Pojdi na vsebino

Albert Speer: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
SportiBot (pogovor | prispevki)
Boti
275.125 urejanj
{{normativna kontrola}}
m pnp (otok -> država), drugi drobni popravki AWB
Vrstica 1: Vrstica 1:
'''Albert Speer''', [[Nemci|nemški]] [[arhitekt]] in [[politik]], * [[19. marec]] [[1905]], [[Mannheim]], † [[1. september]] [[1981]], [[London]], [[Velika Britanija]].
'''Albert Speer''', [[Nemci|nemški]] [[arhitekt]] in [[politik]], * [[19. marec]] [[1905]], [[Mannheim]], † [[1. september]] [[1981]], [[London]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]].
{{Infopolje Oseba}}
{{Infopolje Oseba}}


Speer, imenovan tudi »prvi arhitekt [[Tretji rajh|Tretjega rajha]]«, je bil [[Adolf Hitler|Hitlerjev]] glavni arhitekt v [[nacizem|nacistični]] [[Nemčija|Nemčiji]], leta [[1942]] pa je v Hitlerjevem kabinetu postal [[minister]] za [[oborožitev]]. Po [[vojna|vojni]] mu je bilo sojeno v [[Nürnberg]]u, kjer je izrazil obžalovanje, obsojen pa je bil na dvajset let [[zapor]]a<ref>{{Predloga:navedi knjigo|last = Fishman|first = Jack|title=Long Knives and Short Memories: The Spandau Prison Story (Dolgi noži in kratki spomini: Zgodba o [[Zapor Spandau|zaporu Spandau]])|publisher=Breakwater Books|year=1986|id=ISBN 0-920911-00-5|pages = pg 129}}</ref>. Po izpustitvi iz zapora je postal uspešen [[avtor]], saj je zapisal več delnih [[avtobiografija|avtobiografskih]] del. Njegova pričevanja so sprožila razprave zlasti ob njegovi samopodobi »dostojnega [[nacist]]a«.
Speer, imenovan tudi »prvi arhitekt [[Tretji rajh|Tretjega rajha]]«, je bil [[Adolf Hitler|Hitlerjev]] glavni arhitekt v [[nacizem|nacistični]] [[Nemčija|Nemčiji]], leta [[1942]] pa je v Hitlerjevem kabinetu postal [[minister]] za [[oborožitev]]. Po [[vojna|vojni]] mu je bilo sojeno v [[Nürnberg]]u, kjer je izrazil obžalovanje, obsojen pa je bil na dvajset let [[zapor]]a<ref>{{navedi knjigo|last = Fishman|first = Jack|title=Long Knives and Short Memories: The Spandau Prison Story (Dolgi noži in kratki spomini: Zgodba o [[Zapor Spandau|zaporu Spandau]])|publisher=Breakwater Books|year=1986|id=ISBN 0-920911-00-5|pages = pg 129}}</ref>. Po izpustitvi iz zapora je postal uspešen [[avtor]], saj je zapisal več delnih [[avtobiografija|avtobiografskih]] del. Njegova pričevanja so sprožila razprave zlasti ob njegovi samopodobi »dostojnega [[nacist]]a«.


Znan je po megalomanskih zamislih o obnovi [[Berlin]]a (kot so petkilometrska avenija skozi Berlin z velikansko 250 metrsko [[kupola]]sto zgradbo na enem koncu in 130 metrov visokim [[slavolok]]om na drugi strani) ter po načrtovanju velikih zgradb tako, da bi imele v daljni prihodnosti »vrednost razvalin«. Po tej teoriji, ki jo je Hitler vneto podpiral, naj bi bile vse nove zgradbe zgrajene tako, da bi bile njihove razvaline tisoče let umetniško lepe. Take ruševine bi bile oporoka veličastju Tretjega rajha, kot so bile [[Stara Grčija|starogrške]] in [[Stari Rim|starorimske]] razvaline [[simbol]]i za veličastje njihovih [[civilizacija|civilizacij]].
Znan je po megalomanskih zamislih o obnovi [[Berlin]]a (kot so petkilometrska avenija skozi Berlin z velikansko 250 metrsko [[kupola]]sto zgradbo na enem koncu in 130 metrov visokim [[slavolok]]om na drugi strani) ter po načrtovanju velikih zgradb tako, da bi imele v daljni prihodnosti »vrednost razvalin«. Po tej teoriji, ki jo je Hitler vneto podpiral, naj bi bile vse nove zgradbe zgrajene tako, da bi bile njihove razvaline tisoče let umetniško lepe. Take ruševine bi bile oporoka veličastju Tretjega rajha, kot so bile [[Stara Grčija|starogrške]] in [[Stari Rim|starorimske]] razvaline [[simbol]]i za veličastje njihovih [[civilizacija|civilizacij]].
Vrstica 52: Vrstica 52:
* [http://www.foreignaffairs.org/19960301fabook3867/gitta-sereny/albert-speer-his-battle-with-truth.html ''»Albert Speer: His Battle with Truth« '' ]
* [http://www.foreignaffairs.org/19960301fabook3867/gitta-sereny/albert-speer-his-battle-with-truth.html ''»Albert Speer: His Battle with Truth« '' ]
'''([[Nemščina]])'''
'''([[Nemščina]])'''
* [http://www.speer-und-er.de/ ''»Speer und Er« - dokumentarna drama o njegovi vlogi pri graditvi Auschwitza'' ]
* [http://www.speer-und-er.de/ ''»Speer und Er« - dokumentarna drama o njegovi vlogi pri graditvi Auschwitza'' ]



{{Hitler's Cabinet}}
{{Hitler's Cabinet}}

⚫
{{normativna kontrola}}

{{politician-stub}}
{{politician-stub}}
{{architect-stub}}
{{architect-stub}}

⚫
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Speer, Albert}}
{{DEFAULTSORT:Speer, Albert}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1905]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1905]]
[[Kategorija:Umrli leta 1981]]

[[Kategorija:Umrli leta 1981]]
[[Kategorija:Umrli leta 1981]]
[[Kategorija:Nemški arhitekti]]
[[Kategorija:Nemški arhitekti]]

Redakcija: 16:11, 28. april 2018

Albert Speer, nemški arhitekt in politik, * 19. marec 1905, Mannheim, † 1. september 1981, London, Združeno kraljestvo.

Albert Speer
Portret
RojstvoBerthold Konrad Hermann Albert Speer
19. marec 1905({{padleft:1905|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:19|2|0}})[1][2][…]
Mannheim[4][5]
Smrt1. september 1981({{padleft:1981|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:1|2|0}})[1][2][…] (76 let)
London
Državljanstvo Nemčija[5]
Poklicpolitik, arhitekt
PodpisPodpis

Speer, imenovan tudi »prvi arhitekt Tretjega rajha«, je bil Hitlerjev glavni arhitekt v nacistični Nemčiji, leta 1942 pa je v Hitlerjevem kabinetu postal minister za oborožitev. Po vojni mu je bilo sojeno v Nürnbergu, kjer je izrazil obžalovanje, obsojen pa je bil na dvajset let zapora[6]. Po izpustitvi iz zapora je postal uspešen avtor, saj je zapisal več delnih avtobiografskih del. Njegova pričevanja so sprožila razprave zlasti ob njegovi samopodobi »dostojnega nacista«.

Znan je po megalomanskih zamislih o obnovi Berlina (kot so petkilometrska avenija skozi Berlin z velikansko 250 metrsko kupolasto zgradbo na enem koncu in 130 metrov visokim slavolokom na drugi strani) ter po načrtovanju velikih zgradb tako, da bi imele v daljni prihodnosti »vrednost razvalin«. Po tej teoriji, ki jo je Hitler vneto podpiral, naj bi bile vse nove zgradbe zgrajene tako, da bi bile njihove razvaline tisoče let umetniško lepe. Take ruševine bi bile oporoka veličastju Tretjega rajha, kot so bile starogrške in starorimske razvaline simboli za veličastje njihovih civilizacij.

Viri in opombe

  1. ↑ 1,0 1,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  2. ↑ 2,0 2,1 Encyclopædia Britannica
  3. ↑ 3,0 3,1 SNAC — 2010.
  4. ↑ Record #118615998 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  5. ↑ 5,0 5,1 Katalog Nemške nacionalne knjižnice
  6. ↑ Fishman, Jack (1986). Long Knives and Short Memories: The Spandau Prison Story (Dolgi noži in kratki spomini: Zgodba o zaporu Spandau). Breakwater Books. str. pg 129. ISBN 0-920911-00-5. {{navedi knjigo}}: |pages= ima odvečno besedilo (pomoč)

Življenjepisi

  • Joachim Fest, Ewald Osers (prevajalec), Alexandra Dring (2002). Speer: The Final Verdict (Speer: Končna razsodba). Harcourt. ISBN 0-15-100556-7.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
  • Dan van der Vat (1997). The Good Nazi: The Life and Lies of Albert Speer (Dobri nacist: Življenje in laži Alberta Speera). George Weidenfeld & Nicholson. ISBN 0-297-81721-3.
  • Gitta Sereny (1995). Albert Speer: His Battle With Truth (Albert Speer: Boj z resnico). Knopf. ISBN 0-394-52915-4.
  • Matthias = Schmidt (1984). Albert Speer: The End of a Myth (Albert Speer: Konec mita). St Martins Press. ISBN 0-312-01709-X.

Avtobiografija v Slovenščini

  • »Albert Speer, spomini«, ČGP Delo, Ljubljana 1972

Glej tudi

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Albert Speer.

Zunanje povezave

(Angleščina)

(Nemščina)

Stub icon

Ta članek o politiku je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Stub icon

Ta članek o arhitektu ali arhitekturnem podjetju je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Albert_Speer&oldid=4985256«