Sremski Karlovci: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 15: | Vrstica 15: | ||
}} |
}} |
||
'''Sremski Karlovci''' (izvirno {{lang-sr|Сремски Карловци}}; {{lang-hr|Srijemski Karlovci}}; {{lang-de|Karlowitz, Carlowitz}}, {{lang-hu|Karlóca}}, {{lang-tr|Karlofça}}) je |
'''Sremski Karlovci''' (izvirno {{lang-sr|Сремски Карловци}}; {{lang-hr|Srijemski Karlovci}}; {{lang-de|Karlowitz, Carlowitz}}, {{lang-hu|Karlóca}}, {{lang-tr|Karlofça}}) je mesto z manuj kot 10.000 prebivalci v [[Vojvodina, Srbija|Vojvodini, Srbija]], ki je središče (in obenem edino naselje) [[občina Sremski Karlovci|istoimenske občine]], ki je del [[Južnobački upravni okraj|Južnobačkega upravnega okraja]]. V Sremskih Karlovcih je tudi sedež sremske pravoslavne metropolije, do leta 1920 pa celo patriarhije (pred njeno združitvijo s srbsko patriarhijo v Beogradu, kjer je zdaj arieparhija in je v svojem imenu - Beograjsko-karlovška - ohranila tudi Sremske Karlovce, čeprav jih ozemeljsko ne zajema. |
||
== Lega == |
== Lega == |
Redakcija: 00:29, 16. december 2021
Sremski Karlovci | |
---|---|
45°12′N 19°56′E / 45.200°N 19.933°E | |
Država | Srbija |
Okraj | Južnobački upravni okraj |
Občina | Sremski Karlovci |
Nadm. višina | 102 m |
Prebivalstvo (2002)[1] | |
• Skupno | 8.839 |
Sremski Karlovci (izvirno srbsko Сремски Карловци; hrvaško Srijemski Karlovci; nemško Karlowitz, Carlowitz, madžarsko Karlóca, turško Karlofça) je mesto z manuj kot 10.000 prebivalci v Vojvodini, Srbija, ki je središče (in obenem edino naselje) istoimenske občine, ki je del Južnobačkega upravnega okraja. V Sremskih Karlovcih je tudi sedež sremske pravoslavne metropolije, do leta 1920 pa celo patriarhije (pred njeno združitvijo s srbsko patriarhijo v Beogradu, kjer je zdaj arieparhija in je v svojem imenu - Beograjsko-karlovška - ohranila tudi Sremske Karlovce, čeprav jih ozemeljsko ne zajema.
Lega
Sremski Karlovci ležijo okoli 6 km jugovzhodno od Novega Sada na desni obali Donave, sredi hribovitega vinorodnega področja Fruške gore.
Zgodovina
V starih časih je bil tu pomembno kulturno središče vojvodinskih Srbov in sedež pravoslavne metropolije. Tu je bila leta 1791 ustanovljena prva srbska gimnazija. Kraj je znan, da se je v njem rodil romantični pesnik Branko Radičević, po drugi strani pa je tu tudi veliko kulturno-zgodovinskih spomenikov: patriarhijski dvor z ikonostasom v kapeli, saborna cerkev, Gornja in Donja cerkev, poslopje gimnazije, Mirska kapela, baročni vodnjak, mestni muzej in drugi. Bogat arhiv, najstarejši v Vojvodini, je bil ustanovljen v začetku 18. stoletja. Tu je bil 26. januarja 1699 podpisan mir med Habsburško monarhijo in Otomanskim cesarstvom. S podpisom miru se je končal turški prodor na Zahod; Avstrija pa je dobila Ogrsko in Transilvanijo.[2]
Demografija
V naselju živi 7105 polnoletnih prebivalcev, pri čemer je njihova povprečna starost 39,8 let (38,5 pri moških in 41,1 pri ženskah). Naselje ima 2966 gospodinjstev, pri čemer je povprečno število članov na gospodinjstvo 2,98.
To naselje je, glede na rezultate popisa iz leta 2002, v glavnem srbsko.
|
|
Etnična sestava po popisu iz leta 2002 | ||||
---|---|---|---|---|
Srbi | 6.664 | 75,39% | ||
Hrvati | 753 | 8,51% | ||
Jugoslovani | 254 | 2,87% | ||
Madžari | 215 | 2,43% | ||
Črnogorci | 89 | 1,00% | ||
Nemci | 71 | 0,80% | ||
Slovaki | 27 | 0,30% | ||
Slovenci | 19 | 0,21% | ||
Makedonci | 19 | 0,21% | ||
Rusini | 14 | 0,15% | ||
Rusi | 10 | 0,11% | ||
Romi | 10 | 0,11% | ||
Ukrajinci | 7 | 0,07% | ||
Romuni | 6 | 0,06% | ||
Muslimani | 4 | 0,04% | ||
Albanci | 4 | 0,04% | ||
Čehi | 3 | 0,03% | ||
Bolgari | 3 | 0,03% | ||
Bunjevci | 2 | 0,02% | ||
Goranci | 1 | 0,01% | ||
Neznano | 329 | 3,72% |
povprečno | 38.5 | 41.1 |
|
|
Spol | Skupaj | Neporočen(a) | Poročen(a) | Vdovec/vdova | Ločenec/ločenka | Neznano |
---|---|---|---|---|---|---|
Мoški | 3642 | 1163 | 2182 | 144 | 140 | 13 |
Ženske | 3853 | 807 | 2204 | 645 | 188 | 9 |
Spol | Skupaj | Kmetijstvo, lov in gozdarstvo | Ribištvo | Rudarstvo | Proizvodnja | Proizvodnja in distribucija... | Gradbeništvo | Trgovina | Hoteli in restavracije | Transport, skladišča in zveze |
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Мoški | 1636 | 88 | 5 | 10 | 515 | 27 | 98 | 251 | 47 | 143 |
Ženske | 1332 | 30 | 2 | 3 | 310 | 7 | 22 | 256 | 58 | 45 |
Oba spola | 2968 | 118 | 7 | 13 | 825 | 34 | 120 | 507 | 105 | 188 |
Spol | Finančno posredovanje | Nepremičnine | Državna uprava in obramba | Izobraževanje | Zdravstveni in socialni sektor | Ostale uslužnostne aktivnosti | Zasebna gospodinjstva | Zunanje organizacije in telesa | Neznano | |
Moški | 17 | 55 | 77 | 53 | 38 | 108 | - | 1 | 103 | |
Ženske | 45 | 58 | 76 | 126 | 157 | 105 | 2 | - | 30 | |
Oba spola | 62 | 113 | 153 | 179 | 195 | 213 | 2 | 1 | 133 |
Viri in opombe
- ↑ Popis stanovništva, domaćinstava i Stanova 2002. Knjiga 1: Nacionalna ili etnička pripadnost po naseljima. Republika Srbija, Republički zavod za statistiku Beograd 2003. ISBN 86-84443-00-09
- ↑ Enciklopedija leksikonografskog zavoda, knjiga 7. Jugoslovenski leksikonografski zavod, Zagreb 1964.
- ↑ Књига 2, Становништво, пол и старост, подаци по насељима, Републички завод за статистику, Београд, фебруар 2003, ISBN 86-84433-01-7