Pritrkovanje

Pritrkovanje je igranje na cerkvene zvonove, kjer prideta v upoštev tako melodija kot ritem. Pestrost le-teh sta odvisna od števila zvonov, ki so na razpolago. Pritrkovanje pride v upoštev, če sta v zvoniku vsaj dva zvonova - če je samo eden, gre za navadno zvonjenje. Izvajanje se lahko vrši na tri različne načine:

• s kembljem - to je z visečim železnim delom zvona, ki niha
• s kladivom - s posebnim lesenim kladivom se tolče po zunanjem robu zvona
• z vrvjo - preko vzvoda se enakomerno niha zvon

Vse pesmi so relativno enostavne, saj se uporablja najpogosteje do pet zvonov, kar pomeni pet različnih tonov. Le redke večje cerkve imajo namreč več kot pet zvonov. Število pritrkovalcev je vedno toliko, kolikor zvonov se hkrati uporablja. Izjemoma kakšen pritrkovalec obvladuje dva zvonova.

Vaja običajno ne poteka s pravimi zvonovi, ampak z kašnimi majhnimi, saj je lažje zaradi čistejšega zvoka in običajne glasnosti. Nekateri uporabljajo tudi ploščice od ksilofona ali celo kristalne kozarce (kelihe), ki jih primerno uglasijo z nivojem vode.

Igranje je lahko nevarno za ušesne bobniče, če so daljši čas izpostavljeni neposrednemu hrupu. Zato pritrkovalci za zaščito uporabljajo naglavne slušalke, ki znatno zadušijo hrup.

Glej tudi

• Izdelava pritrkovalskih cevi