Hem
Hem je posebna okrogla molekula, ki jo najdemo v hemoglobinu in je bistvena za zmogljivost prenosa kisika v krvi.
 | Ta članek potrebuje čiščenje. Pri urejanju upoštevaj pravila slogovnega priročnika. |
Hem je prostetična skupina, ki se poleg v hemoglobinu in mioglobinu nahaja tudi v nekaterih drugih encimih v človeškem organizmu. Pomemben je za biološko oksidacijo ter zlasti prenos kisika. Kot sestavina človeškega organizma je nujno potreben za življenje. Dejaven je v vseh celicah organizma s presnovo na osnovi kisika, z aerobno presnovo. Dnevno tvorimo približno 300 mg hema v kostnem mozgu, od 30 do 100 mg pa v jetrih. Manjši del ga nastane tudi v ledvicah in nadledvični žlezi. Proces tvorbe je zaporedje biokemičnih reakcij, ki je uravnavano z različnimi encimi.
Bilirubin je rumeni razpadni produkt hema.
Bilirubin je pravzaprav odpadni pridobitek, ki nastane, ko rdeča krvna telesca odmrejo in hemoglobin razpade. Hemoglobin v makrofagih razpade na hem in globin; hem nadalje razpade v Fe2+, ogljikov monoksid in bilirubin, prek vmesne spojine, imenovane biliverdin.
.svg){kind=small} | Ta biokemijski članek je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |