Časovni pregled glasbenotehničnih izumov

Seznam glasbeno-tehnoloških izumov je časovni pregled tehnoloških iznajdb, ki so tako ali drugače povezane z glasbo, od mehanskih do elektronskih priprav, glasbenih instrumentov in drugih inovacij.

• 3. stoletje pr. n. št. - Hydraulis so prve znane mehanične orgle s piščalmi. Izumil jih je Ktezibij iz Aleksandrije. Hydraulius je uporabljal vodo, da je uravnaval pritisk v orglah. Pnigeus, majhen zračni zbiralnik, podoben zvonu, je bil pričvščen v sodu z vodo. Voda je potiskala zrak navzgor, od koder so bile z njim oskrbovane piščali.

• 890 - Banu Musa je prva zapisana razprava o samodejnem instrumentu, o izgradnji orgel.

• 1000 - skladatelj Guido Areški razvije obliko solmizacije, ki je uporabljala mnemonični sistem za pomnenje »neznanih pesmi«. Postopek spominske opore je vseboval črkovne in zlogovne znake, pa tudi točke (sklepe) človeške roke.

• 1400 - pojavijo se hurdy-gurdy, lajni podobne orgle. Z njimi so igrali izoritmične motete, ki so uporabljali vzorce ritmov in višin tonov, s katerimi so definirali kompozicijo. Izoritmične motete sta pisala skladatelja John Dunstable in Guillaume Dufay v 13. in 14. stoletju. Trajanje in melodični vzorci niso imeli enake dolžine. Glasba je nastajala skozi različne permutacije tonov in notnih vrednosti, zaradi česar je nastal zamik. Skladatelj je moral izmenjati vse note in trajanja, da je prišel do osnovnega vzorca.

• 1500 - nastane soggetto cavato, postopek preslikave črk v tone. To tehniko je uporabil Josquin des Pres v svoji maši Herkules, vojvoda Ferrare. Uporabljali so se le samoglasniki iz solmizacijskega zloga (na primer e = re = D; u = ut = C: Her-ku-les = D, C, D). Tak vzorec so uporabljali za imena in priimke, mesta itd. italijanski skladatelj in glasbeni teoretik Don Nicola Vicentino iznajde archicembalo, čembalu podoben instrument s šestimi klaviaturami in oktavo, razdeljeno na 32 tonov.

• 1503 - Giovanni Spinetti skonstruira kordofoni instrument imenovan spinet.

• 1600 - Athanasius Kircher v svoji knjigi Musurgia Universalis opiše mehanično napravo za komponiranje. Uporabil je številčna in aritmetična razmerja, da je predstavil lestvico, ritem in tempo in jo poimenoval Arca Musarithmica.

• 1624 - angleški filozof in esejist Francis Bacon v delu New Atlantis piše o znanstveni utopiji: »imamo hiše zvoka, kjer uporabljamo in nazorno prikazujemo vse vrste zvokov. Imamo harmonije, ki jih vi nimate, četrttonske in manjše dele zvokov.«

• 1644 - nastane Nouvelle, hidravlični stroj, ki proizvaja zvoke.

• 1738 - nastanejo mehanični ptiči in sodarske orgle. Industrijska revolucija napreduje s poskusi, da bi izkoristila parni stroj za mehanične računske naprave.

• 1761 - Abbe Delaborde v Parizu skonstruira Clavecin Electrique. Benjamin Franklin izpopolni stekleni harmonij. Johann Nepomuk Mälzel, izumitelj metronoma in Beethovnov prijatelj, izumi Panharmonicon, instrument s tipkami.

• 1787 - Mozart zloži skladbo Musikalisches Wurfelspiel. Sestavljena je iz niza prezloženih taktov, prirejenih v poljubne 8-taktne fraze. Vsak met parov kock je predstavljal posamezno frazo, in tako je po osmih metih lahko določil prvo frazo.

• 1796 - nastane Carillon, kromatično uglašena glasbena naprava, ki je s pomočjo perforiranega valja samodejno igrala.

• 1830 - Robert Schumann zloži Abegg Variacije, op. 1. Ta skladba se imenuje po enemu izmed njegovih deklet. Osnovna tema sloni na tonih A-B-E-G-G, ki so črke njenega imena . To je kasnejša aplikacija sogetto cavato tehnike.

• 1832 - Samuel Finley Breese Morse izumi telegraf.

• 1833/1834 - Angleški matematik, filozof in praračunalnikar Charles Babbage zgradi velikanski mehanični računalnik, imenovan diferenčni stroj (Difference Enginer). Leta 1834 načrtuje napravo z imenom analitični stroj (Analytical Engine), ki je ni nikoli izvedel. Ada Lovelace, hči lorda Byrona, je sodelovala pri dokumentaciji o teh fantastičnih napravah.

• 1835 - Robert Schumann zloži Carnaval, op.9, enaindvajset kratkih klavirskih skladb. Vsaka skladba se nanaša na drugo črko.

• 1842 - Adolphe Sax iznajde instrument, imenovan saksofon.

• 1859 - David Edward Hughes izumi telegraf s tipkovnico, podobno klavirski, ki je sprožila mehanizem.

• 1863 - Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz napiše knjigo »O senzcijah tona kot psihološke osnove za glasbeno teorijo«, ki je ena od temeljev sodobne akustike.

• 1867 - Hipps, direktor tovarne telegrafov v Neuchatelu, Švica, elektromehanični klavir.

• 1876 - Elisha Gray (soizumitelj telefona, skupaj z Bellom) izumi elektroharmonični oziroma elektroglasbeni klavir. Ta inštrument je prenašal tone (glasbeni material) po žicah. Koenig izumi »tonametrik«. Ta instrument je razdelil štiri oktave v 670 enkakih delov in je najzgodnejši mikrotonalni instrument.

• 1877 - Thomas Alva Edison (1847-1931) izumi fonograf. To je bila prva priprava z možnostjo »snemanja« zvoka: na premikajoč trak s parafinom prekritega papirja je igla izdolbla brazde. Emile Berliner (1851-1929) izumi in patentira cilindrični in ploščasti fonografski sistem, istočasno z Edisonom. D

• 1880 - Alexander Graham Bell (1847-1922) financira svoj lastni laboratorij v Washingtonu, D.C. in skupaj s Charlesom S. Tainterjem zasnuje in patentira mnogo zamisli za prenos in snemanje zvoka.

• 1895 - mikrotonalne teorije Juliana Carilla, 96 tonske lestvice, so prispevale k njegovemu razvoju instrumentov, ki so reproducirali intervale do šestnajstine tona. Predstavil jih je v New Yorku leta 1926, najbolj znana sta Octavina z osminkami tona in Arpa Citera s šestnajstinami tona. Obstaja več posnetkov Carillove glasbe, posebno godalnih kvartetov.

• 1897 - Edwin Steve Votey izumi Pianolo, instrument, ki je uporabljal vnaprej luknjani perforirani papir, ki se je premikal čez tanek mostiček. Luknje v papirju so odgovarjale 88 odprtinam v klavirski tipkovnici.

• 1898 - Valdemar Poulson (1869-1942) patentira svoj Telegraphone, prvi magnetni snemalni aparat.

• 1906 - Thaddeus Cahill izumi dinamofon, pripravo, ki je producirala glasbo z dinamom na izmenični tok. To je bil prvi umetno ustvarjen zvok. Dinamofon je bil tudi znan kot Telharmonium. Instrument je tehtal več kot 200 ton in je bil namenjen oddajanju zvokov preko telefonskih žic, čeprav so bile žice preveč rahle za vse signale. Generatorji so proizvajali tone različnih frekvenc in jakosti.

• 1907 - Ferruccio Busoni (1866-1924) je verjel, da je dotedanji glasbeni sistem zelo omejen, zato je trdil, da je istrumentalna glasba mrtva. V svoji razpravi o estetiki Skica nove glasbe (Sketch of a New Music) je razpravljal o prihodnosti glasbe.

• 1910 - prvo radijsko oddajanje v New Yorku. (Prva radijska postaja je bila zgrajena leta 1920, tudi v New Yorku).

• 1912 - Henry Cowell (1897-1965) predstavi zvočne ploskve (nemško Klangfläche) v klavirski glasbi. Banshee in Eolska harfa sta dobra primera.

• 1914 - prvi koncert futuristične glasbe. Koncertno prireditev, imenovano Umetnost hrupov sta priredila Filippo Marinetti in Luigi Russolo v Milanu.

• 1920 - Rus Lev Theremin izumi Aetherofon (kasneje imenovan Theremin oziroma Thereminovox). Instrument je uporabljal 2 oscilatorja v vakuumski cevi, s katerima je proizvajal tone. Imel je tudi anteno, s katero je bilo mogoče doseči dinamične spremembe. Veliko skladateljev, vključno z Edgarjem Varesejem, je uporabljalo ta instrument.

• 1922 - skladatelj Darius Milhaud eksperimentira s transformacijo vokala z uporabo fonografovih sprememb hitrosti. Ottorino Respighi (1879-1936) uporabi fonografski posnetek slavčkov v skladbi Pini di Roma.

• 1926 - Jorg Mager sestavi elektronski instrument, Spharophon. Instrument je bil prvič predstavljen na Donaueschingenskem festivalu. (Skladatelj Nikolaj Rimski-Korsakov zloži nekaj eksperimentalnih del za ta instrument). Mager je kasneje razvil Partiturophon in Kaleidophon, ki sta se oba uporabljala na glasbenih odrih. Vsi ti instrumenti so bili uničeni v drugi svetovni vojni. George Antheil (1900-1959) zloži Ballet Mechanique. Antheil je živel kot ameriški izseljenec v Franciji. Delo je bilo napisano za klavirje, ksilofone, pianolo, hišne zvonce in za letalski propeler.

• 1928 - Maurice Martenot sestavi instrument, imenovan Ondes Martenot (najprej imenovan Ondes Musicales). Ta instrument je bil zasnovan na podoben način kot Theremin, vendar je namesto radijske antene uporabljal premično elektrokodo za doseganje kondenzatorskih diferenc. Skladatelji kot so Arthur Honegger, Olivier Messiaen, Darius Milhaud, Henri Dutilleux in Edgar Varese so vsi skladali za ta instrument. Friedrich Trautwein (1888-1956) je izumil Trautonium. Hindemith, Richard Strauss in Varese so pisali za ta instrument, čeprav se ni ohranil noben posnetek.

• 1929 - Američan Laurens Hammond iznajde instrumente: Hammonove orgle, Novachord, Solovox in različne reverbne naprave. Hammondove orgle so uporabljale 91 vrtečih elektromagnetskih ploščatih generatorjev, ki jih je poganjal sinhroni motor, povezan s prestavami in tonskimi kolesi. Deloval je po načelu aditivne sinteze.

• 1931 - Ruth Crawford Seeger zloži Godalni kvartet 1931. To je bila ena prvih skladb, ki uporablja razširjeni serializem, sistematično organizacijo tonskih višin, ritma, dinamike in artikulacije. Henry Cowell je v sodelovanju z Leonom Thereminom sestavil Rhythmicon, instrument, ki je lahko igral metrične kombinacije do skoraj neomejene kompleksnosti. Za ta instrument Cowell zloži Rhytmicana concerto. Jorg Mager je dobil nalogo, da naredi elektronske glasove zvonov za Bayreuthsko postavitev Parsifala.

• 1935 - podjetje Allegemeine Elektrizitäts Gesellschaft (AEG), predstavi prvi magnetofon.

• 1937 - Orson Welles režira Vojno svetov (pisatelja Herberta Georgea Wellsa). Bil je prvi režiser, ki je uporabil tehniko fade-in in fade-out, na filmu pa je bila prvič predstavljena leta 1941 (Državljan Kane). Do takrat so vsi filmski režiserji uporabljali ostre glasbene reze. Sestavljen je bil electrochord, elektroakustični klavir.

• 1938 - sestavljen je Novachord.

• 1939 - John Cage (1912-1992) začne eksperimentirati z indeterminacijo (naključno glasbo). V svoji skladbi Imaginary Landscape No.1 izvajalci predvajajo glasbo iz večih elektronskih predvajalnikov in menjajo spremenljivko hitrosti. Nastane plastična avdio kaseta. Oblikovan je Sonorous Cross (instrument podoben Thereminu).

• 1941 - nastane instrument Ondioline.

• 1944 - Percy Grainger in Burnett Cross patentirata stroj, ki »osvobodi« glasbo nujnosti ustaljene uglasitve in ritmične netočnosti izvajalcev. Mehanična invencija za komponiranje »svobodne glasbe« je uporabljala 8 oscilatorjev in sinhrono napravo v povezavi z občutljivim foto-papirjem, z namenom, da bi se projektirana notacija lahko spremenila v zvok.

• 1947 - v Bellovih laboratorijih (Bell Labs) razvijejo radijski tranzistor. Nastaneta sta instrumenta Solovox in Clavioline.

• 1948 - John Scott Trotter sestavi aparat za skladanje popularne glasbe. Kanadčan Hugh LeCaine naredi Electronic Sakbutt, instrument, ki je zvenel kot violončelo. Pariški radijski tehnik Pierre Schaeffer napiše več kratkih etud, ki jih je imenoval Musique concrete. Oktobra 1948 so Schaefferjeve zgodnje etude radijsko prenašali v okviru »Koncerta hrupov«. Joseph Schillinger napiše knjigo Matematične osnove umetnosti (The Mathematical Basis of the Arts).

• 1949 - Pierre Schaeffer in tehnik Jacques Poullin eksperimentirata z zvokom, ki ga imeujeta Musique concrete. Skupaj s Perreom Henryjem (1927-1996) zložijo Symphonie pour un homme seul (simfonijo za enega izvajalca). Olivier Messiaen zloži Mode de valeurs et d'intensities, klavirsko skladbo, ki je bila zasnovana na lestvicah, ne le na višinah tonov, ampak tudi na dolžinah, jakosti in artikulaciji. Harald Bode izumi Melochord. Iznajdejo naslednje instrumente: Electronium Pi (uporabljali so ga nekateri nemški skladatelji, kot so Hans Brehme (1904-1952), Helmut Degen (1911-1954) in Wolfgang Jacobi); Multimonica, Polychord orgle, Tuttivox, Marshallove orgle in druge manjše električne orgle.

• 1950 - Luciano Berio ustanovi Milanski studio.

• 1951 - Clara Rockmore s Thereminom nastopa na svetovni turneji. Pierre Henry zloži skladbo Variations on a Door and a Sigh (variacije na vrata in vzdihljaj). Studio francoske radiotelevizije ustanovi formalno skupino Groupe de Musique Concrete, ki je bila odprta navzven tudi drugim skladateljem kot so Messiaen in njegovi učenci Pierre Boulez, Karlheinz Stockhausen in George Barraque. Boulez in Stockhausen sta skupino kmalu zapustila, ker Schaeffer ni bil pristaš uporabe elektronskih zvokov ampak uporabe posnetkov. Naključna glasba Johna Cagea je dosegla višek s skladbo Music of Changes, skladba je temeljila na kartah kitajske knjige orakljev I Čing. Structúres, knjiga Ia so bile prvi Boulezov poskus uporabe majhne količine glasbenega materiala v serialni glasbi.

• 1951 - Herbert Eimert in Robert Beyer ustvarita prve skladbe samo z uporabo elektronsko generiranih tonov. Skladbe so uporabljale mehansko napravo, ki je igrala napeve Stephena Fosterja.

• 1952 - Kölnsko radijsko postajo Nordwestdeutscher Rundfunk (kasneje Westdeutscher Rundfunk) ustanovi Herbert Eimert. Kmalu se je povezal s Stockhausnom, skupaj sta ustvarjala elektronsko glasbo. John Cage je zložil slavno skladbo imenovano 4'33". Skladatelj skuša osvoboditi tako poslušalca kot skladatelja vsakršne zavestne odločitve, zato so edini zvoki v tej skladbi tisti, ki jih povzroči publika. (Skladba je tudi znana pod imenom Štiri in pol minute tišine.)

• 1953 - Robert Beyer, Werner Meyer-Eppler in Herbert Eimert začnejo eksperimentirati z elektronsko generiranimi zvoki. Eimert in Meyer-Eppler poučujeta na Darmstadtski poletni šoli, prav tako pa tudi v Parizu. Louis Baron in Bebe Baron sta odprla zasebni studio v New Yorku in proizvajala glasbo za znanstvenofantastične filme kot sta Prepovedani planet (Forbidden Planet) (1956) in Atlantis, ki sta bila opremljena z elektronsko glasbo. Otto Luening in Vladimir Usačevski sta 28. oktobra 1953 predstavila prvi koncert v muzeju sodobne umetnosti v New Yorku. Program je vseboval Usačevskijevo skladbo Sonic Contours (narejeno iz posnetkov klavirja) in Lueningovo »Fantasy in Space« (iz posnetkov flavte).

• 1953 - Karlheinz Stockhausen je uporabil Helmholtzovo raziskavo kot temelj za svoji skladbi Studie I in Studie II. Poskušal je sestaviti zapleteno sintetizirano glasbo iz preprostih čistih frekvenc.

• 1954 - Hugh LeCaine zloži skladbo Dripsody. Edini izvor zvoka za njegovo konkretno glasbo je bil zvok kaplje.

• 1955 - Harry Olson in Hebert Belar, ki sta delala za družbo RCA, iznajdeta sintetizator za elektronsko glasbo, imenovan Olson-Belar Sound Synthesizer. Uporabnik je programiral sintetizator s tipkovnico, podobno pisalnemu stroju, ki je luknjal 40-kanalni papir z uporabo dvojiške kode. Začelo se je obdobje Columbia-Princeton Studia, s svojimi začetki predvsem v Usačevskijevi dnevni sobi in nato v Lueningovem stanovanju. Lejaren Hiller (1924-1992) in Leonard Isaacson iz Univerze Illinoisa zložita Illiac String Quartet, prvo skladbo z računalniško generirano glasbo. Skladba je dobila ime zaradi uporabe računalnika Univac in je nastala na Univerzi Illinoisa.

• 1955 - Karlheinz Stockhausen zloži skladbo Gesang der Junglinge. To delo vsebuje tako posnetke deških glasov, kakor sintetizirane glasove. Prva različica je bila namenjena pêtim zvočnikom. Besedilo »Benedicte« (Sveto pismo, Daniel) pojejo trije mladi Judje, ki prestajajo Nebukadnezarjevo preizkušnjo.

• 1956 - Martin Klein in Douglas Bolitho za skladanje uporabita Datatronov računalnik, imenovan Push-Button Bertha. Ta računalnik je bil namenjen izdelavi priljubljenih melodij, ki so izhajale iz naključno izbrane datoteke, v poljubno tonalno shemo. Delovati je pričel elektronski studio radia Tokio.

• 1957 - Otto Luening napiše skladbo Of Wood and Brass, ki je sestavljena iz zvokov trobent, pozavn in marimb. Scambi, skladba Henrija Pousseura, je bila izdelana v Milanskem studiu. Z delovanjem prične elektronski studio poljskega radia Varšava, elektronski studio tovarne Siemens, München, elektronski studio tovarne Philips, Eindhoven. David Seville je izvajal skladbo Chipmunks (opice), s posnetki človeških glasov predvajanih z dvojno hitrostjo. Elektronska manipulacija v rockovski glasbi ni bila po tem dogodku uporabljena še celo desetletje.

• 1958 - Edgard Varese (1883-1965) zloži Poeme Electronique za Svetovno razstavo v Bruslju. Delo je bilo napisano za predstavitev v Philipsovem paviljonu, stavbi, ki jo je oblikoval znani arhitekt Le Corbusier, njegov asistent pa je bil arhitekt Iannis Xenakis (ki je pozneje postal bolj znan kot skladatelj). Delo je bilo izvajano na približno 425 zvočnikih in spremljano s projekcijami slik. To je bila prva multimedijska produkcija. Iannis Xenakis je za bruseljsko Svetovno razstavo zložil skladbo Concret PH. Sestavljal jo en sam izvor zvoka: ojačani zvok gorenja oglja. Ustanovljen je bil elektronski studio BBC Radiophonic Workshop v Londonu in elektronski studio švedskega radia v Stockholmu. Luciano Berio je zložil skladbo »Thema-omaggio a Joyce«. Izvor zvoka je posnetek ženske, ki bere iz knjige Ulikses.

• 1958 - Karlheinz Stockhausen zloži skladbo Kontakti, za štirikanalni magnetofonski trak. Druga različica je bila za klavir, tolkala in magnetofonski trak.

• 1958 - Mauricio Kagel, argentinski skladatelj, napiše Transicion II, prvo skladbo, pri kateri je nastopil kasetofon kot del predstave. Izvedli so jo v Kölnu. Dva glasbenika sta igrala na klavir, en na tradicionalni način, drugi na strune in les. Dva druga nastopajoča sta uporabljala kasetofona, s katerima sta z zamikom predvajala že zaigrano.

• 1959 - Max Mathews v Bellovih laboratorijih začne eksperimentirati z računalniškimi programi, da bi izdelal zvočni material. Mathews in Joan Miller (ki je bil tudi zaposlen v Bellovih laboratorijih) napišeta Music4, prvi vseobsežni računalniški program za umetne zvoke. Različice 1 do 3 so bile poskusne in so bile napisane v zbirnem jeziku. Music4 in Music5 sta bili napisani v fortranu. Formalno je bil ustanovljen Columbia-Princeton Electronic Music Center. Skupina je nastala s pomočjo Rockefellerjeve fundacije in predlagala ustanovitev univerzitetnega zbora za računalniško glasbo. RCA Mark II sintetizator je bil sestavljen v Columbia-Princeton Electronic Music Centru. (Ivirna različica je bila narejena za umetno izdelavo človeškega glasu.) Mark II je vseboval oscilatorje in generatorje »hrupa«. Uporabljal je ustaljeno Werckmeistrovo uglasitev.

• 1960 - skladatelji tradicionalne orkestralne glasbe so se začeli upirati. Mnogo izmed njih je poskušalo izvabiti zvoke, podobne elektronskim, iz tradicionalnih instrumentov. Bruno Bartelozzi je napisal knjigo o razširjenih izvajalskih tehnikah. Morton Subotnick, Pauline Oliveros in Ramon Sender so ustanovili San Francisco Tape Music Center. John Cage je zložil Cartridge Music, nedeterminirano partituro za več izvajalcev, ki so uporabljali gramofonske škatle in pripenjali mikrofone na različne predmete.

• 1961 - začne se obdobje prvih elektronskih koncertov v Columbia-Princeton Studiu. Glasba je bila sprejeta s sovražnostjo ostalih članov fakultete. Začne se proizvodnja integrirnega vezja in VLSI (very large scale integration). Robert Moog skupaj s Herbertom Deutschem ustvari napetostno nadzorovani sintetizator. Luciano Berio zloži skladbo Visage. Ta radijska kompozicija je nastala po zamisli neverbalne komunikacije. Veliko je pasaž, podobnih besedam, toda v celi skladbi se pojavi le ena (parole = beseda). Cathy Berberian, skladateljeva žena, je bila izvajalka. James Tenney leta 1961 napiše teoretično delo Meta+Hodos.

• 1962 - Bellovi laboratoriji masovno proizvajajo tranzistorje, profesionalne ojačevalce in omrežja. James Tenney napiše računalniški program PLF 2, ki ga uporabi za kompozicijo skladb Four Stochastic Studies, Ergodos in drugih. Iannis Xenakis zloži skladbo Bohor za osem kanalni zvok. Milton Babbitt zloži Ensembles for Synthesizer (1962-1964) v Columbia-Princeton Studiu. Kenneth Gaburo na Univerzi Illinoisa zloži Antiphony III, za zbor in magnetofonski trak. Paul Ketoff skonstruira synket. Ta sintetizator je nastal za skladatelja Johna Eatona kot instrument za predstave v živo.

• 1963 - Lejaren Hiller in Robert Baker zložita skladbo Computer Cantata.

• 1964 - zzdelan je izpopolnjen Moog. Zamisel o modulu se je porodila z miniaturizacijo elektronike. Gottfried Michael Koenig je uporabil PR-1 (Project1), računalniški program napisan v fortranu in izveden na računalniku IBM 7090. Namen programa je bil priskrbeti podatke za izračun zgradbe glasbene kompozicije, ki je izvajala algoritmične nizane operacije na vnesenih podatkih. Drugo različico PR-1 so izdelali leto kasneje. Karlheinz Stockhausen zloži Mikrophonie I, skladbo za šest izvajalcev. Dva izvajalca sta igrala na velik tam-tam. Druga dva sta premikala mikrofone okrog instrumenta, medtem ko sta zadnja dva nadzorovala elektronsko procesiranje. Turški skladatelj Ilhan Mimaroglu napiše skladbo Bowery Bum. To je konkretna glasba, edini izvor zvoka je radirka. Skladba je nastala po zamisli slike Jeana Dubuffeta.

• 1965 - začne se proizvodnja tehnologije Hi-fi (high-fidelity) za komercialne potrebe. Prvi komercialno dosegljiv Moogov sintetizator. Karlheinz Stockhausen zloži skladbo, imenovano Solo. V skladbi je bil uporabljen kasetofon s premaknjenimi bralnimi glavami, zaradi česar je nastali zamik povzročil razliko med posnetkom in playbackom.

• 1967 - Walter Carlos zloži Switched on Bach z uporabo Moogovega sintetizatorja. Iannis Xenakis napiše knjigo Musiques Formelles (Formalizirana glasba). To je prva razprava o granularni sintezi, ploskvah in zrnih zvoka. Leon Kirschner zloži godalni kvartet št. 3; to je prva elektronska skladba, ki prejme Pullitzerjevo nagrado. Skupina Grateful Dead je izdala ploščo Anthem of the Sun; Frank Zappa pa je s skupino Mothers of Invention izdal ploščo Uncle Meat. V obeh albumih se intenzivno pojavlja elektronska glasba.

• 1968 - Hugh Davies zbere podatke za mednarodni slovar glasbeno-elektronskih izrazov.

• 1969 - dokanačana je izdelava instrumenta Sal-Mar, ki je imenovan po skladatelju in konstruktorju Salvatoreju Martiranu. Sal-Mar je tehtal več kot eno tono in je bil sestavljen iz analognih tokokrogov, ročno nadzorovanih s pomočjo tatstature z 291 tipkami. Godfrey Winham in Hubert Howe sta priredila Music4 za računalnik IBM 7094 kot Music4B. Napisan je bil v zbirnem jeziku (Music4BF (pa je bila fortranska priredba Music4B). Max Mathews in Richard F. Moore sta v Bellovih laboratorijih razvila Groove, kontroler analognih sistemov.

• 1970 - Charles Dodge je zložil skladbo Earth's Magnetic Field (zemeljsko magnetno polje), lep primer preslikave numerične statistike v glasbo.

• 1972 - skupina Pink Floyd je izdala album z naslovom Temna stran Lune (The Dark Side of the Moon). V uporabi so ansambli sintetizatorjev.

• 1974 - sestavljen je instrument Mellotron. Je zgodnja oblika samplerja z uporabo zank magnetofonskega traku. Nekatere različice so bile zmožne igrati zvoke flavte ali godal, uporabljali pa so ga za filmsko glasbo in na snemanjih. Virtuozna izvajalka na Thereminu Clara Rockmore je izdala posnetke z glasbo tega instrumenta.

• 1976 - skladatelj Philip Glass sodeluje z libretistom Robertom Wilsonom pri projektu Einstein on the Beach. To je bila velika multimedialna opera v minimalističnem slogu.

• 1977 - v Parizu je pod vodstvom Pierra Bouleza nastal Institut de Recherche et Coordination Acoustique/Musique (IRCAM). Peter Samson je sestavil Systems Concepts Digital Synthesizer (SCDS). Zmožen je bil generiranja signala in paralelnega procesiranja elementov, delovati v realnem času; z 256 digitalnimi oscilatorji, 128 signalnimi spreminjevalci (filterji, reverberacijo, potenciometri) in precejšnjim pomnilnikom.

• 1981 - Larry Austin je zložil Canadian Coastlines, skladbo, ki je uporabljala zemljevid Kanade za določitev tekstualne, ritmične in melodične vsebine. Nove različice Music5 vsebujejo takoimenovani Cmusic (avtor je Richard F. Moore), tako je poimenovan zaradi tega, ker je v celoti napisan v programskem jeziku C.

• 1985 - sestavljen je bil Interactor, avtorjev Mortona Subotnicka in Marka Coniglia, in je bil namenjen predvsem koncertnim prireditvam, s sposobnostjo slediti partituri.

• 1986 - programer David Zicarelli je napisal Jam Factory, program, ki je lahko poslušal MIDI vhod in takoj nato »improviziral« glasbo na določeni profesionalni stopnji. Joel Chadabe, David Zicarelli, John Offenhartz in Antony Widoff so začeli delati na algoritemskem programu, ki bi bil lahko služil kot improvizatorno okolje. Izvajalec bi se vsedel za računalnik in oblikoval podatke v realnem času s potenciometri, ki bi spreminjali parametre v tem algoritmu, na primer intervale od ene do druge note, najvišji in najvišji ton itd. Izvirna različica naj bi se imenovala Maestro, potem RMan (Random Manager), končno pa se je omenovala "M." Predstavljena je bila tehnologija Dolby SR. Ustanovljeno je bilo podjetje Sonic Solutions. Na voljo je bila prva komercialna različica digitalnega zvočnega zapisovalca (DAT).

• 1989 - Digidesign predstavi Sound Tools

• 1990 - podjetje Sony predstavi snemalno CD tehnologijo.

• 1991 - podjetje Sony razvije tehnologijo MiniDisk (MD).

• 1992 - podjetje Sony predstavi multimedijski CD-ROM.

• 1994 - pojavi se digitalna vizualna tehnologija tehnologija (DVD)