Minneapolis, Minnesota: Razlika med redakcijama
Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.2 |
→vrh: preusmeritev, IPA |
||
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
{{preusmeritev|Minneapolis}} |
|||
:''»Minneapolis« se preusmerja sem. Za druge pomene glej [[Minneapolis (razločitev)]]'' |
|||
{{Infopolje Naselje |
{{Infopolje Naselje |
||
|name = Minneapolis |
|name = Minneapolis |
||
Vrstica 72: | Vrstica 71: | ||
}} |
}} |
||
'''Minneapolis''' ( |
'''Minneapolis''' ({{IPA-en|ˌmɪniˈæpəlɪs}}) je največje [[mesto]] v [[Združene države Amerike|ameriški]] [[zvezna država Združenih držav Amerike|zvezni državi]] [[Minnesota]]. Leži ob reki [[Misisipi (reka)|Misisipi]] in meji na [[glavno mesto]] Minnesote [[Saint Paul]]. Mesti skupaj tvorita jedro velemesta [[Minneapolis-St. Paul]], imenovanega tudi ''Twin Cities'', ki je z več kot 3,2 milijona prebivalcev 16. največje v [[Združene države Amerike|ZDA]]. Mesto ima veliko vodnih površin, saj leži ob reki Misisipi, na njegovem ozemlju pa je tudi 20 jezer in mokrišč. |
||
Ime mesta izvira iz staroselske besede [[Suji|Sujev]] ''»mni«'', ki pomeni ''»voda«'', in ''»polis«'', [[grščina|grške]] besede za ''»mesto«''. Reka Misisipi je bila ključnega pomena pri razvoju mesta, saj je nastalo ob [[Slapovi Svetega Antona|Slapovih Svetega Antona]] (''Saint Anthony Falls''), najvišjem naravnem padcu v zgornjem toku reke. Evropski priseljenci so začeli v 19. stoletju izkoriščati vodno silo za pogon [[mlin]]ov, [[žaga|žag]] in [[predilnica|predilnic]], po katerih je mesto dobilo vzdevek ''Mesto mlinov'' (''Mill City''). Danes je Minneapolis največje poslovno središče med [[Chicago]]m in [[Seattle|Seattlom]]. |
Ime mesta izvira iz staroselske besede [[Suji|Sujev]] ''»mni«'', ki pomeni ''»voda«'', in ''»polis«'', [[grščina|grške]] besede za ''»mesto«''. Reka Misisipi je bila ključnega pomena pri razvoju mesta, saj je nastalo ob [[Slapovi Svetega Antona|Slapovih Svetega Antona]] (''Saint Anthony Falls''), najvišjem naravnem padcu v zgornjem toku reke. Evropski priseljenci so začeli v 19. stoletju izkoriščati vodno silo za pogon [[mlin]]ov, [[žaga|žag]] in [[predilnica|predilnic]], po katerih je mesto dobilo vzdevek ''Mesto mlinov'' (''Mill City''). Danes je Minneapolis največje poslovno središče med [[Chicago]]m in [[Seattle|Seattlom]]. |
Redakcija: 14:49, 30. oktober 2023
Minneapolis | ||
---|---|---|
Mesto | ||
![]() Panorama mesta | ||
| ||
Vzdevek: Mesto jezer (City of Lakes), Mesto mlinov (Mill City) | ||
![]() Lega v Minnesoti | ||
Koordinati: 44°58′48″N 93°15′7″W / 44.98000°N 93.25194°W | ||
Država | ![]() | |
Zvezna država | ![]() | |
Mestne pravice | 1867 | |
Površina | ||
• Mesto | 151,3 km2 | |
• Kopno | 142,2 km2 | |
• Voda | 9,1 km2 | |
Nadm. višina | 264 m | |
Prebivalstvo (popis 2010)[1] | ||
• Mesto | 382.578 (ZDA: 46 največje) | |
• Ocena (2011[2]) | 387.753 | |
• Gostota | 2.710,1 preb./km2 | |
• Urbano | 2.849.567 | |
• Metropolitansko obm. | 3.318.486 | |
Časovni pas | UTC-6 (CST) | |
• Poletni | UTC-5 (CDT) | |
ZIP kode | 55401 – 55487 | |
Omrežna skupina | 612 | |
FIPS koda | 27-43000[3] | |
GNIS ID | 0655030[4] | |
Spletna stran | [www.ci.minneapolis.mn.us www.ci.minneapolis.mn.us] |
Minneapolis (angleška izgovorjava: /ˌmɪniˈæpəlɪs/) je največje mesto v ameriški zvezni državi Minnesota. Leži ob reki Misisipi in meji na glavno mesto Minnesote Saint Paul. Mesti skupaj tvorita jedro velemesta Minneapolis-St. Paul, imenovanega tudi Twin Cities, ki je z več kot 3,2 milijona prebivalcev 16. največje v ZDA. Mesto ima veliko vodnih površin, saj leži ob reki Misisipi, na njegovem ozemlju pa je tudi 20 jezer in mokrišč.
Ime mesta izvira iz staroselske besede Sujev »mni«, ki pomeni »voda«, in »polis«, grške besede za »mesto«. Reka Misisipi je bila ključnega pomena pri razvoju mesta, saj je nastalo ob Slapovih Svetega Antona (Saint Anthony Falls), najvišjem naravnem padcu v zgornjem toku reke. Evropski priseljenci so začeli v 19. stoletju izkoriščati vodno silo za pogon mlinov, žag in predilnic, po katerih je mesto dobilo vzdevek Mesto mlinov (Mill City). Danes je Minneapolis največje poslovno središče med Chicagom in Seattlom.
Minneapolis ima bogato tradicijo boja za enakopravnost manjšin in socialne pravice. Mesto je sodelovalo v boju za odpravo rasne segregacije, leta 1968 pa je v bila Minneapolisu ustanovljena organizacija ameriških indijancev (American Indian Movement). V Minneapolisu je tudi živahno kulturno dogajanje, zlasti na področju gledališča, vizualnih umetnosti, književnosti in glasbe.
Pobratena mesta
Minneapolis je uradno pobraten z osmimi mesti:[5]
Uppsala (Švedska)
Eldoret (Kenija)
Harbin (Kitajska)
Tours (Francija)
Novosibirsk (Rusija)
Ibaraki (Japonska)
Kuopio (Finska)
Santiago (Čile)
Neuradne odnose ima še z dvema mestoma:
Opombe in sklici
- ↑ »Annual Estimates of the Resident Population for Incorporated Places over 100,000, Ranked by July 1, 2009 Population: April 1, 2000 to July 1, 2009 (SUB-EST2009-01)« (XLS). United States Census Bureau, Population Division. september 2010. Arhivirano iz spletišča dne 20. septembra 2010. Pridobljeno 15. oktobra 2010.
{{navedi splet}}
: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava) - ↑ »Population Estimates«. United States Census Bureau. Pridobljeno 3. januarja 2013.
{{navedi splet}}
: Zunanja povezava v
(pomoč)|publisher=
- ↑ »American FactFinder«. Ameriški urad za statistiko. Pridobljeno 31. januarja 2008.
- ↑ »US Board on Geographic Names«. Geološki zavod Združenih držav Amerike. 25. oktober 2007. Pridobljeno 31. januarja 2008.
- ↑ City of Minneapolis International Connections Arhivirano 2011-05-23 na Wayback Machine., pridobljeno 27.4.2009.