Pojdi na vsebino

Berlin: Razlika med redakcijama

Uredi povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 70: Vrstica 70:
| '''[[Spletna stran]]''' || [http://www.berlin.de berlin.de]
| '''[[Spletna stran]]''' || [http://www.berlin.de berlin.de]
|}
|}
'''Berlin''' [berlín] je [[glavno mesto]] [[Nemčija|Nemčije]] in ena od 16 [[nemška zvezna dežela|nemških zveznih dežel]]. S skoraj štirimi milijoni prebivalcev je največje mesto v državi in tudi eno največjih v [[Evropa|Evropi]]. Mesto leži ob rekah [[Spree]] in [[Havel]] na severovzhodu Nemčije. Zvezno deželo Berlin teritorialno v celoti obkroža zvezna dežela [[Brandenburg]], skupaj s katero tvori metropolitansko regijo [[Berlin-Brandenburg]] z okoli 6 milijoni ljudmi.
'''Berlin''' [berlín] je [[glavno mesto]] [[Nemčija|Nemčije]] in ena od 16 [[nemška zvezna dežela|nemških zveznih dežel]]. S skoraj štirimi milijoni prebivalcev (urbano območje šteje 4,4 milijone) je največje mesto v državi in tudi eno največjih v [[Evropa|Evropi]]. Mesto leži ob rekah [[Spree]] in [[Havel]] na severovzhodu Nemčije. Zvezno deželo Berlin teritorialno v celoti obkroža zvezna dežela [[Brandenburg]], skupaj s katero tvori metropolitansko regijo [[Berlin-Brandenburg]] z okoli 6 milijoni ljudmi.


Prva dokumentirana omemba Berlina datira v [[13. stoletje]]. V svoji zgodovini je bilo prestolnica [[Prusko kraljestvo|Pruskega kraljestva]], [[Nemško cesarstvo|Nemškega cesarstva]], [[Weimarska republika|Weimarske republike]] in [[Tretji rajh|Tretjega rajha]]. Število prebivalcev mesta pred [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] ocenjujejo na 4,5 milijona. Med letoma 1949 in 1990 je bilo mesto razdeljeno na [[Berlin|Vzhodni]] in [[Berlin|Zahodni Berlin]]. Vzhodni Berlin je bil prestolnica [[Nemška demokratična republika|Vzhodne Nemčije]], zahodni pa [[enklava in eksklava|eksklava]] [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Zahodne]], obkrožen z [[berlinski zid|berlinskim zidom]]. Po združitvi Nemčije je ponovno postalo prestolnica celotne države.
Prva dokumentirana omemba Berlina datira v [[13. stoletje]]. V svoji zgodovini je bilo prestolnica [[Prusko kraljestvo|Pruskega kraljestva]], [[Nemško cesarstvo|Nemškega cesarstva]], [[Weimarska republika|Weimarske republike]] in [[Tretji rajh|Tretjega rajha]]. Število prebivalcev mesta pred [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] ocenjujejo na 4,5 milijona. Med letoma 1949 in 1990 je bilo mesto razdeljeno na [[Berlin|Vzhodni]] in [[Berlin|Zahodni Berlin]]. Vzhodni Berlin je bil prestolnica [[Nemška demokratična republika|Vzhodne Nemčije]], zahodni pa [[enklava in eksklava|eksklava]] [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Zahodne]], obkrožen z [[berlinski zid|berlinskim zidom]]. Po združitvi Nemčije je ponovno postalo prestolnica celotne države.

Redakcija: 15:03, 29. april 2021

Za druge pomene glej Berlin (razločitev).
Berlin
Zastava Grb
Zastava Berlina Grb Berlina
Lega Berlina v Nemčiji in v Evropski uniji
Lega Berlina v Nemčiji/EU
Koordinate 52° 31′ N, 13° 25′ E (angleško)
Časovni pas CET/CEST (UTC+1/+2)
Uprava
Država Nemčija
NUTS-regija DE3
Upravna delitev mesta 12 okrožij
Župan Michael Müller (SPD)
Vladajoča stranka SPD / Zeleni / Die Linke
Glasov v Zveznem svetu 4 (od 69)
Osnovni statistični podatki
Površina  892 km²
 - nadmorska višina: 34 – 115 m
Prebivalstvo 3.748.148 (2018)[1][2]
 - Gostota 3920 /km²
 - urbano: 3.745.221
 - velemestno: 4.430.000 (9/2011)
Drugi podatki
GDP/ nominalno 80,3 milijarde € (2006)
Poštna številka 10001–14199
Območna številka 030
Registrska oznaka vozil B
Spletna stran berlin.de

Berlin [berlín] je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel. S skoraj štirimi milijoni prebivalcev (urbano območje šteje 4,4 milijone) je največje mesto v državi in tudi eno največjih v Evropi. Mesto leži ob rekah Spree in Havel na severovzhodu Nemčije. Zvezno deželo Berlin teritorialno v celoti obkroža zvezna dežela Brandenburg, skupaj s katero tvori metropolitansko regijo Berlin-Brandenburg z okoli 6 milijoni ljudmi.

Prva dokumentirana omemba Berlina datira v 13. stoletje. V svoji zgodovini je bilo prestolnica Pruskega kraljestva, Nemškega cesarstva, Weimarske republike in Tretjega rajha. Število prebivalcev mesta pred drugo svetovno vojno ocenjujejo na 4,5 milijona. Med letoma 1949 in 1990 je bilo mesto razdeljeno na Vzhodni in Zahodni Berlin. Vzhodni Berlin je bil prestolnica Vzhodne Nemčije, zahodni pa eksklava Zahodne, obkrožen z berlinskim zidom. Po združitvi Nemčije je ponovno postalo prestolnica celotne države.

Danes je Berlin eno najpomembnejših kulturnih, političnih, gospodarskih in prometnih središč Evrope.

Uprava

Kot zvezna dežela ima predstavniški dom (Abgeordnetenhaus) s 141 sedeži. Izvršno oblast predstavlja berlinski senat (Senat von Berlin), ki ga sestavljajo vrhovni župan (Regierender Bürgermeister) in do osem senatorjev. Eden od njih ima uradni naziv župan (Bürgermeister) in je namestnik vrhovnega. Vrhovni župan je hkrati tudi ministrski predsednik zvezne dežele Berlin.

Upravno je Berlin razdeljen na 12 okrožij (Bezirke), vsako ima svojo lokalno oblast, ki je podrejena mestni vladi. Okrožja se nadalje delijo na 95 krajev (Ortsteile), ki predstavljajo zgodovinske občine ali naselja, ki so bila leta 1920 priključena mestni oblasti. Ti nimajo svojih predstavnikov v vladi, se pa razdelitev upošteva pri urbanističnem načrtovanju in v statistične namene.

Berlinska okrožja

Okrožje Prebivalstvo
november 2011		 Površina
v km²
Charlottenburg-Wilmersdorf 322.848 64,72
Friedrichshain-Kreuzberg 273.751 20,16
Lichtenberg 263.916 52,29
Marzahn-Hellersdorf 252.754 61,74
Mitte 338.789 39,47
Neukölln 316.957 44,93
Pankow 375.325 103,01
Reinickendorf 243.541 89,46
Spandau 228.529 91,91
Steglitz-Zehlendorf 297.835 102,50
Tempelhof-Schöneberg 337.290 53,09
Treptow-Köpenick 244.547 168,42

Berlinsko narečje

Berlinsko narečje spada v širši sklop severnonemških narečij. V začetku germanskega naseljevanja v 14. st. in naprej se je govoril še jezik, bolj podoben nizozemščini kot visoki nemščini. Do danes je v tem narečju mnogo spodnje- (oziroma nizko-) nemškega, ki ohranjuje stanje pred drugim premikom glasov.

nem. was = berlinsko wat = nizozemsko wat = kaj

nem. das = berlinsko dit = lol

nem. Was ist das? = berlinsko Wat is dit? ali Wat is ditte? = nizozemsko Wat is het? = kaj je to?

Galerija

Pobratena mesta

Berlin ima uradne povezave s 17 mesti po svetu. V času, ko je bilo mesto razdeljeno, so povezave odsevale pripadnost blokom - Zahodni Berlin je bil pobraten večinoma z zahodnimi prestolnicami, Vzhodni pa s prestolnicami držav Varšavskega pakta. Povezave Vzhodnega Berlina so bile po združitvi preklicane in kasneje deloma ponovno vzpostavljene.

Opombe in reference

  1. ↑ »Prebivalstvo zveznih dežel«. Portal Zveznega statističnega urada Nemčije (v angleščini). Pridobljeno 25. aprila 2007.
  2. ↑ Kazalniki za večja urbana območja 1999 - 2003, Eurostat. Pridobljeno 9. marca 2007. (angleško)

Glej tudi

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Berlin

Zunanje povezave

Stub icon

Ta članek o naselju v Nemčiji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Berlin&oldid=5504226«