Pojdi na vsebino

Berlin: Razlika med redakcijama

Uredi povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Ljuba24b (pogovor | prispevki)
59.635 urejanj
infopolje novo
Ljuba24b (pogovor | prispevki)
59.635 urejanj
dodano iz en wiki
Vrstica 13: Vrstica 13:
| caption_align = center
| caption_align = center
| image1 = Museumsinsel Berlin Juli 2021 1 (cropped).jpg
| image1 = Museumsinsel Berlin Juli 2021 1 (cropped).jpg
| caption1 = reka Spree, [[Muzejski otok]] in [[Berlin TV Tower]] v sredini
| caption1 = reka Spree, [[Muzejski otok]] in [[Berlinski TV stolp]] v sredini
| image2 = Siegessäule_2.JPG
| image2 = Siegessäule_2.JPG
| caption2 = [[Berlinski steber zmage]]
| caption2 = [[Berlinski steber zmage]]
Vrstica 76: Vrstica 76:
| iso_code = DE-BE
| iso_code = DE-BE
}}
}}
'''Berlin''' [berlín] je [[glavno mesto]] [[Nemčija|Nemčije]] in ena od 16 [[nemška zvezna dežela|nemških zveznih dežel]]. S skoraj štirimi milijoni prebivalcev<ref>{{Cite web |title=75 329 mehr Berlinerinnen und Berliner als Ende 2021 |url=https://www.statistik-berlin-brandenburg.de/029-2023 |access-date=2023-07-23 |website=www.statistik-berlin-brandenburg.de |language=de |archive-date=10 June 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230610005300/https://www.statistik-berlin-brandenburg.de/029-2023/ |url-status=live }}</ref> (urbano območje šteje 4,4 milijone<ref name="citypopulation_urban"/><ref>{{Cite web |title=Einwohnerzahlen deutscher Metropolregionen 2022 |url=https://de.statista.com/statistik/daten/studie/1176016/umfrage/einwohnerzahlen-der-deutschen-metropolregionen/ |access-date=2023-08-19 |website=Statista |language=de |archive-date=19 August 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230819130906/https://de.statista.com/statistik/daten/studie/1176016/umfrage/einwohnerzahlen-der-deutschen-metropolregionen/ |url-status=live }}</ref>) je največje mesto v državi in tudi eno največjih v [[Evropa|Evropi]].
'''Berlin''' [berlín] je [[glavno mesto]] [[Nemčija|Nemčije]] in ena od 16 [[nemška zvezna dežela|nemških zveznih dežel]]. S skoraj štirimi milijoni prebivalcev (urbano območje šteje 4,4 milijone) je največje mesto v državi in tudi eno največjih v [[Evropa|Evropi]]. Mesto leži ob rekah Spree in Havel na severovzhodu Nemčije. Zvezno deželo Berlin teritorialno v celoti obkroža zvezna dežela [[Brandenburg]], skupaj s katero tvori metropolitansko regijo Berlin-Brandenburg z več kot šestimi milijoni ljudi.

Mesto leži ob rekah Spree, ki se izliva v reko Havel v zahodnem okrožju [[Spandau]]. Mesto vključuje jezera v zahodnih in jugovzhodnih okrožjih, med katerimi je največje [[Jezero Müggelsee]]. Približno eno tretjino mestnega območja sestavljajo gozdovi, parki in vrtovi, reke, kanali in jezera.

Zvezno deželo Berlin teritorialno v celoti obkroža zvezna dežela [[Brandenburg]], skupaj s katero tvori metropolitansko regijo Berlin-Brandenburg z več kot šestimi milijoni ljudi in je druga največja metropolitanska regija v Nemčiji za regijo [[Rhine-Ruhr]] in šesta največja metropolitanska regija glede na BDP v Evropski uniji.<ref>{{cite web |access-date=13 April 2022 |title=Daten und Fakten zur Hauptstadtregion |url=https://www.berlin-brandenburg.de/metropolregion/daten-und-fakten/ |date=4 October 2016 |website=www.berlin-brandenburg.de |archive-date=21 March 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190321175940/https://www.berlin-brandenburg.de/metropolregion/daten-und-fakten/ |url-status=live }}</ref>


Prva dokumentirana omemba Berlina datira v [[13. stoletje]]. V svoji zgodovini je bilo prestolnica Pruskega kraljestva, [[Nemško cesarstvo|Nemškega cesarstva]], [[Weimarska republika|Weimarske republike]] in [[Tretji rajh|Tretjega rajha]]. Število prebivalcev mesta pred [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] ocenjujejo na 4,7 milijona. Med letoma 1949 in 1990 je bilo mesto razdeljeno na Vzhodni in Zahodni Berlin. Vzhodni Berlin je bil (dejanska) prestolnica [[Nemška demokratična republika|Vzhodne Nemčije]], zahodni pa [[enklava in eksklava|eksklava]] [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Zahodne]], obkrožen z [[berlinski zid|berlinskim zidom]]. Po združitvi Nemčije je ponovno postalo prestolnica celotne države, kamor se je preselila večina državnih uradov iz dotedanje zahodnonemškega glavnega mesta [[Bonn]], ki je odtlej le "druga prestolnica" Nemčije.
Prva dokumentirana omemba Berlina datira v [[13. stoletje]]. V svoji zgodovini je bilo prestolnica Pruskega kraljestva, [[Nemško cesarstvo|Nemškega cesarstva]], [[Weimarska republika|Weimarske republike]] in [[Tretji rajh|Tretjega rajha]]. Število prebivalcev mesta pred [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] ocenjujejo na 4,7 milijona. Med letoma 1949 in 1990 je bilo mesto razdeljeno na Vzhodni in Zahodni Berlin. Vzhodni Berlin je bil (dejanska) prestolnica [[Nemška demokratična republika|Vzhodne Nemčije]], zahodni pa [[enklava in eksklava|eksklava]] [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Zahodne]], obkrožen z [[berlinski zid|berlinskim zidom]]. Po združitvi Nemčije je ponovno postalo prestolnica celotne države, kamor se je preselila večina državnih uradov iz dotedanje zahodnonemškega glavnega mesta [[Bonn]], ki je odtlej le "druga prestolnica" Nemčije.


Danes je Berlin eno najpomembnejših [[kultura|kulturnih]], [[politika|političnih]], [[gospodarstvo|gospodarskih]] in [[promet]]nih središč [[Evropa|Evrope]]. Berlin je sedež več univerz in visokih šol, med katerimi so najbolj znane [[Humboldtova univerza v Berlinu|Humboldtova univerza]], Univerza umetnosti, Svobodna univerza in Tehniška univerza.
Danes je Berlin eno najpomembnejših [[kultura|kulturnih]], [[politika|političnih]], [[gospodarstvo|gospodarskih]] in [[promet]]nih središč [[Evropa|Evrope]]. Berlin je sedež več univerz in visokih šol, med katerimi so najbolj znane [[Humboldtova univerza v Berlinu|Humboldtova univerza]], Univerza umetnosti, Svobodna univerza in Tehniška univerza.

Berlin je tudi dom treh območij svetovne dediščine: [[Muzejski otok]], [[palače in parki v Potsdamu in Berlinu]] ter [[Berlinska modernistična stanovanjska naselja]].<ref name=UNESCO>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/list/896|title=World Heritage Site Museumsinsel|publisher=[[UNESCO]]|access-date=6 May 2021|archive-date=6 May 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210506100913/https://whc.unesco.org/en/list/896|url-status=live}}</ref> Druge znamenitosti so [[Brandenburška vrata]], stavbo [[Reichstag]]a, Potsdamer Platz, spomenik umorjenim Judom v Evropi in [[spomenik Berlinskemu zidu]]. Berlin ima številne muzeje, galerije in knjižnice.


== Zgodovina ==
== Zgodovina ==
Vrstica 88: Vrstica 94:
== Uprava ==
== Uprava ==
=== Uprave mesta ===
=== Uprave mesta ===

Kot zvezna dežela ima predstavniški dom (''Abgeordnetenhaus'') s 141 sedeži. [[Izvršilna oblast|Izvršno oblast]] predstavlja berlinski senat (''Senat von Berlin''), ki ga sestavljajo vrhovni župan (''Regierender Bürgermeister'') in do osem senatorjev. Eden od njih ima uradni naziv župan (''Bürgermeister'') in je namestnik vrhovnega. Vrhovni župan je hkrati tudi ministrski predsednik zvezne dežele Berlin.
Kot zvezna dežela ima predstavniški dom (''Abgeordnetenhaus'') s 141 sedeži. [[Izvršilna oblast|Izvršno oblast]] predstavlja berlinski senat (''Senat von Berlin''), ki ga sestavljajo vrhovni župan (''Regierender Bürgermeister'') in do osem senatorjev. Eden od njih ima uradni naziv župan (''Bürgermeister'') in je namestnik vrhovnega. Vrhovni župan je hkrati tudi ministrski predsednik zvezne dežele Berlin.


Vrstica 245: Vrstica 250:
== Galerija ==
== Galerija ==
<gallery class="center" mode="nolines" widths="220" heights="120px" >
<gallery class="center" mode="nolines" widths="220" heights="120px" >
Slika:Braniborská brána.jpg|Brandenburška vrata
Slika:Braniborská brána.jpg|[[Brandenburška vrata]]
Slika:Alexanderplatz 01.jpg|Televizijski stolp na Alexanderplatzu
Slika:Alexanderplatz 01.jpg|[[Berlinski TV stolp]] na Alexanderplatzu
Slika:Haus der Kulturen der Welt Nachtaufnahme.jpg|Muzej kultur sveta
Slika:Haus der Kulturen der Welt Nachtaufnahme.jpg|Muzej kultur sveta
Slika:Bodemuseum - Front.jpeg|Muzej Bode na muzejskem otoku
Slika:Bodemuseum - Front.jpeg|Muzej Bode na muzejskem otoku
Vrstica 259: Vrstica 264:
|-
|-
|valign="top"|
|valign="top"|
* 1967 {{ikonazastave|Združene države Amerike}} '''[[Los Angeles]]''', [[Združene države Amerike|ZDA]]
* 1967 {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Los Angeles]], [[Združene države Amerike|ZDA]]
* 1987 {{ikonazastave|Francija}} '''[[Pariz]]''', [[Francija]]
* 1987 {{ikonazastave|Francija}} [[Pariz]], [[Francija]]
* 1988 {{ikonazastave|Španija}} '''[[Madrid]]''', [[Španija]]
* 1988 {{ikonazastave|Španija}} [[Madrid]], [[Španija]]
* 1989 {{ikonazastave|Turčija}} '''[[Istanbul]]''', [[Turčija]]
* 1989 {{ikonazastave|Turčija}} [[Istanbul]], [[Turčija]]
* 1990 {{ikonazastave|Rusija}} '''[[Moskva]]''', [[Rusija]]
* 1990 {{ikonazastave|Rusija}} [[Moskva]], [[Rusija]]
* 1991 {{ikonazastave|Poljska}} '''[[Varšava]]''', [[Poljska]]
* 1991 {{ikonazastave|Poljska}} [[Varšava]], [[Poljska]]
|valign="top"|
|valign="top"|
* 1991 {{ikonazastave|Madžarska}} '''[[Budimpešta]]''', [[Madžarska]]
* 1991 {{ikonazastave|Madžarska}} [[Budimpešta]], [[Madžarska]]
* 1992 {{ikonazastave|Belgija}} '''[[Bruselj]]''', [[Belgija]]
* 1992 {{ikonazastave|Belgija}} [[Bruselj]], [[Belgija]]
* 1993 {{ikonazastave|Indonezija}} '''[[Džakarta]]''', [[Indonezija]]
* 1993 {{ikonazastave|Indonezija}} [[Džakarta]], [[Indonezija]]
* 1993 {{ikonazastave|Uzbekistan}} '''[[Taškent]]''', [[Uzbekistan]]
* 1993 {{ikonazastave|Uzbekistan}} [[Taškent]], [[Uzbekistan]]
* 1993 {{ikonazastave|Mehika}} '''[[Ciudad de México|Ciudad de Mexico]]''', [[Mehika]]
* 1993 {{ikonazastave|Mehika}} [[Ciudad de México]], [[Mehika]]
* 1994 {{ikonazastave|PRC}} '''[[Peking]]''', [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]]
* 1994 {{ikonazastave|PRC}} [[Peking]]', [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]]
|valign="top"|
|valign="top"|
* 1994 {{ikonazastave|Japonska}} '''[[Tokio]]''', [[Japonska]]
* 1994 {{ikonazastave|Japonska}} [[Tokio]], [[Japonska]]
* 1994 {{ikonazastave|Argentina}} '''[[Buenos Aires]]''', [[Argentina]]
* 1994 {{ikonazastave|Argentina}} [[Buenos Aires]], [[Argentina]]
* 1995 {{ikonazastave|Češka}} '''[[Praga]]''', [[Češka]]
* 1995 {{ikonazastave|Češka}} [[Praga]], [[Češka]]
* 2000 [[Slika:Flag of Namibia.svg|20px]] '''[[Windhoek]]''', [[Namibija]]
* 2000 [[Slika:Flag of Namibia.svg|20px]] [[Windhoek]], [[Namibija]]
* 2000 {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} '''[[London]]''', [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]].
* 2000 {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[London]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]].
|}
|}


== Opombe in reference ==
== Sklici ==
{{opombe|2}}
{{sklici|2}}


⚫
== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Berlin|Berlin}}
{{Zbirka|Berlin|Berlin}}
⚫
== Zunanje povezave ==
* [http://www.berlin.de Uradna spletna stran]
* [http://www.berlin.de Uradna spletna stran]
* [http://www.3d-stadtmodell-berlin.de/3d/en/seite0.jsp 3D Berlin]
* [http://www.3d-stadtmodell-berlin.de/3d/en/seite0.jsp 3D Berlin]
Vrstica 290: Vrstica 295:


{{Dežele Nemčije}}
{{Dežele Nemčije}}

{{European Capital of Culture}}
{{European Capital of Culture}}
{{kraji svetovne dediščine v Nemčiji}}


{{de-naselje-stub}}


[[Kategorija:Glavna mesta Evrope]]
[[Kategorija:Glavna mesta Evrope]]
Vrstica 303: Vrstica 307:
[[Kategorija:Berlin|*]]
[[Kategorija:Berlin|*]]
[[Kategorija:Univerzitetna mesta]]
[[Kategorija:Univerzitetna mesta]]
[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Nemčiji]]
{{normativna kontrola}}
{{normativna kontrola}}

Redakcija: 19:00, 28. december 2023

Za druge pomene glej Berlin (razločitev).
Berlin
glavno mesto, deženo središče in občina
reka Spree, Muzejski otok in Berlinski TV stolp v sredini
Berlinski steber zmage
Palača Charlottenburg
Rdeča mestna hiša
Brandenburška vrata
Reichstag
Berlinska stolnica
Potsdamski trg
Zastava Berlin
Zastava		Grb Berlin
Grb
Berlin se nahaja v Nemčija
Berlin
Berlin
Koordinati: 52°31′12″N 13°24′18″E / 52.52000°N 13.40500°E / 52.52000; 13.40500
DržavaNemčija
DeželaBerlin
Upravljanje
 • TeloAbgeordnetenhaus Berlin
 • ŽupanKai Wegner (CDU)
Površina
 • mesto / dežela891,3 km2
 • Urbano
3.743 km2
 • Metropolitansko obm.
30.546 km2
Nadm. višina
34 m
Prebivalstvo
 (2021)
 • mesto / dežela3.850.809
 • Gostota4.126 preb./km2
 • Urbano4.890.363
 • Urbana gostota1.195 preb,/km2
 • Metropolitansko obm.6.144.600
 • Metropolitanska gostota201 preb./km2
DemonimiBerlinčan/ka
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • PoletniUTC+02:00 (CEST)
Omrežna skupina030
GeocodeNUTS Region: DE3
Koda ISO 3166DE-BE
Avtomobilska oznakaB
BDP€179,4 mrd (2022)[4]
GRP per capita€46.588 (2022)
HDI (2019)0,964[5]
very high · 2nd of 16
Spletna stran[berlin.de berlin.de]

Berlin [berlín] je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel. S skoraj štirimi milijoni prebivalcev[6] (urbano območje šteje 4,4 milijone[2][7]) je največje mesto v državi in tudi eno največjih v Evropi.

Mesto leži ob rekah Spree, ki se izliva v reko Havel v zahodnem okrožju Spandau. Mesto vključuje jezera v zahodnih in jugovzhodnih okrožjih, med katerimi je največje Jezero Müggelsee. Približno eno tretjino mestnega območja sestavljajo gozdovi, parki in vrtovi, reke, kanali in jezera.

Zvezno deželo Berlin teritorialno v celoti obkroža zvezna dežela Brandenburg, skupaj s katero tvori metropolitansko regijo Berlin-Brandenburg z več kot šestimi milijoni ljudi in je druga največja metropolitanska regija v Nemčiji za regijo Rhine-Ruhr in šesta največja metropolitanska regija glede na BDP v Evropski uniji.[8]

Prva dokumentirana omemba Berlina datira v 13. stoletje. V svoji zgodovini je bilo prestolnica Pruskega kraljestva, Nemškega cesarstva, Weimarske republike in Tretjega rajha. Število prebivalcev mesta pred drugo svetovno vojno ocenjujejo na 4,7 milijona. Med letoma 1949 in 1990 je bilo mesto razdeljeno na Vzhodni in Zahodni Berlin. Vzhodni Berlin je bil (dejanska) prestolnica Vzhodne Nemčije, zahodni pa eksklava Zahodne, obkrožen z berlinskim zidom. Po združitvi Nemčije je ponovno postalo prestolnica celotne države, kamor se je preselila večina državnih uradov iz dotedanje zahodnonemškega glavnega mesta Bonn, ki je odtlej le "druga prestolnica" Nemčije.

Danes je Berlin eno najpomembnejših kulturnih, političnih, gospodarskih in prometnih središč Evrope. Berlin je sedež več univerz in visokih šol, med katerimi so najbolj znane Humboldtova univerza, Univerza umetnosti, Svobodna univerza in Tehniška univerza.

Berlin je tudi dom treh območij svetovne dediščine: Muzejski otok, palače in parki v Potsdamu in Berlinu ter Berlinska modernistična stanovanjska naselja.[9] Druge znamenitosti so Brandenburška vrata, stavbo Reichstaga, Potsdamer Platz, spomenik umorjenim Judom v Evropi in spomenik Berlinskemu zidu. Berlin ima številne muzeje, galerije in knjižnice.

Zgodovina

Uprava

Uprave mesta

Kot zvezna dežela ima predstavniški dom (Abgeordnetenhaus) s 141 sedeži. Izvršno oblast predstavlja berlinski senat (Senat von Berlin), ki ga sestavljajo vrhovni župan (Regierender Bürgermeister) in do osem senatorjev. Eden od njih ima uradni naziv župan (Bürgermeister) in je namestnik vrhovnega. Vrhovni župan je hkrati tudi ministrski predsednik zvezne dežele Berlin.

Upravno je Berlin razdeljen na 12 okrožij (Bezirke), vsako ima svojo lokalno oblast, ki je podrejena mestni vladi. Okrožja se nadalje delijo na 97 krajev (Ortsteile), ki predstavljajo zgodovinske občine ali naselja, ki so bila leta 1920 priključena mestni oblasti. Ti nimajo svojih predstavnikov v vladi, se pa razdelitev upošteva pri urbanističnem načrtovanju in v statistične namene.

Berlinska okrožja

Berlinska okrožja
Okrožje Prebivalstvo
november 2011		 Površina
v km²
Charlottenburg-Wilmersdorf 322.848 64,72
Friedrichshain-Kreuzberg 273.751 20,16
Lichtenberg 263.916 52,29
Marzahn-Hellersdorf 252.754 61,74
Mitte 338.789 39,47
Neukölln 316.957 44,93
Pankow 375.325 103,01
Reinickendorf 243.541 89,46
Spandau 228.529 91,91
Steglitz-Zehlendorf 297.835 102,50
Tempelhof-Schöneberg 337.290 53,09
Treptow-Köpenick 244.547 168,42
Bundestag (povezave)

Sedež vlade

Geografija

  • Berlin (2014)
    Berlin (2014)
  • Berlin (2015)
    Berlin (2015)
  • Berlin (2014)
    Berlin (2014)

Parki in vrtovi

Zoologischer Garten Berlin
  • Volkspark Friedrichshain
  • Britzer Garten
  • Gärten der Welt
  • Botanischer Garten
  • Zoologischer Garten Berlin
  • Tempelhofer Feld
  • Treptower Park
  • Großer Tiergarten
  • Park am Weißen See
  • Tierpark Berlin

Demografija

S populacijo 3 664 088 души (2020) v svojih upravnih mejah in od 4.700.000 v dejanskem mestnem območju, je Berlin največje mesto v Nemčiji. Po Brexitu (2020) je Berlin največje mesto EU s 3,7 milijona prebivalcev.

Mesto velja za multikulturno mesto, saj v njem prebiva 170 različnih narodnosti (2021). Poleg etnične nemške večine, je v mestu precej priseljenske populacije iz Turčije, Poljske, Italije, Hrvaške, Srbije, Grčije, Rusije, Bolgarije, Libanona, Romunije, Bosne in Hercegovine, Španije, Portugalske, Francije, Kitajske, ZDA, Avstrije, Velike Britanije in Indije. Skoraj 20 odstotkov prebivalcev so tuji državljani (2021).

Središče Berlina je bil od leta 1747 Großstadt (mesto z najmanj 100.000 prebivalci).

Nemščina (plakat, 1912)

Jezik

Berlinsko narečje spada v širši sklop severnonemških narečij. V začetku germanskega naseljevanja v 14. st. in naprej se je govoril še jezik, bolj podoben nizozemščini kot visoki nemščini. Do danes je v tem narečju mnogo spodnje- (oziroma nizko-) nemškega, ki ohranjuje stanje pred drugim premikom glasov.

nem. was = berlinsko wat = nizozemsko wat = kaj

nem. das = berlinsko dit = to

nem. Was ist das? = berlinsko Wat is dit? ali Wat is ditte? = nizozemsko Wat is het? = kaj je to?

Religija

Približno 64% prebivalcev Berlina ne pripada nobeni verski skupini; ta delež predstavlja najhitreje rastoči segment prebivalstva. 31. decembra 2017 je bilo 15,9% prebivalcev mesta protestantskih, 9,2% rimskokatoliških, 8,2% islamskih, 0,3% judovskih in 1% članov pravoslavne cerkve (pravoslavne ali vzhodne pravoslavne).

Gospodarstvo

Mesto je sedež velikih korporacij, kot so Siemens, Zalando, Deutsche Bahn, N26, Charité in HelloFresh.

Prometna infrastruktura

  • Letisko Berlín-Brandenbursko
    Letisko Berlín-Brandenbursko
  • Glavna železniška postaja
    Glavna železniška postaja
  • Most Oberbaum
    Most Oberbaum

Univerze

Berlin del Berlinskega univerzitetnega zavezništva , ki je prejel naziv "Univerza odličnosti" v okviru in prejema sredstva iz pobude za odličnost nemških univerz. Berlin ima enega največjih deležev mednarodnih študentov v Nemčiji, 20% leta 2019.

Šport

1. FC Union Berlin

Kultura

Film iz Berlina

Mediji

Glasba

V 1970-ih so se Hansa Studios razvili v enega najbolj znanih snemalnih studijev na svetu, kjer so snemače skupine, kot so David Bowie, Depeche Mode, Nick Cave in U2. Berlin je igral tudi pomembno vlogo pri razvoju elektronske glasbe (Tangerine Dream). Drugi primeri pomembnih glasbenikov in skupin iz Berlina so Hildegard Knef, Harald Juhnke, Frank Schöbel, Rio Reiser, Gebrüder Blattschuss, Ideal, City, Nina Hagen, Max Raabe, Reinhard Mey, Roland Kaiser, Katja Ebstein, Die Ärzte, Seeed, Ellen Allien, Bushido, Paul van Dyk in Rammstein.

  • Marlene Dietrich
    Marlene Dietrich
  • Herbert von Karajan
    Herbert von Karajan
  • Tangerine Dream
    Tangerine Dream
  • Katja Ebstein
    Katja Ebstein
  • Rammstein
    Rammstein

Filmi, postavljeni v Berlin

Galerija

Pobratena mesta

Berlin ima uradne povezave s 17 mesti po svetu. V času, ko je bilo mesto razdeljeno, so povezave odsevale pripadnost blokom - Zahodni Berlin je bil pobraten večinoma z zahodnimi prestolnicami, Vzhodni pa s prestolnicami držav Varšavskega pakta. Povezave Vzhodnega Berlina so bile po združitvi preklicane in kasneje deloma ponovno vzpostavljene.

Sklici

  1. ↑ »Amt für Statistik Berlin Brandenburg – Statistiken«. Amt für Statistik Berlin-Brandenburg (v nemščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. marca 2021. Pridobljeno 2. maja 2019.
  2. ↑ 2,0 2,1 citypopulation.de quoting Federal Statistics Office. »Germany: Urban Areas«. Arhivirano iz spletišča dne 3. junija 2020. Pridobljeno 28. januarja 2021.
  3. ↑ »Bevölkerungsanstieg in Berlin und Brandenburg mit nachlassender Dynamik« (PDF). statistik-berlin-brandenburg.de. Amt für Statistik Berlin-Brandenburg. 8. februar 2019. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 27. avgusta 2021. Pridobljeno 24. novembra 2019.
  4. ↑ »Wirtschaftsleistung«. 12. april 2023. Arhivirano iz spletišča dne 26. julija 2023. Pridobljeno 26. julija 2023.
  5. ↑ »Sub-national HDI – Area Database – Global Data Lab«. hdi.globaldatalab.org (v angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 23. septembra 2018. Pridobljeno 13. septembra 2018.
  6. ↑ »75 329 mehr Berlinerinnen und Berliner als Ende 2021«. www.statistik-berlin-brandenburg.de (v nemščini). Arhivirano iz spletišča dne 10. junija 2023. Pridobljeno 23. julija 2023.
  7. ↑ »Einwohnerzahlen deutscher Metropolregionen 2022«. Statista (v nemščini). Arhivirano iz spletišča dne 19. avgusta 2023. Pridobljeno 19. avgusta 2023.
  8. ↑ »Daten und Fakten zur Hauptstadtregion«. www.berlin-brandenburg.de. 4. oktober 2016. Arhivirano iz spletišča dne 21. marca 2019. Pridobljeno 13. aprila 2022.
  9. ↑ »World Heritage Site Museumsinsel«. UNESCO. Arhivirano iz spletišča dne 6. maja 2021. Pridobljeno 6. maja 2021.

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Berlin
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Berlin&oldid=6147668«