Berlin

Za druge pomene glej Berlin (razločitev).

Berlin
Zastava	Grb
Lega Berlina v Nemčiji in v Evropski uniji
Koordinate	52° 31′ N, 13° 25′ E (angleško)
Časovni pas	CET/CEST (UTC+1/+2)
Uprava
Država	Nemčija
NUTS-regija	DE3
Upravna delitev mesta	12 okrožij
Župan	Michael Müller (SPD)
Vladajoča stranka	SPD / Zeleni / Die Linke
Glasov v Zveznem svetu	4 (od 69)
Osnovni statistični podatki
Površina	892 km²
- nadmorska višina:	34 – 115 m
Prebivalstvo	3.748.148 (2018)
- Gostota	3920 /km²
- urbano:	3.745.221
- velemestno:	4.430.000 (9/2011)
Drugi podatki
GDP/ nominalno	80,3 milijarde € (2006)
Poštna številka	10001–14199
Območna številka	030
Registrska oznaka vozil	B
Spletna stran	berlin.de

Berlin [berlín] je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel. S skoraj štirimi milijoni prebivalcev (urbano območje šteje 4,4 milijone) je največje mesto v državi in tudi eno največjih v Evropi. Mesto leži ob rekah Spree in Havel na severovzhodu Nemčije. Zvezno deželo Berlin teritorialno v celoti obkroža zvezna dežela Brandenburg, skupaj s katero tvori metropolitansko regijo Berlin-Brandenburg z več kot šestimi milijoni ljudi.

Prva dokumentirana omemba Berlina datira v 13. stoletje. V svoji zgodovini je bilo prestolnica Pruskega kraljestva, Nemškega cesarstva, Weimarske republike in Tretjega rajha. Število prebivalcev mesta pred drugo svetovno vojno ocenjujejo na 4,5 milijona. Med letoma 1949 in 1990 je bilo mesto razdeljeno na Vzhodni in Zahodni Berlin. Vzhodni Berlin je bil prestolnica Vzhodne Nemčije, zahodni pa eksklava Zahodne, obkrožen z berlinskim zidom. Po združitvi Nemčije je ponovno postalo prestolnica celotne države.

Danes je Berlin eno najpomembnejših kulturnih, političnih, gospodarskih in prometnih središč Evrope.

Uprava

Kot zvezna dežela ima predstavniški dom (Abgeordnetenhaus) s 141 sedeži. Izvršno oblast predstavlja berlinski senat (Senat von Berlin), ki ga sestavljajo vrhovni župan (Regierender Bürgermeister) in do osem senatorjev. Eden od njih ima uradni naziv župan (Bürgermeister) in je namestnik vrhovnega. Vrhovni župan je hkrati tudi ministrski predsednik zvezne dežele Berlin.

Upravno je Berlin razdeljen na 12 okrožij (Bezirke), vsako ima svojo lokalno oblast, ki je podrejena mestni vladi. Okrožja se nadalje delijo na 95 krajev (Ortsteile), ki predstavljajo zgodovinske občine ali naselja, ki so bila leta 1920 priključena mestni oblasti. Ti nimajo svojih predstavnikov v vladi, se pa razdelitev upošteva pri urbanističnem načrtovanju in v statistične namene.

Berlinska okrožja

Okrožje	Prebivalstvo november 2011	Površina v km²
Charlottenburg-Wilmersdorf	322.848	64,72
Friedrichshain-Kreuzberg	273.751	20,16
Lichtenberg	263.916	52,29
Marzahn-Hellersdorf	252.754	61,74
Mitte	338.789	39,47
Neukölln	316.957	44,93
Pankow	375.325	103,01
Reinickendorf	243.541	89,46
Spandau	228.529	91,91
Steglitz-Zehlendorf	297.835	102,50
Tempelhof-Schöneberg	337.290	53,09
Treptow-Köpenick	244.547	168,42

Berlinsko narečje

Berlinsko narečje spada v širši sklop severnonemških narečij. V začetku germanskega naseljevanja v 14. st. in naprej se je govoril še jezik, bolj podoben nizozemščini kot visoki nemščini. Do danes je v tem narečju mnogo spodnje- (oziroma nizko-) nemškega, ki ohranjuje stanje pred drugim premikom glasov.

nem. was = berlinsko wat = nizozemsko wat = kaj

nem. das = berlinsko dit = to

nem. Was ist das? = berlinsko Wat is dit? ali Wat is ditte? = nizozemsko Wat is het? = kaj je to?

Galerija

• 
  Brandenburška vrata
• 
  Svetovna ura na Alexanderplatzu
• 
  Televizijski stolp na Alexanderplatzu
• 
  Spominska cerkev cesarja Viljema
• 
  Stavba Reichstag, sedež nemškega parlamenta
• 
  Spomenik Wilhelma von Humboldta pred Humboldtovo univerzo
• 
  Muzej kultur sveta
• 
  Muzej Bode na muzejskem otoku
• 
  Potsdamski trg
• 
  Sony center na Potsdamskem trgu
• 
  Olimpijski stadion
• 
  Glavna železniška postaja
• 
  Most Oberbaum
• 
  Berlinski zid leta 1986

Pobratena mesta

Berlin ima uradne povezave s 17 mesti po svetu. V času, ko je bilo mesto razdeljeno, so povezave odsevale pripadnost blokom - Zahodni Berlin je bil pobraten večinoma z zahodnimi prestolnicami, Vzhodni pa s prestolnicami držav Varšavskega pakta. Povezave Vzhodnega Berlina so bile po združitvi preklicane in kasneje deloma ponovno vzpostavljene.

1967 Los Angeles, ZDA 1987 Pariz, Francija 1988 Madrid, Španija 1989 Istanbul, Turčija 1990 Moskva, Rusija 1991 Varšava, Poljska 1991 Budimpešta, Madžarska 1992 Bruselj, Belgija 1993 Džakarta, Indonezija

1993 Taškent, Uzbekistan 1993 Ciudad de Mexico, Mehika 1994 Peking, Kitajska 1994 Tokio, Japonska 1994 Buenos Aires, Argentina 1995 Praga, Češka 2000 Windhoek, Namibija 2000 London, Združeno kraljestvo.

Glej tudi

• Berlinski zid

Zunanje povezave

• Uradna spletna stran
• 3D Berlin
• Berlin City Panoramas - Fotografije iz Berlina