Rusija

Ruska federacija Российская Федерация Rossijskaja Federacija
Zastava Grb
Himna: Himna Ruske federacije
Glavno mesto	Moskva 55°45′N, 37°37′E
Uradni jeziki	Povsod po državi je uradni jezik ruščina. Na posameznih območjih so uradni še številni drugi jeziki.
Vlada	polpredsedniška zvezna republika
• predsednik	Dimitrij Medvedev
• predsednik vlade	Vladimir Putin
nastanek
• razglašena	12. junija 1990
• dokočana	25. decembra 1991
• voda (%)	13
Prebivalstvo
• ocena 2006	142.754.000 (9.)
• popis 2002	145.274.019
BDP (ocena 2006)
• skupaj (nominal.)	979 milijard USD (11.)
• skupaj (PKM)	1727 bilijonov USD (8.1)
• na preb. (nominal.)	6856 USD
• na preb. (PKM)	12096 USD
Gini (2002)	39,9 srednji
HDI (2004)	0,797  · 65.
Valuta	rubelj (RUB)
Časovni pas	UTC +2 do +12
• poletni	UTC +3 do +13
Klicna koda	7
Internetna domena	.ru (rezervirana tudi .su)
Uvrstitev temelji na podatkih IMF za april 2007.

Rusija (rusko Росси́я, Rossíja; izgovarjava [rʌ'sʲi.ə̟]; tudi Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; [rʌ'sʲij.skə.ə̟ fʲə̟.dʲɪ'ra.ʦə.ə̟],(v ruščini) ) je čezcelinska država, ki obsega velik del severne Evrazije. S površino 17.075.400 km² je Rusija največja država na svetu in obsega skoraj dvakrat tolikšno ozemlje kot naslednja največja država, Kanada; tako poseduje velike zaloge mineralnih in energetskih virov. Po prebivalstvu je Rusija na devetem mestu med državami sveta.

Večina površine, prebivalstva in industrijske proizvodnje nekdanje Sovjetske zveze, takrat ene od dveh svetovnih velesil, je v današnji Rusiji. Posledično od razpada Sovjetske zveze naprej Rusija spet skuša dobiti vplivno vlogo v svetu. Njen vpliv je opazen, a še vedno daleč od tistega iz časov bivše Sovjetske zveze.

Voditelj države je predsednik Ruske federacije, ki je hkrati tudi glavni poveljnik Oboroženih sil. Volijo ga vsake štiri leta na podlagi splošne volilne pravice s tajnim glasovanjem.

Upravne delitve

Glej tudi: Seznam administrativnih enot Ruske federacije

Rusko federacijo sestavlja veliko število različnih političnih podrazdelitev, ki jih je skupaj 89. Znotraj federacije obstaja 21 republik z visoko stopnjo neodvisnosti. Nekaj republik odgovarja ozemljem nekaterih etničnih manjšin. Ostalo ozemlje sestavlja 46 oblasti (oziroma pokrajin) (область), 9 regij (upravnih območij) (край), 4 avtonomna okrožja (автономный округ) in 1 avtonomna pokrajina (автономная область). Poleg tega obstajata 2 zvezni mesti, Moskva in Sankt Peterburg.

Nekdaj je bila ena od višjih upravnih enot v carski Rusiji gubernija (губерния), njen sestavni del pa okraj (уезд).

Geografija

Rusija meji na zahodu na Norveško, Finsko, Estonijo, Latvijo, Litvo, Poljsko (zadnji dve prek enklave na obali Baltskega morja), Belorusijo, Ukrajino, na jugu pa na Gruzijo, Azerbajdžan, Kazahstan, Mongolijo, Kitajsko, Severno Korejo, na jugovzhodu pa ima morsko mejo z Japonsko. Njena obsežna obala se na odprtem morju razteza od Arktičnega oceana do severnega Pacifiškega oceana; prek bolj zaprtih vodnih površin, Črnega morja, Baltskega morja in Kaspijskega jezera, je obrnjena tudi proti več drugim državam.

Rusko površje je izredno enolično, spreminja pa se zelo počasi. Kljub temu pa velika površina omogoča raznolike geografske enote.

Zahod države leži na Baltskem ščitu in Ruski plošči. Na tem območju govorimo o Vzhodnoevropskem nižavju, ki je nekoč veljal za pravo žitnico Evrope.

Vzhodno od tega leži Gorovje Ural, za katerim leži Zahodnosibirsko nižavje, obsežno, močvirnato območje, bogato z nafto in zemeljskim plinom.

Srednjesibirsko višavje in Zahodnosibirsko nižavje ležita v Sibiriji, enem najhladnejših poseljenih delov sveta. Polotok Kamčatka je značilen po svoji vulkanski dejavnosti.

Rastlinstvo

Na skrajnem severu uspeva le tundrsko rastlinstvo, ki proti jugu počasi preide v lesotundro (gozdno tundro), nato pa v iglasti gozd. Iglasti gozd Rusi imenujejo »tajga«, v njem pa raste tudi breza.

Južno od pasu tajge raste mešani gozd, ki kasneje preide v gozdno stepo, kjer je dreves vedno manj. Stepsko rastlinstvo na jugu preide v polpuščavsko, nato pa v puščavsko rastlinstvo.

Zvezna okrožja

Rusija je od nedavnega razdeljena na 7 zveznih okrožij (rusko федеральный округ) (štiri v Evropi, tri v Aziji):

1. Osrednje zvezno okrožje (Центральный)
2. Severno-kavkaško zvezno okrožje (Северо-Кавказский), imenovano tudi Južno zvezno okrožje (Южный федеральный округ)
3. Severozahodno zvezno okrožje (Северо-западный)
4. Daljnjevzhodno zvezno okrožje (Дальневосточный)
5. Sibirsko zvezno okrožje (Сибирский)
6. Uralsko zvezno okrožje (Уральский)
7. Privolško zvezno okrožje (Приволжский)

Poselitev

Rusija je večnacionalna država, kjer živi vsaj 120 narodov, od katerih je največ Rusov - po stanju s 1. majem 2007 115.889.807 (79,83 % prebivalstva). Gostota prebivalstva znaša 8,3/km².

Glej tudi

• Grb Ruske federacije