Pojdi na vsebino

Cerkovna ordninga: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
rktgr
TejaB (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1: Vrstica 1:
'''Cerkovna ordinga''' je [[Slovenija|slovensko]]-[[Hrvaška|hrvaški]] [[cerkveni red]] iz leta [[1564]].
'''Cerkovna ordninga''' je [[Slovenija|slovensko]]-[[Hrvaška|hrvaški]] [[cerkveni red]] iz leta [[1564]]. Izdal ga je [[Primož Trubar]].


Gre pa za cerkvenopravni dokument, ki ga je imel pravico izdati le deželni knez; ker je bil ta v našem prostoru trd [[katolik]], je izdajo knjige izkoristil za to, da je Trubarja dokončno izgnal iz domovine.

== Vsebina ==
Razdeljena je na tri dele: o verskih [[nauk]]ih, o [[pridiga]]rstvu in o verskih [[Sveta maša|obredih]]. Delo naj bi bil bolj [[prevod]] in povzetek nemških cerkvenih redov, kot pa [[Primož Trubar|Trubarjevo]] matično delo, ki pa vsebuje njegove vložke. Knjiga obsega 131 strani. V njej je naštetih več obrazcev [[molitev]] za posebne priložnosti, deloma pa vsebuje tudi politično poslanico.
Razdeljena je na tri dele: o verskih [[nauk]]ih, o [[pridiga]]rstvu in o verskih [[Sveta maša|obredih]]. Delo naj bi bil bolj [[prevod]] in povzetek nemških cerkvenih redov, kot pa [[Primož Trubar|Trubarjevo]] matično delo, ki pa vsebuje njegove vložke. Knjiga obsega 131 strani. V njej je naštetih več obrazcev [[molitev]] za posebne priložnosti, deloma pa vsebuje tudi politično poslanico.

Cerkovna ordninga je urejevala razmere in razmerja znotraj [[protestantizem|protestantske]] organizacije, predpisovala obliko obredov ter določala položaj reformirane cerkve do sveta. Posegla je tudi na področje [[šolstvo|šolstva]].

== Zahteva po osnovni šoli ==
V knjigi je prvič v [[zgodovina šolstva v Sloveniji|zgodovini slovenskega šolstva]] prisotna zahteva po [[osnovna šola|osnovni šoli]] za vso mladino (tako za dečke kot za deklice; za tiste, ki bodo nadaljevali šolanje in za tiste, ki ga ne bodo) ter rabi [[slovenščina|slovenščine]] v njej. Pri tem so ga vodili protestantski nagibi, da je bog zapustil božjo besedo evangelija vsem ljudem in jo mora vsakdo sam dojeti, če naj bo deležen božje milosti. Poučevati je torej potrebno v materinščini, da bo božja beseda vsakomur dostopna in razumljiva.

Zahteva po osnovni šoli se spet vzpostavi šele leta [[1772]] s [[Blaž Kumerdej|Kumerdejevim]] načrtom za organizacijo osnovnih šol na [[Kranjska|Kranjskem]].

== Viri ==
*Grdina, Igor. Starejša slovenska nabožna književnost. DZS, Ljubljana, 1997, str. 91
*Schmidt, Vlado. Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem 1. Delavska enotnost, Ljubljana, 1988, str. 45–55


{{lit-stub}}
{{lit-stub}}
[[Kategorija:Primož Trubar]]
[[Kategorija:Primož Trubar]]
[[Kategorija:Dela leta 1564]]
[[Kategorija:Dela leta 1564]]
[[Kategorija:Šolstvo v Sloveniji]]

Redakcija: 01:05, 3. julij 2010

Cerkovna ordninga je slovensko-hrvaški cerkveni red iz leta 1564. Izdal ga je Primož Trubar.

Gre pa za cerkvenopravni dokument, ki ga je imel pravico izdati le deželni knez; ker je bil ta v našem prostoru trd katolik, je izdajo knjige izkoristil za to, da je Trubarja dokončno izgnal iz domovine.

Vsebina

Razdeljena je na tri dele: o verskih naukih, o pridigarstvu in o verskih obredih. Delo naj bi bil bolj prevod in povzetek nemških cerkvenih redov, kot pa Trubarjevo matično delo, ki pa vsebuje njegove vložke. Knjiga obsega 131 strani. V njej je naštetih več obrazcev molitev za posebne priložnosti, deloma pa vsebuje tudi politično poslanico.

Cerkovna ordninga je urejevala razmere in razmerja znotraj protestantske organizacije, predpisovala obliko obredov ter določala položaj reformirane cerkve do sveta. Posegla je tudi na področje šolstva.

Zahteva po osnovni šoli

V knjigi je prvič v zgodovini slovenskega šolstva prisotna zahteva po osnovni šoli za vso mladino (tako za dečke kot za deklice; za tiste, ki bodo nadaljevali šolanje in za tiste, ki ga ne bodo) ter rabi slovenščine v njej. Pri tem so ga vodili protestantski nagibi, da je bog zapustil božjo besedo evangelija vsem ljudem in jo mora vsakdo sam dojeti, če naj bo deležen božje milosti. Poučevati je torej potrebno v materinščini, da bo božja beseda vsakomur dostopna in razumljiva.

Zahteva po osnovni šoli se spet vzpostavi šele leta 1772 s Kumerdejevim načrtom za organizacijo osnovnih šol na Kranjskem.

Viri

  • Grdina, Igor. Starejša slovenska nabožna književnost. DZS, Ljubljana, 1997, str. 91
  • Schmidt, Vlado. Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem 1. Delavska enotnost, Ljubljana, 1988, str. 45–55