno vojno potekala nemško-italijanska okupacijska meja. Ostanki meje so danes še vedno vidni. Kmalu za zaselkom Gobnik se pot razcepi. Desna pot vodi do Bojčeve zidanice, kjer se dogaja osrednji dogodek v Levstikovem potopisu. V moravški dolini stoji domačija Tone Zidarjeve, kamor je zahajal tudi Fran Levstik. Del hiše je preurejen v muzej. Malo naprej je Resn'kova kašča iz leta 1883, katere lastnik je Milan Resnik. V Moravčah gre pot mimo ostankov gradu Turn, kjer je Fran Levstik nekaj let služil kot domači učitelj. Zaradi izropanja je bil grad po drugi svetovni vojni uničen. Pot se nato nadaljuje proti naselju Okrog in od tam cilj ni več daleč.
Na koncu organiziranega pohoda
Vsako leto sledi prireditev, kjer vsak udeleženec prejme spominske predmete ali priznanja:
| Udeležba | Nagrada |
|---|---|
| 3. | priznanje |
| 10. | bronasta značka |
| 15. | srebrna značka |
| 25. | zlata značka |
Vsa popotovanja morajo tako biti potrjena v enem dnevniku. Za dokaz o udeležbi zadostujejo štirje kontrolni žigi.
Zgodovina poti
Že vse od leta 1958 se pohoda udeležujejo študenti slavistike in slovenistike, najprej pod vodstvom prof. Antona Slodnjaka. Prvi organizirani pohod pa je potekal šele leta 1987, in tako je na naslednjem popotovanju pot uradno odprl dr. Matjaž Kmecl. Poleti leta 1988 so organizatorji iskali pravo pot skozi Grmade, torej pot po kateri je hodil Fran Levstik. To je sedanja severna pot. Na Grmadah so bili še nekaj let nazaj vidni grobovi (grmade), po katerih je hrib dobil ime. V 19. stoletju je v bližini vodila glavna pot med Moravčami in Litijo, kamor so kmetje nosili prodajat svoje pridelke.
Od leta 2011 naprej so na celotni poti razporejene table, ki označujejo in opisujejo različne zanimivosti, med drugim dolžino poti in celoten potopis Frana Levstika.
Zunanje povezave
- Levstik.si
- Martinovo in popotovanje nekoč in danes od Litije do Čateža
- Pogled v zgodovino Levstikove poti na facebooku
- Virtualno popotovanje od Litije do Čateža
- Geopedia.si: Levstikova pot. Geopedia.
Glej tudi
