Sojenice

Sojenice, (tudi rojenice, jesenice, rožanice), so tri bajeslovna bitja, za katera so stari Slovani verovali, da odločajo o njihovi usodi.

Sojenice so tri vile, ki ob otrokovem rojstvu odločajo o njegovi usodi (o sreči in nesreči v življenju, premoženskem stanju ter času in načinu smrti). Predstava o sojenicah je zelo razširjena. V Evropi nastopajo pod raznimi imeni: pri Grkih so to mojre, pri Germanih norne, pri Rimljanih parke, pri Srbih rođenice, suđenice, pri Čehih pa sudicke.

Oznaka likov

Slika:Sojenice-srednji.jpg

Sojenice

Rojenice ali sojenice so visoke in sloke žene, ki pridejo prvo, tretjo ali sedmo noč po rojstvu otroka in napovedo usodo. Obstajajo tri sojenice:

• prva sodi mladost,
• druga zakonsko življenje,
• tretja pa starost

Drugi pa trdijo, da:

• ena sodi veselo in srečno življenje,
• ena žalost in nesrečo,
• ena pa smrt.

Po stari veri pridejo sojenice v hišo, kjer se rojeva otrok, in sedejo za mizo. Na lepo pogrnjeno mizo jim pripravijo vino, pogačo in kruh, da bodo novorojencu morda sodile bolj srečno življenje in bolj poln stol kot najdejo, lepša bo otrokova usoda. Navadno oko jih ne vidi, ugleda jih le berač, ki se je po naključju zatekel v hišo. Podobno kot v antičnih mitih naj bi tudi po našem izročilu:

• prva sojenica nasnula niti življenja--> Kloto
• druga naj bi jih predla--> Lahezis
• tretja pa ob smrti prerezala--> Atropa

Napoved sojenic je neizpodbitna, prepreči pa jo lahko le nasvet nekoga, ki je posvečen v kozmične skrivnosti, npr. vedeževalec, puščavnik.

Pomen barv

Prva rojenica sodi mladost, druga zakonsko življenje, tretja pa starost; poslednja je vselej belo oblečena, onidve pa rdeče, modro ali drugače, tako da je barva njene obleke v skladu s sodbo. Rdeča in modra barva sta barvi mladosti, življenjske radosti, bela pa znamenje smrti.

Vir

• Kategorija:Slovanska mitologija
• Kunaver, Dušica (1991): Slovenska dežela v pripovedki in podobi. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga.
• Tomažič, Jože (1990): Pohorske bajke. Celje: Mohorjeva družba.