Plečnikove Žale
Plečnikove Žale so del Centralnega pokopališča Žale v Ljubljani, ki je delo arhitekta Jožeta Plečnika.
Danes so Plečnikove Žale v sklopu dela A in za razliko od ostalih delov ni namenjena pokopu pokojnikov, ampak poslovitvi od njih.
Poimenovanje
Plečnik sam je želel, da se ta del poimenuje Vrt Vseh svetih, toda mestni veljaki so ga preglasovali in določili staroslovansko besedo Žale, ki označuje grobišče/pokopališče. Pozneje, po drugi svetovni vojni, ko je tedanja oblast leta 1946 razlastila Rimskokatoliško Cerkev lastništva nad pokopališčem, je bilo celotno pokopališče preimenovano iz Pokopališče Sv. Križa v Pokopališče Žale.
Zgodovina
Z povečanjem mesta Ljubljana in s tem tudi povečanjem potreb po grobovih so v 30. letih 20. stoletja razglasili pokopališče za centralno na področju Ljubljane in ga v ta namen tudi hoteli ustrezno preuredili.
Sprva je bil za prenovo zadolžen Ivo Spinčič, toda zaradi nestrinjanja s njegovim načrtom, je leta 1936 projekt prevzel Jože Plečnik. Načrt je bil končan leta 1938, ko se je pričela tudi sama gradnja. Objekti so bili končani leta 1940, medtem ko se je notranja opremitev objektov končala šele leta 1944.
Po drugi svetovni vojni je oblast prepovedala uporabo tega dela pokopališča, ki je tako začelo propadati. S spremembo politične usmeritve so leta 1987 začeli z obnavljanjem močno poškodovanih objektov. Sam projekt obnovo je trajal kar 5 let, tako da so ponovno odprli Plečnikove Žale šele leta 1992.
Plečnikove Žale so bile v prvem desetletju 21. stoletja razglašene za kulturni spomenik Slovenije državnega pomena.
Leta 2006 so osrednjo molilnico preimenovali v Plečnikova molilnica in v njej postavili stalno razstavo Arhitekturni detajl Plečnikovih Žal. Tako je molilnica prenehala biti sakralni objekt (od druge svetovne vojne ni opravljala te funkcije), ampak je postala kulturni objekt, v katerem bodo organizirali tudi koncerte in druge umetniške razstave.
Zasnova
Plečnik je območje zasnoval kot urejen sprehajalni park, po katerem se vije sprehajalna pot med samimi objekti. Največji objekt je tako Vhodni portal, skozi katerega pot vodi na osrednji prostor, kjer se nahaja katafalkom in molilnico za predpogrebno slovesnost. Sama pot se nato nadaljuje do 11 mrliških kapelic, kjer pokojnik leži na parah. Ker je bilo pokopališče pred izdelavo načrta razglašeno za centralno na področju Ljubljane, je Plečnik tako zasnoval toliko stilno različnih kapelic, kolikor je bilo rimskokatoliških župnij v Ljubljani. Vsaka kapelica je tako namenjena eni župniji in je tudi posvečena župnijskemu zavetniku; le-te so Kapelica Adama in Eve (namenjena neverujočim), Kapelica Sv. Ahaca (namenjena nekrščenim otrokom), Kapelica Sv. Andreja, Kapelica Sv. Frančiška (Župnija Ljubljana - Šiška), Kapelica Sv. Jakoba in Sv. Marije, Kapelica Sv. Janeza, Kapelica Sv. Jožefa, Kapelica Sv. Jurija, Sv. Cirila in Sv. Metoda, Kapelica Sv. Krištofa, Kapelica Sv. Nikolaja in Kapelica Sv. Petra.
Poleg molilnice in kapelic se tu nahaja še delavnica za potrebe pogrebnih delavcev.
Glej tudi
Zunanje povezave
- Televizijski dokumentarec RTV Slovenija (v Odprtem kopu)
- »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 14625«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
