Pojdi na vsebino

Mangart: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanje
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
TadejM (pogovor | prispevki)
123.062 urejanj
Botopol (pogovor | prispevki)
Boti
53.490 urejanj
m izogib preusmeritvi predloge
 
(27 vmesnih redakcij 18 uporabnikov ni prikazanih)
Vrstica 1: Vrstica 1:
{{Infopolje Gora
{{Infopolje Gora
| Name = Mangart
| Name = Mangart
| Photo = Mangart 16.jpg
| Photo = Mangart.jpg | Caption = Južna stena Mangarta nad Koritnico, posneto nad [[Kotovo sedlo|Kotovim sedlom]]
| Caption =
| Elevation = 2679 [[meter|m]]
| Elevation = 2679 [[meter|m]]
| Location = [[Gorenjska]], [[Slovenija]]
| Location = [[Primorska]], [[Slovenija]]/ [[Furlanija]], [[Italija]]
| Range = [[Julijske Alpe]]
| Range = [[Julijske Alpe]]
| Prominence =
| Prominence =
| Coordinates = 46,43948°N / 13,65457°E
| Coordinates = <!--wikidata-->
| Topographic map = | Type = | Age =
| Topographic map =
| Type =
| First ascent = 1794
| First ascent = 1794
| Easiest route=z Mangartskega sedla:
| Easiest route = z [[Mangartsko sedlo|Mangartskega sedla]]:
* slovenska pot
* slovenska pot
* italijanska pot
* italijanska pot
| map = Slovenija
| name = Mangart
| age = [[trias]] in [[jura]]
| range = [[Mangartska skupina]]
}}
}}
'''Mangart''', tudi '''Mangrt''' je 2679 [[mnm]] visok [[topografski vrh|vrh]] v [[Julijske Alpe|Julijskih Alpah]] in je četrti najvišji vrh v [[Slovenija|Sloveniji]]. Mangart je tudi naziv za [[gorovje]] (z najvišjim vrhom Veliki Mangart, 2679 mnm) med [[Dolina|dolino]] [[potok]]a [[Koritnica|Koritnice]] in [[Mangartska dolina|Mangartsko dolino]] .
'''Mangart''' (tudi '''Mangrt''') je [[Seznam slovenskih dvatisočakov|2679 mnv visoka gora]] v [[Julijske Alpe|Julijskih Alpah]] in je četrti najvišji vrh v [[Slovenija|Sloveniji]]. Mangart je tudi naziv za [[Mangartska skupina|pogorje]] (z najvišjim vrhom [[Veliki Mangart]], 2679 mnv) med dolino reke [[Koritnica (reka)|Koritnice]] in [[Mangartska dolina|Mangartsko dolino]].


Pogorje je zgrajeno največ [[trias]]nih in [[jura|jurskih]] [[apnenec|apnencev]]. Na južnem
Pogorje sestavljajo [[trias|triasni]] in [[jura|jurski]] [[apnenec|apnenci]]. Na južnem pobočju pogorja izvira [[Koritnica (reka)|Koritnica]], na severni strani v Mangartski dolini pa ležita [[Belopeška jezera|Spodnje in Zgornje Mangartsko jezero]].
pobočju pogorja [[izvir]]a Koritnica, na severni strani v Mangartski dolini pa sta ''Spodnje'' in ''Zgornje Mangartsko jezero''.
Mangart je v Sloveniji eno redkih, oziroma edino nahajališče rastlin: plazeča sretena (''Geum reptans''), islandska potočarka
Mangart je v Sloveniji eno redkih, oziroma edino nahajališče plazeče sretene (''Geum reptans''), islandske potočarke (''Rurripa islandica''), klasnatega ovseneca (''Trisetum spicatum''), živorodne bilnice (''Festuca vivipara''), črnega pelina (''Artemisia genipi'') in eno redkih gnezdišč planinskega hudournika (''Apus melba'').
(''Rurripa islandica''), klasnati ovsenec (''Trisetum spicatum''), živorodna bilnica (''Festuca vivipara''), črni pelin (''Artemisia genipi''), in eno redkih gnezdišč
planinskega hudournika (''Apus melba'').


Prvi znani vzpon je leta [[1794]] opravil [[naravoslovec]] [[Franc Jožef Hanibal Hohenwart]]. Eden prvih pristopnikov je bil tudi [[Valentin Stanič]]. Severno steno sta prva preplezala v vpadnici z vrha Leuchus in Schulze leta 1906. Gamsov rob je pripadal slovenski navezi [[Mira Marko Debelak-Deržaj]] - [[Edo Deržaj]] leta 1929. Najtežje smeri v ostenju pa so speljali italijanski alpinisti čez gladke plošče Malega Koritniškega Mangarta.<ref>Mihelič, Tone. ''Julijske Alpe. Planinski vodnik''. Tiskarna ČGP Delo. Ljubljana 1978.</ref>
Prvi znani vzpon je leta 1794 opravil naravoslovec [[Franc Jožef Hanibal Hohenwart]]. Eden prvih pristopnikov je bil tudi [[Valentin Stanič]]. Severno steno sta preko vpadnice kot prva preplezala Leuchus in Schulze leta 1906. Gamsov rob je kot prva leta 1929 preplezala slovenska naveza [[Mira Marko Debelak-Deržaj|Miro Marko Debelak-Deržaj]] in [[Edo Deržaj]] leta 1929. Najtežje smeri v ostenju so speljali italijanski alpinisti čez gladke plošče Malega Koritniškega Mangarta.<ref name="#1">[[Tine Mihelič|Mihelič, Tine]]. ''Julijske Alpe. Planinski vodnik''. Tiskarna ČGP Delo. Ljubljana 1978.</ref>

== Etimologija ==
Regionalni oronim 'Mangrt' izhaja iz andronima Mainhart (oziroma visokonemškega Maganhard). Ta se danes odraža tudi v priimkih, kot sta Menart in Manhart. Oronim je v zgodovinskih virih izpričan leta 1617 kot 'Monhart'.<ref>{{navedi knjigo|last1=Snoj|first1=Marko|title=Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen|date=2009|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|page=252}}</ref>


== Severna stena ==
== Severna stena ==
<!-- Cilj preusmeritve, naslova ne spreminjaj -->
V Mangartsko dolino pada z gore strma stena, ki po svojih razsežnostih in lepoti tekmuje s [[Triglav|Triglavsko severno steno]]. S te strani je tudi najlepši pogled na Mangart. Njegova podoba se zrcali v dveh lepih z gozdovi obraslih [[Belopeški jezeri|Mangartskih jezerih]]. Severna stena je izredno široka, saj se razprostira vzdolž celotnega vzhodnega grebena Mangarta. V ta greben se ostro zarezuje Huda Škrbina (2401 m), izpod katere se spušča čez steno strm raz, imenovan Gamsov rob. Še vzhodneje se greben vzpne v '''Mali Koritniški Mangart''' (2333 m) pod katerim je stena še posebno strma in gladka. Vzhodni greben se nato izza Roba nad Zagačami priključi verigi [[Ponce|Ponc]].<ref>Mihelič, Tone. ''Julijske Alpe. Planinski vodnik''. Tiskarna ČGP Delo. Ljubljana 1978.</ref>
V Mangartsko dolino pada z gore strma stena, ki po svojih razsežnostih in lepoti tekmuje s [[Triglav|Triglavsko severno steno]]. S te strani je tudi najlepši pogled na Mangart. Njegova podoba se zrcali v dveh lepih z gozdovi obraslih [[Belopeški jezeri|Mangartskih jezerih]]. Severna stena je izredno široka, saj se razprostira vzdolž celotnega vzhodnega grebena Mangarta. V ta greben se ostro zarezuje Huda Škrbina (2401 m), izpod katere se spušča čez steno strm raz, imenovan Gamsov rob. Še vzhodneje se greben vzpne v Mali Koritniški Mangart (2333 m) pod katerim je stena še posebno strma in gladka. Vzhodni greben se nato izza Roba nad Zagačami priključi verigi [[Ponce|Ponc]].<ref name="#1"/>


== Pristopi ==
== Pristopi ==
Poldrugi kilometer pred [[prelaz]]om [[Predel]] se odcepi cesta, ki po okoli 12 km pripelje mimo [[Koča na Mangrtskem sedlu|Koče na Mangrtskem sedlu]] tik pod ''Mangartsko sedlo'' (2072 m), od tu vodita na vrh dve poti:
Poldrugi kilometer pred [[prelaz]]om [[Predel]] se odcepi cesta, ki po okoli 12 km pripelje mimo [[Koča na Mangrtskem sedlu|Koče na Mangartskem sedlu]] tik pod ''Mangartsko sedlo'' (2072 m), od tu vodita na vrh dve poti:
* slovenska pot, okoli 1½ h; zelo zahtevna , poteka po zahodni steni,
* slovenska pot, okoli 1½ h; zelo zahtevna , poteka po zahodni steni,
* italijanska pot, okoli 2 uri; zahtevna, daljša in zložnejša od slovenske poti.
* italijanska pot, okoli 2 uri; zahtevna, daljša in zložnejša od slovenske poti.
Vrstica 36: Vrstica 43:
[[Slika:Fusine See mit Mangart 01.jpg|300px|thumb|Severna stena Mangarta, v ospredju zgornje [[Belopeško jezero]].]]
[[Slika:Fusine See mit Mangart 01.jpg|300px|thumb|Severna stena Mangarta, v ospredju zgornje [[Belopeško jezero]].]]


== Viri ==
== Sklici ==
{{opombe}}
{{opombe}}

== Viri ==
* Skoberne, Peter ''Sto naravnih znamenitosti Slovenije'', Ljubljana, Prešernova družba, 1988, {{COBISS|ID=7016448}}
* {{navedi knjigo |author1=Dolhar, Rafko|year=2006 |title=Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik|publisher=Mohorjeva družba, Celovec |isbn=978-3-7086-0218-9 |cobiss=228982784 |pages=}}


== Glej tudi ==
== Glej tudi ==
Vrstica 46: Vrstica 57:


== Zunanje povezave ==
== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
* [http://www.planinec.si/planinske-poti/4-julijske-alpe/72-mangart.html Opis poti na Mangart]
*[https://www.mountainsgeek.com/destinacije/mangart Mangart na MountainsGeek.com]
* [http://www.geopedia.si/#b4_x397145_y144555_s15 Zemljevid na Geopediji]
* [http://www.geopedia.si/#b4_x397145_y144555_s15 Zemljevid na Geopediji] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#b4_x397145_y144555_s15 |date=2017-07-29 }}
* [http://www.hribi.net/gora.asp?gorovjeid=1&id=4 Mangart na Hribi.net]
* [http://www.hribi.net/gora.asp?gorovjeid=1&id=4 Mangart na Hribi.net]
* [http://razgledi.damjanleban.com/?pano=mangrt&naslov=Mangrt&sort=visina&how=desc&lang=si Mangart 360° na strani Posoški razgledi]


{{si-geo-stub}}
{{si-geo-stub}}
Vrstica 55: Vrstica 68:
[[Kategorija:Triglavski narodni park]]
[[Kategorija:Triglavski narodni park]]
[[Kategorija:Slovenski dvatisočaki]]
[[Kategorija:Slovenski dvatisočaki]]
[[Kategorija:Strmec na Predelu]]
[[Kategorija:Mangart|*]]

Trenutna redakcija s časom 19:06, 3. avgust 2024

Mangart
Najvišja točka
Nadm. višina2679 m
Prominenca1.066 m
Izolacija12,7 km
Koordinate46°26′24″N 13°39′14″E / 46.44000°N 13.65389°E / 46.44000; 13.65389
Geografija
GorovjeMangartska skupina
Geologija
Starost kamnintrias in jura
Pristopi
Prvi pristop1794
Najlažji pristopz Mangartskega sedla:
  • slovenska pot
  • italijanska pot

Mangart (tudi Mangrt) je 2679 mnv visoka gora v Julijskih Alpah in je četrti najvišji vrh v Sloveniji. Mangart je tudi naziv za pogorje (z najvišjim vrhom Veliki Mangart, 2679 mnv) med dolino reke Koritnice in Mangartsko dolino.

Pogorje sestavljajo triasni in jurski apnenci. Na južnem pobočju pogorja izvira Koritnica, na severni strani v Mangartski dolini pa ležita Spodnje in Zgornje Mangartsko jezero.

Mangart je v Sloveniji eno redkih, oziroma edino nahajališče plazeče sretene (Geum reptans), islandske potočarke (Rurripa islandica), klasnatega ovseneca (Trisetum spicatum), živorodne bilnice (Festuca vivipara), črnega pelina (Artemisia genipi) in eno redkih gnezdišč planinskega hudournika (Apus melba).

Prvi znani vzpon je leta 1794 opravil naravoslovec Franc Jožef Hanibal Hohenwart. Eden prvih pristopnikov je bil tudi Valentin Stanič. Severno steno sta preko vpadnice kot prva preplezala Leuchus in Schulze leta 1906. Gamsov rob je kot prva leta 1929 preplezala slovenska naveza Miro Marko Debelak-Deržaj in Edo Deržaj leta 1929. Najtežje smeri v ostenju so speljali italijanski alpinisti čez gladke plošče Malega Koritniškega Mangarta.[1]

Etimologija

[uredi | uredi kodo]

Regionalni oronim 'Mangrt' izhaja iz andronima Mainhart (oziroma visokonemškega Maganhard). Ta se danes odraža tudi v priimkih, kot sta Menart in Manhart. Oronim je v zgodovinskih virih izpričan leta 1617 kot 'Monhart'.[2]

Severna stena

[uredi | uredi kodo]

V Mangartsko dolino pada z gore strma stena, ki po svojih razsežnostih in lepoti tekmuje s Triglavsko severno steno. S te strani je tudi najlepši pogled na Mangart. Njegova podoba se zrcali v dveh lepih z gozdovi obraslih Mangartskih jezerih. Severna stena je izredno široka, saj se razprostira vzdolž celotnega vzhodnega grebena Mangarta. V ta greben se ostro zarezuje Huda Škrbina (2401 m), izpod katere se spušča čez steno strm raz, imenovan Gamsov rob. Še vzhodneje se greben vzpne v Mali Koritniški Mangart (2333 m) pod katerim je stena še posebno strma in gladka. Vzhodni greben se nato izza Roba nad Zagačami priključi verigi Ponc.[1]

Pristopi

[uredi | uredi kodo]

Poldrugi kilometer pred prelazom Predel se odcepi cesta, ki po okoli 12 km pripelje mimo Koče na Mangartskem sedlu tik pod Mangartsko sedlo (2072 m), od tu vodita na vrh dve poti:

  • slovenska pot, okoli 1½ h; zelo zahtevna , poteka po zahodni steni,
  • italijanska pot, okoli 2 uri; zahtevna, daljša in zložnejša od slovenske poti.

Poleg pristopa z Mangartskega sedla so možni dostopi tudi od Belopeških jezer, predvsem po spodnji polovici italijanske poti (via Italiana) preko bivaka Nogara (Bivacco Fratelli Nogara), ki je za razliko od prej omenjene zgornje polovice zelo/izjemno zahtevna označena pot, kot tudi zelo zahteven označen pristop z vzhoda, ki poteka pod grebenom Malega Koritniškega Mangarta.[3]

Severna stena Mangarta, v ospredju zgornje Belopeško jezero.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 1,0 1,1 Mihelič, Tine. Julijske Alpe. Planinski vodnik. Tiskarna ČGP Delo. Ljubljana 1978.
  2. ↑ Snoj, Marko (2009). Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Ljubljana: Modrijan. str. 252.
  3. ↑ Mangart na hribi.net Pridobljeno 18. januar 2014.

Viri

[uredi | uredi kodo]
  • Skoberne, Peter Sto naravnih znamenitosti Slovenije, Ljubljana, Prešernova družba, 1988, (COBISS)
  • Dolhar, Rafko (2006). Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik. Mohorjeva družba, Celovec. COBISS 228982784. ISBN 978-3-7086-0218-9.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Mangart.
Stub icon

Ta članek o geografiji Slovenije je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Mangart&oldid=6271609«