Planinska povest: Razlika med redakcijama
Vrstica 72: | Vrstica 72: | ||
* {{:Portal:Literatura/povezava}} |
* {{:Portal:Literatura/povezava}} |
||
{{Portal:Literatura/povezava}} |
|||
[[Kategorija:Genologija]] |
[[Kategorija:Genologija]] |
||
[[Kategorija:Povesti]] |
[[Kategorija:Povesti]] |
Redakcija: 14:38, 10. maj 2010
Planinska povest je vrsta planinske literature.
Oblike planinske literature
Med oblike planinske literature štejemo: pravljice, ljudske povesti, igre, pesmi, planinske monografije, planinske (avto)biografije, almanahe, alpinistično literaturo itd., najpogostejša oblika planinskega leposlovja pa je planinski potopis, ki običajno popisuje en izlet.
Planinska literatura ima pomembno kulturnozgodovinsko sporočilo o pomenu gora za Slovence, saj hribi predstavljajo del slovenske identitete. Planinska povest se uvršča v druge žanre: kmečko povest, športni roman, mladinsko literaturo, humoristično literaturo, pogosto pa je povezana tudi z živalsko tematiko. V knjižnicah planinsko literaturo najpogosteje najdemo v rubriki športna literatura. Najpogostejši žanrski tipi planinske povesti so pastirska povest, lovska povest (znotraj kmečke povesti) in alpinistična povest (v okviru meščanskega športnega romana).
Elementi planinske povesti
Najpogostejši tip glavne osebe je posebnež – samotar, čudak, odtrgan od vasi, ali pa skrajni individualist, ki v svetu prvobitne gorske divjine išče svoj duševni mir in utrjuje svojo moralo. Pogosta sestavina planinske povesti je ljubezenski trikotnik moški-gora-ženska, pri čemer gora predstavlja presežek moralnih vrednot in višje principe. Planina predstavlja prostor za sproščanje socialnih napetosti.
Začetki slovenske planinske povesti
Slovenska planinska povest je nastajala dolgo časa in pod različnimi žanrskimi oznakami. Prvo dolgo besedilo, Mencingerjeva Moja hoja na Triglav, žanrsko ni bilo tvorno. V Kozakovem Belem macesnu fabula ni več gladko razberljiva in razpada v posamezne slike. Sinonim za klasično planinsko povest je Janez Jalen s pastirsko idilo, divjim lovom in planšarstvom, vrh slovenske planinske povesti pa je v štiridesetih letih 20. stoletja, ki jih zaznamuje povečan delež pravljičnosti (Ivan Tomažič, Josip Vandot). Planinska povest, ki je izhajala med drugo svetovno vojno, je ena izmed temeljnih oblik neodporniške pripovedne proze, povojni obseg planinske povesti pa je skromen (najdejavnejši pisatelj je Ivo Svetina). Najplodovitejši slovenski pisec planinske povesti po številu naslovov je Josip Vandot z mladinskimi pripovedmi o Kekcu.
Prevedena planinska povest
Tudi vrsta tujih avtorjev, predvsem nemških, je navdih za pisanje črpala iz slovenske gorske pokrajine. Pomembna avtorja planinske povesti, katerih dela so bila prevedena v slovenščino, sta Gustav Renker (Pet mož gradi pot, 1936) in Josef Friedrich Perkonig (Ugrabljena strd, 1960).
Bibliografija planinske povesti
- Anton Koder: Viženčar (1881) [1] - prva daljša planinska povest
- Pavlina Pajk: Planinska idila [2] (1985)
- Janez Mencinger: Moja hoja na Triglav [3] (1897)
- Juš Kozak: Beli macesen (1926) - prvi izraziti primer planinske povesti
- Slavko Savinšek: Izpod Golice (1928) [4]
- Janez Jalen: Ovčar Marko (1929) [5]
- Ivan Bučer: Čez steno (1934)
- Edo Deržaj: Gruh (1937)
- Boris Režek: Svet med Grintovci (1938)
- Janko Mlakar: Kako je Trebušnik hodil na Triglav (1938)
- Janez Jalen: Cvetkova Cilka (1938)
- Josip Vandot: Prerok Muzelj (1939)
- Edo Deržaj: Pod Špiki (1940)
- Janez Jalen: Previsi (1940)
- Ivan Bučer: Koča na robu (1941)
- Janez Jalen: Trop brez zvoncev (1941)
- Nande Majnik: Bele gazi (1941)
- Janez Gregorin: Smrt, Pot v meglo, Trije možje v snegu (1944)
- Drago Ulaga: Bele zvezde (1944)
- Miško Kranjec: Pesem gora (1946)
- Metod Turnšek: Očnice izpod Triglava (1951)
- Tone Svetina: Lovčeva hči (1957)
- Tone Svetina: Ugaslo ognjišče, Oblak nad prepadom, Špikova sled (1963)
- Anton Ingolič: Pretrgana naveza (1971)
- Nada Matičič: Mojih pet bičev (1972)
- Tone Svetina: Stena (1973)
- Ante Mahkota: Sfinga (1979)
- Nejc Zaplotnik: Pot (1981, 1983, 1985)
- Dušan Jelinčič: Zvezdnate noči (1990)
- Dušan Jelinčič: Biseri pod snegom (1992)
- Dušan Jelinčič: Budovo oko (1998)
- Dušan Jelinčič: Umor pod K2 (2000)
Glej tudi
- Prvi slovenski film — V kraljestvu Zlatoroga (povezan s planinsko tematiko)
- Prvi slovenski mladinski film in prvi barvni film — Kekec (planinska tematika)
Viri
- Miran Hladnik (1987). Planinska povest. XXIII SSJLK: Zbornik predavanj, str. 95-102. (COBISS) ali [6]
- Jože Munda (1965). Gore v besedi, podobi in glasbi. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije. (COBISS)
- Tine Orel (ur.) (1969). Planinsko berilo. Ljubljana: Mladinska knjiga. (COBISS)