Dinamit: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m robot Dodajanje: uz:Dinamit |
m Prestavljanje iz kategorije Projekt nevarne snovi v kategorijo Nevarne snovi Nepotrebna kategorija; zadostuje običajno uporaba Cat-a-lot |
||
| (38 vmesnih redakcij 23 uporabnikov ni prikazanih) | |||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
[[Image:Dynamite-5.svg|thumb|Shematski prikat dinamitne palice. |
|||
'''Dinamit''' je prvi kemični [[eksploziv]] močnejši od črnega smodnika s katerim se je dalo varno upravljati. Bazira na podlagi eksplozivnega potenciala [[nitroglicerin]]a, z diatomejsko zemljo (Kieselguhr) kot adsorbent. Dinamit se šteje za "visoko eksplozivni," kar pomeni, da se raje detonira (eksplodira) kot pa vžge. Iznašel ga je švedski kemik in inženir [[Alfred Nobel]] leta 1866, v Krümmel (Hamburg, Nemčija), in patentirana leta 1867. |
|||
<ol style="list-style-type:upper-alpha;"> |
|||
<li>Žaganje (ali drug vpojni material), namočen v nitroglicerin.</li> |
|||
<li>Zaščitni plašč, ki obdaja ekslozivno sredico.</li> |
|||
<li>[[Vžigalna kapica]].</li> |
|||
<li>Električni kabel ali varovalka, povezana z vžigalno kapico.</li> |
|||
</ol>]] |
|||
'''Dinamit''' je prvi kemični [[eksploziv]], močnejši od črnega smodnika, s katerim se je dalo varno upravljati. Bazira na podlagi eksplozivnega potenciala [[nitroglicerin]]a, z diatomejsko zemljo (Kieselguhr) kot absorbidentom. Dinamit se šteje za visoko eksplozivni, kar pomeni, da se raje detonira (eksplodira) kot pa vžge. Iznašel ga je švedski kemik in inženir [[Alfred Nobel]] leta 1866, v Krümmel (Hamburg, Nemčija), in ga patentiral leta 1867. |
|||
== |
== Zgodovina == |
||
Beseda dinamit izvira iz grške besede δυναμις (dunamis), ki pomeni moč, in grške pripona-ιτης (-ITES). |
|||
Beseda dinamit, izvira iz grške besede δυναμις (dunamis), v smislu moči, in grške pripona-ιτης (-ITES). |
|||
Nobel je patentiral svoj izum v oktobru 1867. Sprva je dinamit prodajal kot "Nobel's Blasting Powder." Po njegovi uvedbi je dinamit hitro pridobil priljubljenost kot varno alternativo smodniku in nitroglicerinu. Nobel je strogo nadzoroval patent in nelicencirane razmnoževalce so hitro zaprli. Čeprav je nekaj ameriških poslovnežev obšlo patent z nekoliko drugačno formulo, je dinamit prinesel Nobelu veliko bogastvo, ki ga uporabljajo v skladu za podeljevanje Nobelovih nagrad. Dinamit se je pokazal, kot potencial v vojaške namene, Nobel ustanovil nagrado kot način za spodbujanje miru in znanosti v korist človeštva. |
|||
Ena od slabosti dinamita je bila, da je bil nevaren za proizvodnjo. Zgodili sta se dve masivni eksplozij v tovarni Somerset West v 1960, v katerih je nekaj delavcev umrlo. Kljub temu, izguba življenja, je bil omejen z modularno zasnovo tovarne in zemeljskih del in nasadi dreves, ki je usmerjena navzgor eksplozije. Po letu 1985, proizvodnja dinamita v tovarni je opuščati. V ZDA so dinamit izdelovali vse do leta 1990. Dinamit je kasneje nadomestil eksploziv na bazi vodnega-gela, ki so varnejši za uporabo. |
|||
{{chembox new |
|||
| Name = Eurodyn 2000 (dinamit) |
|||
| ImageFile = |
|||
| ImageSize = |
|||
| IUPACName = 1 |
|||
| SystematicName = 1 |
|||
| OtherNames = 1 |
|||
| Section1 = {{Chembox Identifiers |
|||
| Abbreviations = 1 |
|||
| CASNo = 1 |
|||
| EINECS = 1 |
|||
| EINECSCASNO = 1 |
|||
| PubChem = 1 |
|||
| SMILES = 1 |
|||
| InChI = 1 |
|||
| RTECS = 1 |
|||
| MeSHName =1 |
|||
| ChEBI =1 |
|||
| KEGG = 1 |
|||
| ATCCode_prefix = 1 |
|||
| ATCCode_suffix = 1 |
|||
| ATC_Supplemental =}} |
|||
| Section2 = {{Chembox Properties |
|||
| Formula = 1 |
|||
| MolarMass = 1 |
|||
| Appearance = 1 |
|||
| Density = 1.4 |
|||
| MeltingPt = 1 |
|||
| Melting_notes = 1 |
|||
| BoilingPt = 1 |
|||
| Boiling_notes = 1 |
|||
| Solubility = 1 |
|||
| SolubleOther = 1 |
|||
| Solvent = 1 |
|||
| LogP = 1 |
|||
| VaporPressure = 1 |
|||
| HenryConstant = 1 |
|||
| AtmosphericOHRateConstant = 1 |
|||
| pKa = 1 |
|||
| pKb = }} |
|||
| Section3 = {{Chembox Structure |
|||
| CrystalStruct = 1 |
|||
| Coordination = 1 |
|||
| MolShape = 1}} |
|||
| Section4 = {{Chembox Thermochemistry |
|||
| DeltaHf = 1 |
|||
| DeltaHc = 1 |
|||
| Entropy = 1 |
|||
| HeatCapacity = 1}} |
|||
| Section5 = {{Chembox Pharmacology |
|||
| AdminRoutes = 1 |
|||
| Bioavail = 1 |
|||
| Metabolism = 1 |
|||
| HalfLife = 1 |
|||
| ProteinBound =1 |
|||
| Excretion = 1 |
|||
| Legal_status = 1 |
|||
| Legal_US = 1 |
|||
| Legal_UK = 1 |
|||
| Legal_AU = 1 |
|||
| Legal_CA = 1 |
|||
| PregCat = 1 |
|||
| PregCat_AU = 1 |
|||
| PregCat_US = 1}} |
|||
| Section6 = {{Chembox Explosive |
|||
| ShockSens = 1 |
|||
| FrictionSens = 1 |
|||
| ExplosiveV = 1 |
|||
| REFactor = 1}} |
|||
| Section7 = {{Chembox Hazards |
|||
| ExternalMSDS = 1 |
|||
| EUClass = 1 |
|||
| EUIndex = 1 |
|||
| MainHazards = 1 |
|||
| NFPA-H = 1 |
|||
| NFPA-F = 1 |
|||
| NFPA-R = 1 |
|||
| NFPA-O = 1 |
|||
| RPhrases = 1 |
|||
| SPhrases = 1 |
|||
| RSPhrases = 1 |
|||
| FlashPt = 1 |
|||
| Autoignition = 1 |
|||
| ExploLimits = 1 |
|||
| LD50 =1 |
|||
| PEL = 1}} |
|||
| Section8 = {{Chembox Related |
|||
| OtherAnions = 1 |
|||
| OtherCations = 1 |
|||
| OtherFunctn = 1 |
|||
| Function = 1 |
|||
| OtherCpds =1 }} |
|||
}} |
|||
Nobel je patentiral svoj izum v oktobru leta [[1867]], pri čemer je sprva dinamit prodajal pod imenom '''Nobel's Blasting Powder'''. Z uvedbo dinamita je ta hitro pridobil na priljubljenost, kot varna alternativa smodniku in nitroglicerinu. Nobel je strogo nadzoroval svoj patent in nelicencirane razmnoževalce so hitro zaprli. Čeprav je nekaj ameriških poslovnežev obšlo patent z nekoliko drugačno formulo, je dinamit prinesel Nobelu veliko bogastvo, s katerim je Nobel ustanovil sklad za podeljevanje [[Nobelova nagrada|Nobelovih nagrad]], s katerim je želel spodbujati mir in znanost v korist človeštva. |
|||
Ena od slabosti dinamita je bila, da je bil nevaren za proizvodnjo. Leta 1960 sta se zgodili dve veliki eksploziji v Nobelovi tovarni v Zahodnem Somersetu, v katerih je nekaj delavcev izgubilo življenje, kljub temu da je bila moč eventuelne eksplozije omejena z modularno zasnovo tovarne, zunanje ureditve in nasadi dreves, ter usmerjena navzgor. Po letu 1985 so pričeli proizvodnjo dinamita opuščati, v ZDA pa so dinamit izdelovali vse do leta 1990. Dinamit so nadomestili eksplozivi na bazi vodnega gela, ki so varnejši za uporabo. |
|||
== Uporaba == |
|||
Dinamit se je običajno prodajal v obliki palice okoli 20 cm dolge in 2,5 cm široke, z [[masa|maso]] približno 0,25 kg. Obstajajo pa tudi druge velikosti. [[TNT]] se uporablja za merjenje eksplozivne [[moč]]i, medtem ko dinamit ima dejansko več kot 60 % večjo energetsko [[gostota|gostoto]] kot TNT. |
|||
Druga oblika dinamita je sestavljena iz [[nitroglicerin]]a katerega raztopimo v [[nitroceluloza|nitrocelulozi]] in majhni količini [[keton]]ov. Ta oblika dinamita je veliko varnejša, kot pa samo mešanica nitroglicerina in diatomske zemlje. Vojaški dinamit dosega večjo stabilnost z izogibanjem nitroglicerina. |
|||
== ''' Identifikacija snovi ali pripravka:''' == |
|||
Dinamit se je pretežno uporabljal v rudarstvu, kamnolomih, industriji in gradbeništvo ima pa tudi zgodovinsko uporabo v bojnih sredstvih. |
|||
''' Identifikacija snovi ali pripravka:'''Dinamit (eksploziv) |
|||
== Glej tudi == |
|||
''' Uporaba snovi ali pripravka:'''Dinamit se je pretežno uporabljal v rudarstvu, kamnolomih, industriji in gradbeništvo ima pa tudi zgodovinsko uporabo v bojnih sredstvih |
|||
{{portal|Vojaštvo}} |
|||
* [[seznam eksplozivov]] |
|||
{{chem-stub}} |
|||
== ''' Sestava s podatki o nevarnih sestavinah:''' == |
|||
{{normativna kontrola}} |
|||
Dinamit je sestavljen na več različnih načinov : |
|||
[[Kategorija:1866 v znanosti]] |
|||
[[Kategorija:Eksplozivi]] |
|||
• 32% NG, 28% natrijevega nitrata, 10% lesne moke, 29% amonijevega oksalata, 1% nitroceluloze; |
|||
• 24% NG, 9% kalijevega nitrata, 56% natrijevega nitrata, 9% lesne moke, 2% amonijevega oksalata; |
|||
• 35% NG, 45% solitra, 6% lesne moke, 2,5% nitroceluloze, 5,5% vazelina, 6% oglja v prahu; |
|||
• 25% NG, 26% solitra, 34% lesne moke, 5% barijevega nitrata, 10% jedilnega škroba; 57% NG, 19% solitra, 9% lesne moke, 12% amonijevega oksalata, 3% nitroceluloze; |
|||
• 18% NG, 70% natrijevega nitrata, 5% lesne moke, 5% kalijevega klorida, 2% krede v prahu; |
|||
• 26% NG, 40% lesne moke, 32% barijevega nitrata, 2% sode (natrijevega karbonata, Na2CO3); |
|||
• 44% NG, 12% lesne moke, 44% anhidrida natrijevega sulfata; |
|||
• 24% NG, 32% kalijevega nitrata, 34% lesne moke, 10% amonijevega oksalata; |
|||
• 26% NG, 33% solitra, 41% lesne moke; 15% NG, |
|||
• 63% natrijevega nitrata, 21% lesne moke, 1% sode... |
|||
Novejše vrste dinamita pa temeljijo na osnovi vodnega-gela ki je varnejši za uporabo. |
|||
== ''' Ugotovitve o nevarnih lastnostih:''' == |
|||
'''Napotki za nevarnost:''' |
|||
Dinamit je visoko eksplozivna snov. |
|||
== ''' Ukrepi za prvo pomoč:''' == |
|||
'''Vdihovanje''' |
|||
V primeru vdihavanja dima je potrebno žrtev prinesti na svež zrak, in se posvetovati z zdravnikom. |
|||
Če je mogoče zagotoviti Dexamethason z vdihavanja razpršila. |
|||
Kisik se uporabi če je potrebno. |
|||
Če je žrtev nezavestna se jo drži in transportira v stabilnnem bočnem položaju. |
|||
Če je dihanje ustavi Uporabi umetno dihanje. |
|||
V primeru vdihavanja prahu prinesemo žrtev na svež zrak. |
|||
Če simptomi ne ustavi,(na primer kašelj) se posvetujete z zdravnikom. |
|||
'''Zaužitje''' |
|||
V primeru zaužitja se izpere usta in popije veliko vode ter poiščite zdravniško pomoč. |
|||
'''Stik s kožo in očmi:''' |
|||
Dinamitna palica lahko v stiku z kožo povzroča draženje občutljive kože, katero je treba temeljito izprati. V primeru da pride do stika vsebine dinamita z očmi, pa je potrebno temeljito izpirati 15 min in takoj poiskati zdravniško pomoč. |
|||
== ''' Ukrepi ob požaru:''' == |
|||
'''Posebne nevarnosti''' |
|||
V primeru da snov gori je velika verjetnost detonacije! |
|||
Ne poskušajte pogasniti, zaradi nevarnosti eksplozije. Takoj zapustijo nevarno območje in poiščite varno zavetje. |
|||
V soseščini opozorite vse o nevarnosti eksplozije. |
|||
'''Primerna sredstva za gašenje''' |
|||
Za gašenje so primerna vsa gasilna sredstva. |
|||
'''Posebna zaščitna oprema za gasilce:''' |
|||
sredstva za zaščito glave in obraza, |
|||
sredstva za zaščito dihalnih organov, |
|||
sredstva za zaščito rok in nog, |
|||
sredstva za zaščito telesa, |
|||
drugo osebno zaščitno in varovalno opremo. |
|||
== ''' Ukrepi ob nezgodnih izpustih ''' == |
|||
'''Previdnostni ukrepi, ki se nanašajo na ljudi:''' |
|||
Preprečiti stik s kožo in očmi z nezapakiranim eksplozivom ter preprečiti vdihavanje hlapov. |
|||
'''Ekološki zaščitni ukrepi''' |
|||
Preprečiti snovi da se vpije v zemljo, odtoke ali vode. |
|||
== ''' Ravnanje z nevarno snovjo/pripravkom in skladiščenje ''' == |
|||
''' Ravnanje''' |
|||
Dinamit je potrebno uporabljati le pod nadzorom usposobljenega osebja. Zabojnike je potrebno zaščititi pred poškodbami. Hranite ločeno od nezdružljivih snovi, toplote, isker, plamenov in drugih virov vžiga. Potrebno se je izogibati grobemu ravnanju. |
|||
''' Skladiščenje''' |
|||
Shranjujte pri temperaturi, ki jo priporoča proizvajalec. Shranjuje se v omare oz. "magaine", ki so dobro prezračeni in so s strani strokovnjaka za eksploziv odobreni za shranjevanje eksploziv. Detonatorjev se ne hrani v isti omari kot eksploziv. Ohraniti je potrebno od vročine, plamenov in Iskre. |
|||
Maksimalna relativna vlažnost 65% |
|||
Priporočena temperatura skladiščenja od 0 do 30 ° C. |
|||
== ''' Nadzor nad izpostavljenostjo/varnost in zdravje pri delu ''' == |
|||
'''A) Zaščita dihal''' |
|||
Ni potrebno, kadar se pravilno ravna. Če so mejne vrednosti presežene je priporočljiva uporaba dihalne |
|||
zaščita maske s filtrom A2. |
|||
'''B) Varovanje rok''' |
|||
Rokavice iz NBR (Spojine z nitrilno) ali Vito Neopren; Prežemanje ravni 5-6 Cat. II v skladu z EN 388. |
|||
Ni potrebno, če je material zapakiran. |
|||
'''C) Varovanje oči''' |
|||
Varovalna očala (okvirji). |
|||
'''D) Varovanje kože''' |
|||
Delovne obleke iz bombaža. |
|||
'''E) Splošni zaščitni ukrepi''' |
|||
Ne jesti, piti in kaditi pri delu. |
|||
Zamenjati umazana ali namočena oblačila. |
|||
Vedno operi roke pred odmorom in ob koncu dela. |
|||
Snovi prepreči stik s kožo in očmi. |
|||
Preprečite razlitje in iztekanje, takoj zbirati razlite snovi |
|||
== ''' Fizikalne in kemijske lastnosti ''' == |
|||
'''Videz''' |
|||
(stanje seštevanje, barvno) želatinasta masa, v cevi iz voščenega papirja ali rdeče plastične folije. |
|||
'''Vonj''' |
|||
Tipičen vonj |
|||
'''Eksplozivne lastnosti''' |
|||
Eksplozivne, zlasti pri prisotnosti isker ali pa močne toplote |
|||
'''Oksidativne lastnosti''' |
|||
Kot amonijev nitrat in natrijev nitrit |
|||
'''Relativna gostota''' |
|||
1,4 g/cm3 (20 ° C) |
|||
'''Termično razkrojni''' |
|||
začetek pri> 159 ° C (BAM) |
|||
== ''' Obstojnost in reaktivnost ''' == |
|||
'''Pogoji, ki se jim izogbamo''' |
|||
- Mehanski vplivi (npr. el. šok, tlak, stik, trenje). |
|||
- Ogenj, iskre in drugih viri vžiga. |
|||
- Elektrostatična razelektritev. |
|||
- Temperature nad 50 ° C. |
|||
'''Materiali, ki se jim izogbamo''' |
|||
- Lugi; močne kisline. |
|||
- Če pride izdelek v stik z lugi ali pa močno kislino razpade na nevarne proizvode: Ogljikov monoksid, dušikovi oksidi (dušikov plini); Amoniak. |
|||
== ''' Toksikološki podatki ''' == |
|||
'''Amonijev nitrat''' |
|||
Akutna toksičnost (LD50 oralno, podgana (mg / kg)), 2217 |
|||
Rahlo dražilno (s kožo in očmi). |
|||
'''Ethyleneglycol dinitrat''' |
|||
Akutna toksičnost (LD50 oralno, podgana (mg / kg)) 616 |
|||
Zelo strupeno pri vdihavanju, v stiku s kožo in pri zaužitju. Vdihavanje hlapov lahko privede do padca krvnega tlaka. Pojavijo se lahko tudi stranski učinki glavobol in omotica. |
|||
'''Nitroceluloza''' |
|||
Akutna toksičnost (LD50 oralno, miš (mg / kg))> 5000 |
|||
Pripravka samega |
|||
Zelo strupeno pri vdihavanju, v stiku s kožo in pri zaužitju. Tveganje dermalna resorpciji. Vdihavanje |
|||
hlapov lahko vodi do padca krvnega tlaka. |
|||
Pojavijo se lahko tudi stranski učinki glavobol in omotica. |
|||
== ''' Ekotoksikološki podatki ''' == |
|||
'''Amonijev nitrat''' |
|||
Toksičnost za ribe: |
|||
Na splošno je odvisno od vrste testiranj. |
|||
LC50 = 74 mg / l / 48 h (Cyprinus carpio) |
|||
Strupenost za Daphne: |
|||
EC50 = 555 mg / l (Daphne Magna) |
|||
Strupenost za alge: |
|||
IC50 = 83 mg / l (Scenedesmus quadricauda) |
|||
'''Ethylen-glikol dinitrat''' |
|||
Nobene informacije na razpolago. |
|||
Pri podobnih snoveh so bile izkušnje da so visoko strupenost za vodne organizme. |
|||
BCF (riba): 3 |
|||
'''Nitroceluloza''' |
|||
Toksičnost za ribe: |
|||
LD50> 1000 mg / l (Salmon gaidneri) |
|||
== ''' Odstranjevanje ''' == |
|||
Zberemo razliti eksplozivov s pomočjo metle in (plastične, lesene ali medaninaste) lopate. |
|||
Ne sme se uporabljati nobenih orodij, ki bi pri uporabi proizvajali iskre (npr. izdelane iz železa ali jekla). |
|||
Prenos v označen posodah certificiran s folijo-vrečkami znotraj. Vrečke se zaveže s pomočjo žice ali sponke. |
|||
Vendar ne sme se zaklepati zabojnike same (brez pokrova ali kritja ali podobnega) zaradi tveganja konfinacije. |
|||
Odstranitev mora biti strokovna. |
|||
== '''Transportni podatki''' == |
|||
'''ADR / Reidu''' |
|||
1.1D razred |
|||
'''UN številka''' |
|||
0081 |
|||
'''Pakiranje metoda''' |
|||
P116 |
|||
'''Posebno pakiranje določbe''' |
|||
PP63, PP66 |
|||
'''Pravilno odpremno ime''' |
|||
EKSPLOZIVNO, RAZSTRELJEVANJE, tip A (Eurodyn 2000) |
|||
'''IMDG / GGVSee''' |
|||
1.1D razred |
|||
'''UN številka''' |
|||
0081 |
|||
'''EMS-št.''' |
|||
F-B S-Y |
|||
'''ICAO-IATA-DGR''' |
|||
prepovedano |
|||
== ''' Zakonsko predpisani podatki o predpisih ''' == |
|||
'''Zakon o eksplozivih''' – ZE (Uradni list RS, št. 96/02 z dne 14. 11. 2002) in |
|||
'''Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o eksplozivih''' – ZE-A (Uradni list RS, št. 69/05 z dne 22. 7. 2005). |
|||
== ''' Druge informacije ''' == |
|||
'''Podatki o eksplozivu (EURODYN 2000):''' |
|||
Gostota (g / cm ³): 1.4 |
|||
Detonacijskim hitrost (m / s): 6200 ± 200 |
|||
Eksplozija toplote (kJ / kg): 4509 |
|||
Specifična energija (kJ / kg): 1102 |
|||
Energijska gostota (kJ / l): 1653 |
|||
Ravnotežje kisika (%): 1,2 |
|||
'''Pogoji uporabe:''' |
|||
Temperaturno območje: -20 ° C do +50 ° C |
|||
Upor vodI: 5 h pri 60 ° C in 20 mbar |
|||
'''Pakiranje:''' |
|||
Eurodyn 2000 je prodaja v naslednji velikosti: |
|||
'''Kartuše premer (mm):''' |
|||
25, 25, 30, 38, 50 |
|||
''' |
|||
Kartuše dolžina (mm):''' |
|||
180, 380, 380, 380, 680 |
|||
'''Kartuše masa (g):''' |
|||
125, 250, 400, 625, 2000 |
|||
{{Portal-Vojaštvo}}[[Kategorija:Eksplozivi]] |
|||
[[Kategorija:Alfred Nobel]] |
[[Kategorija:Alfred Nobel]] |
||
[[Kategorija:Nevarne snovi]] |
|||
[[af:Dinamiet]] |
|||
[[ar:ديناميت]] |
|||
[[bg:Динамит]] |
|||
[[br:Dinamit]] |
|||
[[bs:Dinamit]] |
|||
[[ca:Dinamita]] |
|||
[[cs:Dynamit]] |
|||
[[da:Dynamit]] |
|||
[[de:Dynamit]] |
|||
[[en:Dynamite]] |
|||
[[eo:Dinamito]] |
|||
[[es:Dinamita]] |
|||
[[fa:دینامیت]] |
|||
[[fi:Dynamiitti]] |
|||
[[fr:Dynamite]] |
|||
[[fur:Dinamite]] |
|||
[[gan:帝拿密]] |
|||
[[he:דינמיט]] |
|||
[[hr:Dinamit]] |
|||
[[hu:Dinamit]] |
|||
[[id:Dinamit]] |
|||
[[it:Dinamite]] |
|||
[[ja:ダイナマイト]] |
|||
[[ka:დინამიტი]] |
|||
[[ko:다이너마이트]] |
|||
[[lt:Dinamitas]] |
|||
[[lv:Dinamīts]] |
|||
[[mk:Динамит]] |
|||
[[ml:ഡൈനാമിറ്റ്]] |
|||
[[nl:Dynamiet]] |
|||
[[no:Dynamitt]] |
|||
[[pl:Dynamit]] |
|||
[[pt:Dinamite]] |
|||
[[ro:Dinamită]] |
|||
[[ru:Динамит]] |
|||
[[simple:Dynamite]] |
|||
[[sk:Dynamit]] |
|||
[[sq:Dinamiti]] |
|||
[[sr:Dinamit]] |
|||
[[su:Dinamit]] |
|||
[[sv:Dynamit]] |
|||
[[th:ไดนาไมต์]] |
|||
[[tr:Dinamit]] |
|||
[[uk:Динаміт]] |
|||
[[uz:Dinamit]] |
|||
[[vi:Dynamit]] |
|||
[[zh:代納邁]] |
|||
Trenutna redakcija s časom 19:29, 10. marec 2023
- Žaganje (ali drug vpojni material), namočen v nitroglicerin.
- Zaščitni plašč, ki obdaja ekslozivno sredico.
- Vžigalna kapica.
- Električni kabel ali varovalka, povezana z vžigalno kapico.
Dinamit je prvi kemični eksploziv, močnejši od črnega smodnika, s katerim se je dalo varno upravljati. Bazira na podlagi eksplozivnega potenciala nitroglicerina, z diatomejsko zemljo (Kieselguhr) kot absorbidentom. Dinamit se šteje za visoko eksplozivni, kar pomeni, da se raje detonira (eksplodira) kot pa vžge. Iznašel ga je švedski kemik in inženir Alfred Nobel leta 1866, v Krümmel (Hamburg, Nemčija), in ga patentiral leta 1867.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Beseda dinamit izvira iz grške besede δυναμις (dunamis), ki pomeni moč, in grške pripona-ιτης (-ITES).
Nobel je patentiral svoj izum v oktobru leta 1867, pri čemer je sprva dinamit prodajal pod imenom Nobel's Blasting Powder. Z uvedbo dinamita je ta hitro pridobil na priljubljenost, kot varna alternativa smodniku in nitroglicerinu. Nobel je strogo nadzoroval svoj patent in nelicencirane razmnoževalce so hitro zaprli. Čeprav je nekaj ameriških poslovnežev obšlo patent z nekoliko drugačno formulo, je dinamit prinesel Nobelu veliko bogastvo, s katerim je Nobel ustanovil sklad za podeljevanje Nobelovih nagrad, s katerim je želel spodbujati mir in znanost v korist človeštva.
Ena od slabosti dinamita je bila, da je bil nevaren za proizvodnjo. Leta 1960 sta se zgodili dve veliki eksploziji v Nobelovi tovarni v Zahodnem Somersetu, v katerih je nekaj delavcev izgubilo življenje, kljub temu da je bila moč eventuelne eksplozije omejena z modularno zasnovo tovarne, zunanje ureditve in nasadi dreves, ter usmerjena navzgor. Po letu 1985 so pričeli proizvodnjo dinamita opuščati, v ZDA pa so dinamit izdelovali vse do leta 1990. Dinamit so nadomestili eksplozivi na bazi vodnega gela, ki so varnejši za uporabo.
Uporaba
[uredi | uredi kodo]Dinamit se je običajno prodajal v obliki palice okoli 20 cm dolge in 2,5 cm široke, z maso približno 0,25 kg. Obstajajo pa tudi druge velikosti. TNT se uporablja za merjenje eksplozivne moči, medtem ko dinamit ima dejansko več kot 60 % večjo energetsko gostoto kot TNT.
Druga oblika dinamita je sestavljena iz nitroglicerina katerega raztopimo v nitrocelulozi in majhni količini ketonov. Ta oblika dinamita je veliko varnejša, kot pa samo mešanica nitroglicerina in diatomske zemlje. Vojaški dinamit dosega večjo stabilnost z izogibanjem nitroglicerina.
Dinamit se je pretežno uporabljal v rudarstvu, kamnolomih, industriji in gradbeništvo ima pa tudi zgodovinsko uporabo v bojnih sredstvih.
