Pojdi na vsebino

Planina pri Sevnici: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
TadejM (pogovor | prispevki)
→‎Galerija: -slika kalvarije: naselje 'Šentvid pri Planini'
Ljuba24b (pogovor | prispevki)
dopolnjeno
Vrstica 14: Vrstica 14:
}}
}}


'''Planina pri Sevnici''' je [[gručasta vas]] v [[občina Šentjur|Občini Šentjur]].
'''Planina pri Sevnici''' je [[naselje]] v [[občina Šentjur|Občini Šentjur]]. Poleg Kozjega je osrednje naselje na Kozjanskem.


Vas je dobila svoje ime po istoimenskem gradu. [[Grad Planina]] in vas se nahajata pod severnim vznožjem [[Bohor]]ja ( [[Veliki Javornik]] 1023 m ) na [[Kozjansko|Kozjanskem]]. Stoji na razvodnem prevalu v [[povirje|povirju]] Sevčnice, Gračnice in Dobjanskega potoka. Planina pri Sevnici je križiššče cest proti [[Šentjur]]ju,
Naselje je dobilo svoje ime po istoimenskem gradu. [[Grad Planina]] in vas se nahajata pod severnim vznožjem [[Bohor]]ja ([[Veliki Javornik]] 1023 m) na [[Kozjansko|Kozjanskem]]. Stoji na razvodnem slemenu in prelazu med dolinama [[Gračnica (potok)|Gračnice]] in [[Sevnična|Sevnične]] ter [[Dobjanski potok|Dobjanskega potoka]]. Planina pri Sevnici je križiššče cest proti [[Šentjur]]ju, [[Rimske Toplice|Rimskim Toplicam]], [[Sevnica|Sevnici]] in [[Kozje]]m. Nad vasjo se dvigajo vzpetine: na zahodu Pečine (670 m), na vzhodu Krampil (616 m ) in na jugovzhodu razgledna vzpetina z romarsko cerkvijo sv. Križa (730 m).

[[Rimske Toplice|Rimskim Toplicam]], [[Sevnica|Sevnici]] in [[Kozje]]m. Nad vasjo se dvigajo vzpetine: na zahodu Pečine (670 m), na vzhodu Krampil ( 616 m ) in na jugovzhodu razgledna vzpetina z romarsko cerkvijo sv. Križa ( 730 m ).
== Zgodovina ==
Južno od Planine, na Žvegličevem posestvu, so v 19. st. našli 150 bronastih rimskih kovancev. Naselje je prvič omenjeno že leta 1190 in 1209 kot vinogradniška vas, leta 1345 pa dobi status [[trg]]a (kopija [[pranger]]ja stoji še danes). Leta 1598 je omenjeno obzidje. Najprej je imel trg tri letne sejme, leta 1793 je dobil še tri. V letu 1494 so trg izropali Turki, leta 1646 je kraj zajela kuga na kar spominja kamnit steber na poti v Visoče, požar ga je uničil leta 1962. Zaradi mnogih požarom ni ohranjena nobena trška arhitektura.

V 16., 17. in 18. st. je bila Planina prizorišče kmečkih uporov. Leta 1573 je kmečka vojska pod vodstvom Ilije Gregoriča zavzela Planino. Slovence je vodil ključavničar Šterc iz Jurkloštra, ki je bil zaradi izdajstva zaprt v grajsko ječo. Med uporom leta 1635 so kmetje izropali planinski grad. Zadnji upor je bil leta 1790.

Pomemben kraj se je razvil tudi zaradi desetih živinskih sejmov na leto. Cesta Planina - Sevnica je bila zgrajena leta 1868. Šolo so dobili leta 1822, ustanovil jo je graščak Jožef Protasi, novo pa so zgradili leta 1972.

Na čase NOB spominjajo: spomenik padlim (115 žrtvam), spominska plošča na stavbi Krajevne skupnosti, ki govori o tem, da je bil tam sedež leta 1944 sedež okrajnega odbora SKOJ-a za Kozjansko, na stari šoli je plošča, da je bil v šoli partizanski pouk, na Kašti pa plošča v spomin bojem XIII. brige SNOU.

== Znamenitosti ==
Trg Planina ima muzejski zbirki (zbirko etnoloških predmetov Janeza Šmida in stalno razstavo »Kozjansko žari«) in grad z grajsko kaščo ter grajskim parkom z zaščiteno turško [[Lipa|lipo]].

V bližnji gotski cerkvi sv. Vida naj bi se poročila [[Friderik II. Celjski]] in [[Veronika Deseniška]].

Zanimiv je sprehod mimo kapelic križevega pota do bližnjega hriba Sv. Križ (733 m) ali po markirani planinski poti od Bohorja do Sedlarjevega in do slapov reke Gračnice.

== Znani krajani ==
* V Planini se je rodila nemška [[pisatelj]]ica slovenskega rodu [[Anna Wambrechtsammer]] (1897 - 1933), nemška pripovednica, znana predvsem po romanu ''Danes grofje celjski in nikdar več''. Pokopana je v Planini, na rojstni hiši je spominska plošča.
* [[Jeanetta Foedransberg]] (1885 - 1956) glasbena pedagoginja, operna in koncertna pevka.


== Galerija ==
== Galerija ==
Vrstica 25: Vrstica 44:
Slika:Sramotilni steber, Planina pri Sevnici.jpg|[[Sramotilni steber]]
Slika:Sramotilni steber, Planina pri Sevnici.jpg|[[Sramotilni steber]]
</gallery>
</gallery>

== Cerkev Svete Marjete ==
'''Cerkev Svete Marjete''' je iz prve polovice 15. st., [[zvonik]] so ji prizidali v 17. st. Kapeli sta iz okoli 1700. Ladjo so podaljšali, vanjo vgradili dve [[Empora|empori]] in [[kostnica|kostnico]], ki so jo leta 1871 odstranili. Današnja [[zakristija]] je iz leta 1878. Prezbiterij je [[Gotika|gotsko]] obokan, na stenah so sledi poslikav iz konca 15. st. Veliki [[oltar]] je iz leta 1780, stranska pa verjetno iz 1735, napravil naj bi ju kipar Janez Pogačnik iz Konjic. Jožefov oltar iz leta 1720 je bil prinesen iz grajske kapele. Frančiškov oltar iz prve kapele je iz okoli 1730. V zakristiji je slika sv. Marjete iz okoli 1760, delo rogaškega slikarja Antona Lerchingerja.

Cerkev je bila sedež [[vikariat]]a že pred letom 1452, ki so ga po požaru leta 1450 preselili v Šentvid pri Planini. Sedež [[župnija|župnije]] je v Planini od leta 1909.

== Cerkev Svetega Križa ==
Cerkev Svetega Križa je prvič omenjena že leta 1414. Sedanja stavba je iz začetka 18. st. Leta 1737 so ji prizidali zvonik, leta 1847 pa zakristijo in kapelo. Veliki oltar je iz leta 1847. Zanimiv je glažutarski lestenec iz srede 19. st.. Križev pot predstavlja 12 kapelic iz leta 1801. Anton Pavlič iz Buč jih je poslikal leta 1929.

== Viri ==
* Krajevni leksikon Slovenije, knjiha III., DZS 1976


== Zunanje povezave ==
== Zunanje povezave ==
Vrstica 30: Vrstica 60:
* [http://www.novitednik.com/nase_akcije.php?id=704 Planina pri Sevnici]
* [http://www.novitednik.com/nase_akcije.php?id=704 Planina pri Sevnici]


[[Kategorija:Planina pri Sevnici| ]]
[[Kategorija:Planina pri Sevnici]]
[[Kategorija:Naselja Občine Šentjur]]
[[Kategorija:Naselja Občine Šentjur]]
{{SloNaselje-stub}}

Redakcija: 17:37, 3. junij 2014

Planina pri Sevnici
Planina pri Sevnici se nahaja v Slovenija
Planina pri Sevnici
Planina pri Sevnici
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°6′20.52″N 15°24′31.99″E / 46.1057000°N 15.4088861°E / 46.1057000; 15.4088861
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaSavinjska regija
Tradicionalna pokrajinaŠtajerska (pokrajina)
ObčinaŠentjur
Nadm. višina
532,5 m
Prebivalstvo
 • Skupno413
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Poštna številka
3225 Planina pri Sevnici
Zemljevidi

Planina pri Sevnici je naselje v Občini Šentjur. Poleg Kozjega je osrednje naselje na Kozjanskem.

Naselje je dobilo svoje ime po istoimenskem gradu. Grad Planina in vas se nahajata pod severnim vznožjem Bohorja (Veliki Javornik 1023 m) na Kozjanskem. Stoji na razvodnem slemenu in prelazu med dolinama Gračnice in Sevnične ter Dobjanskega potoka. Planina pri Sevnici je križiššče cest proti Šentjurju, Rimskim Toplicam, Sevnici in Kozjem. Nad vasjo se dvigajo vzpetine: na zahodu Pečine (670 m), na vzhodu Krampil (616 m ) in na jugovzhodu razgledna vzpetina z romarsko cerkvijo sv. Križa (730 m).

Zgodovina

Južno od Planine, na Žvegličevem posestvu, so v 19. st. našli 150 bronastih rimskih kovancev. Naselje je prvič omenjeno že leta 1190 in 1209 kot vinogradniška vas, leta 1345 pa dobi status trga (kopija prangerja stoji še danes). Leta 1598 je omenjeno obzidje. Najprej je imel trg tri letne sejme, leta 1793 je dobil še tri. V letu 1494 so trg izropali Turki, leta 1646 je kraj zajela kuga na kar spominja kamnit steber na poti v Visoče, požar ga je uničil leta 1962. Zaradi mnogih požarom ni ohranjena nobena trška arhitektura.

V 16., 17. in 18. st. je bila Planina prizorišče kmečkih uporov. Leta 1573 je kmečka vojska pod vodstvom Ilije Gregoriča zavzela Planino. Slovence je vodil ključavničar Šterc iz Jurkloštra, ki je bil zaradi izdajstva zaprt v grajsko ječo. Med uporom leta 1635 so kmetje izropali planinski grad. Zadnji upor je bil leta 1790.

Pomemben kraj se je razvil tudi zaradi desetih živinskih sejmov na leto. Cesta Planina - Sevnica je bila zgrajena leta 1868. Šolo so dobili leta 1822, ustanovil jo je graščak Jožef Protasi, novo pa so zgradili leta 1972.

Na čase NOB spominjajo: spomenik padlim (115 žrtvam), spominska plošča na stavbi Krajevne skupnosti, ki govori o tem, da je bil tam sedež leta 1944 sedež okrajnega odbora SKOJ-a za Kozjansko, na stari šoli je plošča, da je bil v šoli partizanski pouk, na Kašti pa plošča v spomin bojem XIII. brige SNOU.

Znamenitosti

Trg Planina ima muzejski zbirki (zbirko etnoloških predmetov Janeza Šmida in stalno razstavo »Kozjansko žari«) in grad z grajsko kaščo ter grajskim parkom z zaščiteno turško lipo.

V bližnji gotski cerkvi sv. Vida naj bi se poročila Friderik II. Celjski in Veronika Deseniška.

Zanimiv je sprehod mimo kapelic križevega pota do bližnjega hriba Sv. Križ (733 m) ali po markirani planinski poti od Bohorja do Sedlarjevega in do slapov reke Gračnice.

Znani krajani

  • V Planini se je rodila nemška pisateljica slovenskega rodu Anna Wambrechtsammer (1897 - 1933), nemška pripovednica, znana predvsem po romanu Danes grofje celjski in nikdar več. Pokopana je v Planini, na rojstni hiši je spominska plošča.
  • Jeanetta Foedransberg (1885 - 1956) glasbena pedagoginja, operna in koncertna pevka.

Galerija

Cerkev Svete Marjete

Cerkev Svete Marjete je iz prve polovice 15. st., zvonik so ji prizidali v 17. st. Kapeli sta iz okoli 1700. Ladjo so podaljšali, vanjo vgradili dve empori in kostnico, ki so jo leta 1871 odstranili. Današnja zakristija je iz leta 1878. Prezbiterij je gotsko obokan, na stenah so sledi poslikav iz konca 15. st. Veliki oltar je iz leta 1780, stranska pa verjetno iz 1735, napravil naj bi ju kipar Janez Pogačnik iz Konjic. Jožefov oltar iz leta 1720 je bil prinesen iz grajske kapele. Frančiškov oltar iz prve kapele je iz okoli 1730. V zakristiji je slika sv. Marjete iz okoli 1760, delo rogaškega slikarja Antona Lerchingerja.

Cerkev je bila sedež vikariata že pred letom 1452, ki so ga po požaru leta 1450 preselili v Šentvid pri Planini. Sedež župnije je v Planini od leta 1909.

Cerkev Svetega Križa

Cerkev Svetega Križa je prvič omenjena že leta 1414. Sedanja stavba je iz začetka 18. st. Leta 1737 so ji prizidali zvonik, leta 1847 pa zakristijo in kapelo. Veliki oltar je iz leta 1847. Zanimiv je glažutarski lestenec iz srede 19. st.. Križev pot predstavlja 12 kapelic iz leta 1801. Anton Pavlič iz Buč jih je poslikal leta 1929.

Viri

  • Krajevni leksikon Slovenije, knjiha III., DZS 1976

Zunanje povezave