Pomoč:Urejanje strani: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
Oznaki: Izboljšani urejevalnik wikikode povezave do razločitev |
||
(29 vmesnih redakcij 14 uporabnikov ni prikazanih) | |||
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
<noinclude>{{semiprotected|small=da}}</noinclude> |
|||
Primeri knjižničnih katalogov |
|||
<!-- To ni prostor za trening urejanja strani. To lahko storite v peskvniku. This is not the place to practice editing pages, to do so, please use the sandbox. Da pridete tja vnesite v iskalno polje "Wikipedija:Peskovnik".--> |
|||
{{preusmeritev|Wikipedija:Urejanje strani|pravila urejanja|Wikipedija:Pravila urejanja}} |
|||
{{Glej tudi|Wikipedija:Uvod|Wikipedija:Vadnica|Wikipedija:Slogovni priročnik}} |
|||
{{Wikipedija kako|WP:KAKO}} |
|||
{{Kazalo pomoči}} |
|||
{{VE dokumentacija}} |
|||
== Kazala, poglavja, odstavki, seznami in vrstice == |
|||
== Definicija == |
|||
{| class="wikitable" |
|||
! Kako je prikazano |
|||
! Kaj vpišemo |
|||
|- |
|||
| |
|||
== Novo poglavje == |
|||
=== Podpoglavje === |
|||
==== Podpodpoglavje ==== |
|||
| |
|||
<pre> |
|||
== Novo poglavje == ali <h2>Novo poglavje</h2> |
|||
Knjižnični katalog je urejen popis gradiva, ki se nahaja v eni ali več knjižnicah |
|||
(Verona, 1971). Tak popis lahko obsega različno knjižnično gradivo: zaključene in serijske publikacije, avdiovizualno gradivo, računalniške datoteke, itd. Treba pa ga je izdelati na osnovi določenih pravil. |
|||
Po mnenju mnogih avtorjev je knjižnični katalog zelo pomemben, ker omogoča dostop do knjižničnega gradiva. Katalog je posrednik med gradivom in uporabniki (Verona, 1971; Lancaster, 1977). Knjižnične kataloge uporabljajo obiskovalci knjižnice in knjižnično osebje. Obiskovalci lahko ugotovijo, kaj knjižnica ima in česa nima. Knjižničnemu osebju pa katalogi služijo kot pripomoček za sistematično dopolnjevanje knjižničnega fonda in za dajanje informacij. Osnovna enota kataloga je kataložni vpis, ki obsega podatke o določenem dokumentu ali skupini dokumentov. Kataložni vpis je sestavljen iz značnice in bibliografskega opisa. Pripravi ga katalogizator v skladu s pravilnikom za katalogizacijo. |
|||
=== Podpoglavje === ali <h3>Podpoglavje</h3> |
|||
== Uvod == |
|||
==== Podpodpoglavje ==== ali <h4>Podpoglavje</h4> |
|||
Razvoj spleta, novih trendov in tehnologij spreminja pričakovanja uporabnikov v interakciji z |
|||
online katalogi. Knjižnični katalogi niso ostali v koraku s spreminjajočim se spletnim okoljem, |
|||
zaradi česar je vse več nezadovoljnih uporabnikov začelo iskati informacije drugje. Amazon |
|||
je s svojim uspehom in priljubljenostjo pokazal, kakšnih katalogov si želijo uporabniki in tudi |
|||
knjižničarji. |
|||
</pre> |
|||
=== Spremembe na spletu === |
|||
|- |
|||
==== Katalogi ==== |
|||
| |
| |
||
Nova vrstica ne |
|||
<pre> Z razvojem spleta in spletnih iskalnikov so online katalogi dobili močno konkurenco, ki je |
|||
spremeni ničesar. |
|||
uporabnikom ponudila bolj intuitivno in funkcionalno iskanje ter neposreden dostop do |
|||
podatkov. Uporabnikom se ni bilo več potrebno prilagajati načinom, na katere so knjižnice |
|||
Prazna vrstica |
|||
opisovale svoje gradivo. Spletni iskalniki in spletne knjigarne so namreč ustvarili nove |
|||
modele in načine iskanja, ki so iskalni proces naredili lažji in tudi manj izkušenim |
|||
začenja nov odstavek. |
|||
uporabnikom omogočili, da so našli potrebne podatke, čeprav so bili morda nekoliko manj |
|||
| |
|||
natančni ali kvalitetni kot tisti, ki bi jih dobili v knjižnici (Sadeh, 2007). In čeprav se uporabniki zavedajo, da je knjižnični katalog bolj organiziran in zanesljiv vir, jih vse več rajši uporablja druga spletna orodja. |
|||
<pre>Nova vrstica ne |
|||
spremeni ničesar. |
|||
Prazna vrstica |
|||
začenja nov odstavek.</pre> |
|||
|- |
|||
| Vrstice lahko zaključimo,<br />ne da bi začeli nov odstavek. |
|||
| <pre>Vrstice lahko zaključimo,<br />ne da bi začeli |
|||
nov odstavek.</pre> |
|||
|- |
|||
| |
|||
* Prvi seznam: |
|||
** prvi podseznam |
|||
** drugi podseznam |
|||
* Drugi seznam: |
|||
*: zamaknjen odstavek znotraj seznama |
|||
** prvi podseznam |
|||
**: zamaknjen odstavek znotraj podseznama |
|||
| |
|||
<pre> |
|||
* Prvi seznam: |
|||
** prvi podseznam |
|||
** drugi podseznam |
|||
* Drugi seznam: |
|||
*: zamaknjen odstavek znotraj seznama |
|||
** prvi podseznam |
|||
**: zamaknjen odstavek znotraj podseznama |
|||
</pre> |
|||
|- |
|||
| |
|||
# Oštevilčen seznam |
|||
## oštevilčen podseznam na vrhu |
|||
## oštevilčen podseznam na dnu</td> |
|||
| |
|||
<pre># Oštevilčen seznam |
|||
## oštevilčen podseznam na vrhu |
|||
## oštevilčen podseznam na dnu</pre> |
|||
|- |
|||
| |
|||
; Seznami z definicijami : seznami z definicijami |
|||
; definicija elementa : definicija elementa |
|||
| |
|||
<pre>; Seznami z definicijami : seznami z definicijami |
|||
; definicija elementa : definicija elementa</pre> |
|||
|- |
|||
| Mešani seznami so kanček bolj zapleteni |
|||
* Oštevilčen seznam: |
|||
*# Prvi element |
|||
*# Drugi element |
|||
* še več krogcev |
|||
| |
|||
<pre> |
|||
* Oštevilčen seznam: |
|||
*# Prvi element |
|||
*# Drugi element |
|||
* še več krogcev |
|||
</pre> |
|||
|- |
|||
| |
|||
:Vrstice so lahko |
|||
::zamaknjene |
|||
:::na več nivojih |
|||
| |
|||
<pre>:Vrstice so lahko |
|||
::zamaknjene |
|||
:::na več nivojih</pre> |
|||
|- |
|||
| |
|||
IF (če se vrstica začne s presledkom) THEN |
|||
bo imela obliko, kakor je vpisana; |
|||
v privzetem naboru črk; |
|||
vrstice ne bodo zamaknjene; |
|||
ENDIF |
|||
to je uporabno za: |
|||
* lepljenje predoblikovanega besedila; |
|||
* opisovanje algoritmov; |
|||
* zapisovanje ascii znakov; |
|||
| |
|||
<pre> IF (če se vrstica začne s presledkom) THEN |
|||
bo imela obliko, kakor je vpisana; |
|||
v privzetem naboru črk; |
|||
vrstice ne bodo zamaknjene; |
|||
ENDIF |
|||
to je uporabno za: |
|||
* lepljenje predoblikovanega besedila; |
|||
* opisovanje algoritmov; |
|||
* zapisovanje ascii znakov;</pre> |
|||
|- |
|||
| <center>Besedilo lahko sredinite.</center> |
|||
| <pre><center>Besedilo lahko sredinite.</center></pre> |
|||
|- |
|||
| |
|||
Vodoravna ločna črta: nad |
|||
---- |
|||
in pod njo. |
|||
| |
|||
<pre>Vodoravna ločna črta: nad |
|||
---- |
|||
in pod njo.</pre> |
|||
Lahko uporabite tudi <hr>: |
|||
<pre>Vodoravna ločna črta: nad <hr> in pod njo.</pre> |
|||
|} |
|||
== Povezave, URL-ji in slike == |
|||
{| class="wikitable" |
|||
| Povezava na [[Wikipedija:Najpogostejša vprašanja]].<br /> |
|||
(Prva črka je samodejno zapisana z veliko začetnico.<br /> |
|||
Za izdelavo neobstoječe strani: kliknite na rdečo povezavo.<br /> |
|||
Preverite [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanjih|dogovore o imenih]].) |
|||
| <pre>Povezava na [[Wikipedija:Najpogostejša vprašanja]].</pre> |
|||
|- |
|||
| Ista ciljna datoteka, različno ime: [[Wikipedija:Najpogostejša vprašanja|vprašanja in odgovori]]. |
|||
| <pre>Ista ciljna datoteka, različno ime: |
|||
[[Wikipedija:Najpogostejša vprašanja|vprašanja in odgovori]]</pre> |
|||
|- |
|||
| [[Vreme v Ljubljani]] je stran, ki še ne obstaja.<br />Urejati jo začnete s klikom na besedilo povezave. Po končanem urejanju strani poiščite njeno ime in se prepričajte, da so vse strani pravilno povezane nanjo. |
|||
| <pre>[[Vreme v Ljubljani]] je stran, ki še ne obstaja.</pre> |
|||
|- |
|||
| Preusmeritev naslova nekega članka na drugega z besedilom v prvi vrstici. |
|||
| <pre>#REDIRECT [[Združene države]]</pre> |
|||
|- |
|||
| [[Wikipedija:Povezave na druge jezike|Povezave na druge jezike]]: [[:en:France|angleški članek o Franciji]] |
|||
| <pre>[[:en:France|angleški članek o Franciji]]</pre> |
|||
|- |
|||
| Zunanja povezava: [http://www.nupedia.com Nupedia] |
|||
| <pre>Zunanja povezava: [http://www.nupedia.com Nupedia]</pre> |
|||
|- |
|||
| Ali podate samo URL: http://www.nupedia.com. |
|||
| <pre>Ali podate samo URL: http://www.nupedia.com.</pre> |
|||
|- |
|||
| Slika: [[Slika:Wiki.png]]<br /> |
|||
Za nalaganje slik uporabite obrazec ''[[Posebno:Upload|naloži datoteko]]''.<br /> |
|||
''Ne'' povezujte na zunanje povezave na drugih strežnikih, razen če so le-ti pod vašim nadzorom! |
|||
| <pre>Slika: [[Slika:Wiki.png]]</pre><br />ali z dodatnim besedilom <pre>[[Slika:Wiki.png|Dodatno besedilo]]</pre> |
|||
|- |
|||
| Slika na levi strani |
|||
| <pre>[[Slika:Ime slike.jpg|left|Opis slike]]</pre> |
|||
|- |
|||
| Slika na desni strani |
|||
| <pre>[[Slika:Ime slike.jpg|right|Opis slike]]</pre> |
|||
|- |
|||
| Slika na sredini |
|||
| <pre>[[Slika:Ime slike.jpg|center|Opis slike]]</pre> |
|||
|- |
|||
| [[Predloga:Bioslika|Bioslika]] |
|||
| <pre>{{bioslika|islike=Ime slike.jpg|napis=Napis pod sliko}}</pre> |
|||
|} |
|||
== Oblikovanje pisave == |
|||
{| class="wikitable" |
|||
| ''Poudarjeno ležeče'', '''krepko''', '''''krepko in ležeče'''''.<br />Uporabno tudi v enačbah: '''F''' = ''m'' '''a'''. |
|||
| <pre>''Poudarjeno ležeče'', '''krepko''', '''''krepko in ležeče'''''. |
|||
'''F''' = ''m'' '''a'''.</pre> |
|||
|- |
|||
| <font size="+1">'''Barve'''</font><br /> |
|||
<font size=+1 color=red>Rdeča</font> • |
|||
<font size=+1 color=blue>Modra</font> • |
|||
<font size=+1 color=green>Zelena</font><br/> |
|||
<font size=+1 color=cyan>Svetlo modra</font> • |
|||
<font size=+1 color=orange>Oranžna</font> • |
|||
<font size=+1 color=#666666>Siva</font><br/> |
|||
<br/> |
|||
<font size=+1 color=#FF66FF>rgbX1</font> • |
|||
<font size=+1 color=#6666FF>rgbX2</font> • |
|||
<font size=+1 color=#FF6666>rgbX3</font> • |
|||
<font size=+1 color=#66FF66>rgbX4</font><br/> |
|||
| |
|||
<pre> |
|||
<font size=+1>'''Barve'''</font><br/> |
|||
<font size=+1 color=red>Rdeča</font> • |
|||
<font size=+1 color=blue>Modra</font> • |
|||
<font size=+1 color=green>Zelena</font><br/> |
|||
<font size=+1 color=cyan>Svetlo modra</font> • |
|||
<font size=+1 color=orange>Oranžna</font> • |
|||
<font size=+1 color=#666666>Siva</font><br/> |
|||
<br/> |
|||
<font size=+1 color=#FF66FF>rgbX1</font> • |
|||
<font size=+1 color=#6666FF>rgbX2</font> • |
|||
<font size=+1 color=#FF6666>rgbX3</font> • |
|||
<font size=+1 color=#66FF66>rgbX4</font><br/> |
|||
</pre> |
|||
|- |
|||
| Nabor črk pisalnega stroja za <tt>tehnične izraze</tt>. |
|||
| <pre><tt>tehnični izrazi</tt></pre> |
|||
|- |
|||
| Stvari lahko <s>prečrtate</s><br /> in <u>podčrtate</u>. Uporabno za urejanje. |
|||
| <pre>Stvari lahko <s>prečrtate</s> in <u>podčrtate.</u></pre> |
|||
|- |
|||
| Preglasi in naglasi: (glej [[Pomoč:Posebni znaki]])<br /> |
|||
À Á Â Ã Ä Å Æ<br /> |
|||
Ç È É Ê Ë Ì Í<br /> |
|||
Î Ï Ñ Ò Ó Ô Õ<br /> |
|||
Ö Ø Ù Ú Û Ü ß<br /> |
|||
à á â ã ä å æ<br /> |
|||
ç è é ê ë ì í<br /> |
|||
î ï ñ ò ó ô õ<br /> |
|||
ö ø ù ú û ü ÿ |
|||
| <pre> |
|||
À Á Â Ã Ä Å Æ |
|||
Ç È É Ê Ë Ì Í |
|||
Î Ï Ñ Ò Ó Ô Õ |
|||
Ö Ø Ù Ú Û Ü ß |
|||
à á â ã ä å æ |
|||
ç è é ê ë ì í |
|||
î ï ñ ò ó ô õ |
|||
ö ø ù ú û ü ÿ</pre> |
|||
|- |
|||
| Naglašanje: ¿ ¡ « » § ¶<br />† ‡ • |
|||
| <pre>¿ ¡ « » § ¶ |
|||
† ‡ •</pre> |
|||
|- |
|||
| Trgovski znaki: ™ © ® ¢ € ¥ £ ¤ |
|||
| <pre>™ © ® ¢ € ¥ £ ¤</pre> |
|||
|- |
|||
| Podpisano: x<sub>2</sub><br /> |
|||
Nadpisano: x<sup>2</sup> ali x² |
|||
* Zadnji postopek nadpisa lahko uporabimo samo v primeru kvadrata in kubika (² in ³), vendar je priporočljiv, kadar je le mogoče (npr. pri merskih enotah). |
|||
ε<sub>0</sub> = |
|||
8,85 · 10<sup>−12</sup> C² / [[Joule|J]] [[meter|m]] |
|||
* Pri nas namesto × za množenje uporabljamo · (usredinjeno piko), uporabljamo tudi decimalno vejico namesto pike. |
|||
<br /> |
|||
<br /> |
|||
1 [[hektar]] = [[1 E4 m²]] |
|||
| <pre>Podpisano: x<sub>2</sub> |
|||
Nadpisano: x<sup>2</sup> ali x²</pre> |
|||
<br /><br /><br /><br /> |
|||
<pre>ε<sub>0</sub> = 8,85 · 10<sup>−12</sup> C² / [[Joule|J]] [[meter|m]].</pre> |
|||
<br /><br /><br /> |
|||
<nowiki>1 [[hektar]] = [[1 E4 m²]]</nowiki> |
|||
|- |
|||
| Grške črke: α β γ δ ε ζ<br />η θ ι κ λ μ ν ξ<br />π ρ σ ς τ υ φ<br />χ ψ ω<br />Γ Δ Θ Λ Ξ Π Σ<br />Φ Ψ Ω |
|||
| |
|||
<pre>α β γ δ ε ζ |
|||
η θ ι κ λ μ ν ξ |
|||
π ρ σ ς τ υ φ |
|||
χ ψ ω |
|||
Γ Δ Θ Λ Ξ Π Σ |
|||
Φ Ψ Ω</pre> |
|||
|- |
|||
| Matematični znaki: (glej [[Pomoč:Posebni znaki]])<br />∫ ∑ ∏ √ ± ∞<br />≈ ∝ ≡ ≠ ≤ ≥ →<br />× · ÷ ∂ ′ ″ ∇<br />‰ ° ∴ ℵ<br />ø ∈ ∋ ∩ ∪ ⊂ ⊃ ⊆ ⊇<br />¬ ∧ ∨ ∃ ∀ ⇒ ⇔ |
|||
| <pre> |
|||
∫ ∑ ∏ √ ± ∞ |
|||
≈ ∝ ≡ ≠ ≤ ≥ → |
|||
× · ÷ ∂ ′ ″ ∇ |
|||
‰ ° ∴ ℵ |
|||
ø ∈ ∋ ∩ ∪ ⊂ ⊃ ⊆ ⊇ |
|||
¬ ∧ ∨ ∃ ∀ ⇒ ⇔</pre> |
|||
|- |
|||
| Večji presledek kot običajno brez delitve vrstice: x<sup>2</sup> ≥ 0 true.<br />To je uporabno v enačbah. |
|||
| <pre>x<sup>2</sup> ≥ 0</pre> |
|||
|- |
|||
| Integrali, zapisani z ascii znaki (vsaka vrstica se značne s presledkom):<br /> |
|||
∞ -x<sup>2</sup> |
|||
∫ e dx = √π |
|||
-∞ |
|||
Kvadratni koren res ni najboljši. |
|||
| <pre> ∞ -x<sup>2</sup> |
|||
∫ e dx = √π |
|||
-∞</pre> |
|||
|- |
|||
| Zahtevnejše enačbe:<br /> |
|||
bolj po [[LATeX]]ovsko<br /> |
|||
<math>\sum_{n=0}^\infty \frac{x^n}{n!}</math> |
|||
* Glej [[Wikipedija:TeXov zapis|TeXov zapis]] |
|||
| <pre><math>\sum_{n=0}^\infty \frac{x^n}{n!}</math></pre> |
|||
|- |
|||
| Zahtevnejše enačbe:<br /> |
|||
ali tudi še po [[TeX]]ovsko<br /> |
|||
<math> L(x,\chi) = {\prod_{p=2 \atop p \in P}^{\infty}} |
|||
{ 1\over 1-{\chi(p)\over p^{s}} }</math> |
|||
* Glej [[Wikipedija:TeXov zapis|TeXov zapis]] |
|||
| <pre><math> L(x,\chi) = {\prod_{p=2 \atop p \in P}^{\infty}} |
|||
{ 1\over 1-{\chi(p)\over p^{s}} }</math></pre> |
|||
|} |
|||
== Tabele == |
|||
<table><tr valign=top><td> |
|||
<table border=1 cellpadding=2 cellspacing=0> |
|||
<caption><tt>Primer tabele</tt></caption> |
|||
<tr> |
|||
<th bgcolor=#A0E0A0>Prvo zaglavje</th> |
|||
<th bgcolor=#A0E0A0>Drugo zaglavje</th> |
|||
<th bgcolor=#A0E0A0>Tretje zaglavje</th> |
|||
</tr> |
|||
<tr> |
|||
<td>zgornji levi</td> |
|||
<td bgcolor=00ffbb>zgornji srednji</td> |
|||
<td rowspan=2 bgcolor=#FA9805>desna stran</td> |
|||
</tr> |
|||
<tr> |
|||
<td>spodnji levi</td> |
|||
<td>spodnji srednji</td> |
|||
</tr> |
|||
<tr> |
|||
<td colspan=2 align=center bgcolor=666699> |
|||
<font color=ff99cc>prazno polje</font></td> |
|||
<td> </td> |
|||
</tr> |
|||
<tr> |
|||
<td colspan=3 align=center bgcolor=#6666ff>spodnja vrstica</td> |
|||
</tr> |
|||
</table> |
|||
<td> |
|||
<pre><table border=1 cellpadding=2 cellspacing=0> |
|||
<caption><tt>Primer tabele</tt></caption> |
|||
<tr> |
|||
<th bgcolor=#A0E0A0>Prvo zaglavje</th> |
|||
<th bgcolor=#A0E0A0>Drugo zaglavje</th> |
|||
<th bgcolor=#A0E0A0>Tretje zaglavje</th> |
|||
</tr> |
|||
<tr> |
|||
<td>zgornji levi</td> |
|||
<td bgcolor=00ffbb>zgornji srednji</td> |
|||
<td rowspan=2 bgcolor=#FA9805>desna stran</td> |
|||
</tr> |
|||
<tr> |
|||
<td>spodnji levi</td> |
|||
<td>spodnji srednji</td> |
|||
<tr> |
|||
<td colspan=2 align=center bgcolor=666699> |
|||
<font color=ff99cc>prazno polje</font></td> |
|||
<td> (&+nbsp) </td> |
|||
</tr> |
|||
</tr> |
|||
<tr> |
|||
<td colspan=3 align=center bgcolor=#6666ff>spodnja vrstica</td> |
|||
</tr> |
|||
</table></pre> |
|||
</table> |
|||
Če tabela ni prikazana pravilno, preglejte, ali so vsi dostavki <tr> in <td> zaprti s pripadajočimi </tr> in </td> dostavki. Najboljše je začeti vse vrstice, ki pripadajo tabeli v prvem stolpcu kot v zgornjem primeru, saj lahko v nasprotnem primeru dobite nepravi presledek nad tabelo ali pa se sesuje brskalnik. |
|||
Primer novejšega zapisa tabele (glej tudi [[:meta:Help:Table|uporabo tabel]] {{ikona en}}) |
|||
<table><tr valign=top><td> |
|||
{| border=1 cellspacing=0 cellpadding=1 bgcolor=#a0e0a0 |
|||
|+ <tt>Pascalova matrika</tt> |
|||
|- |
|||
!align=right bgcolor=#6666ff|1 |
|||
|align=right|1 |
|||
|align=right bgcolor=#fa9805|1 |
|||
|align=right bgcolor=#ff11ff|1 |
|||
|align=right|1 |
|||
|align=right bgcolor=#fa9805|1 |
|||
|align=right bgcolor=#ff11ff|1 |
|||
|align=right|1 |
|||
|align=right bgcolor=#fa9805|1 |
|||
|align=right bgcolor=#ff11ff|1 |
|||
|align=right|1 |
|||
|align=right bgcolor=#fa9805|1 |
|||
|- align=right |
|||
|1 |
|||
|bgcolor=#fa9805|2 |
|||
|bgcolor=#ff11ff|3 |
|||
|4 |
|||
|bgcolor=#fa9805|5 |
|||
|bgcolor=#ff11ff|6 |
|||
|7 |
|||
|bgcolor=#fa9805|8 |
|||
|bgcolor=#ff11ff|9 |
|||
|10 |
|||
|bgcolor=#fa9805|11 |
|||
|12 |
|||
|- align=right |
|||
|bgcolor=#fa9805|1 |
|||
|bgcolor=#ff11ff|3 |
|||
|6 |
|||
|bgcolor=#fa9805|10 |
|||
|bgcolor=#ff11ff|15 |
|||
|21 |
|||
|bgcolor=#fa9805|28 |
|||
|bgcolor=#ff11ff|36 |
|||
|45 |
|||
|bgcolor=#fa9805|55 |
|||
|56 |
|||
|78 |
|||
|- align=right |
|||
|bgcolor=#ff11ff|1 |
|||
|4 |
|||
|bgcolor=#fa9805|10 |
|||
|bgcolor=#ff11ff|20 |
|||
|35 |
|||
|bgcolor=#fa9805|56 |
|||
|bgcolor=#ff11ff|84 |
|||
|120 |
|||
|bgcolor=#fa9805|165 |
|||
|220 |
|||
|286 |
|||
|364 |
|||
|- align=right |
|||
|1 |
|||
|bgcolor=#fa9805|5 |
|||
|bgcolor=#ff11ff|15 |
|||
|35 |
|||
|bgcolor=#fa9805|70 |
|||
|bgcolor=#ff11ff|126 |
|||
|210 |
|||
|bgcolor=#fa9805|330 |
|||
|495 |
|||
|715 |
|||
|1001 |
|||
|1365 |
|||
|- align=right |
|||
|bgcolor=#fa9805|1 |
|||
|bgcolor=#ff11ff|6 |
|||
|21 |
|||
|bgcolor=#fa9805|56 |
|||
|bgcolor=#ff11ff|126 |
|||
|252 |
|||
|bgcolor=#fa9805|462 |
|||
|792 |
|||
|1287 |
|||
|2002 |
|||
|3003 |
|||
|4368 |
|||
|- align=right |
|||
|bgcolor=#ff11ff|1 |
|||
|7 |
|||
|bgcolor=#fa9805|28 |
|||
|bgcolor=#ff11ff|84 |
|||
|210 |
|||
|bgcolor=#fa9805|462 |
|||
|924 |
|||
|1716 |
|||
|3003 |
|||
|5005 |
|||
|8008 |
|||
|12376 |
|||
|- align=right |
|||
|1 |
|||
|bgcolor=#fa9805|8 |
|||
|bgcolor=#ff11ff|36 |
|||
|120 |
|||
|bgcolor=#fa9805|330 |
|||
|792 |
|||
|1716 |
|||
|3462 |
|||
|6435 |
|||
|11440 |
|||
|19448 |
|||
|31824 |
|||
|- align=right |
|||
|bgcolor=#fa9805|1 |
|||
|bgcolor=#ff11ff|9 |
|||
|45 |
|||
|bgcolor=#fa9805|165 |
|||
|495 |
|||
|1287 |
|||
|3003 |
|||
|6435 |
|||
|12870 |
|||
|24310 |
|||
|43758 |
|||
|75582 |
|||
|- align=right |
|||
|bgcolor=#ff11ff|1 |
|||
|10 |
|||
|bgcolor=#fa9805|55 |
|||
|220 |
|||
|715 |
|||
|2002 |
|||
|5005 |
|||
|11440 |
|||
|24310 |
|||
|48620 |
|||
|92378 |
|||
|167960 |
|||
|- align=right |
|||
|1 |
|||
|bgcolor=#fa9805|11 |
|||
|66 |
|||
|286 |
|||
|1001 |
|||
|3003 |
|||
|8008 |
|||
|19448 |
|||
|43758 |
|||
|92378 |
|||
|184756 |
|||
|352716 |
|||
|- align=right |
|||
|align=right bgcolor=#fa9805|1 |
|||
|12 |
|||
|78 |
|||
|364 |
|||
|1365 |
|||
|4368 |
|||
|12376 |
|||
|31824 |
|||
|75582 |
|||
|167960 |
|||
|352716 |
|||
|705432 |
|||
|} |
|||
<td> |
|||
<pre> |
|||
{| border=1 cellspacing=0 cellpadding=1 bgcolor=#a0e0a0 |
|||
|+ <tt>Pascalova matrika</tt> |
|||
|- |
|||
!align=right bgcolor=#6666ff|1 |
|||
|align=right|1 |
|||
|align=right bgcolor=#fa9805|1 |
|||
|align=right bgcolor=#ff11ff|1 |
|||
|align=right|1 |
|||
|align=right bgcolor=#fa9805|1 |
|||
|align=right bgcolor=#ff11ff|1 |
|||
|align=right|1 |
|||
|align=right bgcolor=#fa9805|1 |
|||
|align=right bgcolor=#ff11ff|1 |
|||
|align=right|1 |
|||
|align=right bgcolor=#fa9805|1 |
|||
|- align=right |
|||
|1 |
|||
|bgcolor=#fa9805|2 |
|||
|bgcolor=#ff11ff|3 |
|||
|4 |
|||
|bgcolor=#fa9805|5 |
|||
|bgcolor=#ff11ff|6 |
|||
|7 |
|||
|bgcolor=#fa9805|8 |
|||
|bgcolor=#ff11ff|9 |
|||
|10 |
|||
|bgcolor=#fa9805|11 |
|||
|12 |
|||
... |
|||
... |
|||
|} |
|||
</pre> |
|||
</table> |
|||
== HTML-tabele == |
|||
[[HTML]]-tabele so lahko prav tako koristne. Za podrobnosti o tem, v katerih primerih in kako jih uporabljati, glej [[Wikipedija:Razpredelnice]]. |
|||
== Spremenljivke == |
|||
{| class="wikitable" |
|||
! Koda |
|||
! Izpis |
|||
|- |
|||
| <nowiki>{{CURRENTMONTH}}</nowiki> |
|||
| {{CURRENTMONTH}} |
|||
|- |
|||
| <nowiki>{{CURRENTMONTHNAME}}</nowiki> |
|||
| {{CURRENTMONTHNAME}} |
|||
|- |
|||
| <nowiki>{{CURRENTMONTHNAMEGEN}}</nowiki> |
|||
| {{CURRENTMONTHNAMEGEN}} |
|||
|- |
|||
| <nowiki>{{CURRENTDAY}}</nowiki> |
|||
| {{CURRENTDAY}} |
|||
|- |
|||
| <nowiki>{{CURRENTDAYNAME}}</nowiki> |
|||
| {{CURRENTDAYNAME}} |
|||
|- |
|||
| <nowiki>{{CURRENTYEAR}}</nowiki> |
|||
| {{CURRENTYEAR}} |
|||
|- |
|||
| <nowiki>{{CURRENTTIME}}</nowiki> |
|||
| {{CURRENTTIME}} |
|||
|- |
|||
| <nowiki>{{NUMBEROFARTICLES}}</nowiki> |
|||
| {{NUMBEROFARTICLES}} |
|||
|- |
|||
| <nowiki>{{PLURAL:n|oblika za 1|oblika za 2|oblika za 3 in 4|oblika za 5 do 100, nato začne spet s prvo obliko|oblika za 0}}</nowiki> |
|||
| {{PLURAL:2|bajt|bajta|bajte|bajtov}} |
|||
|- |
|||
| <nowiki>{{GRAMMAR:ime sklona|{{SITENAME}}}}</nowiki> – zaenkrat le za SITENAME (''{{SITENAME}}'') |
|||
| {{GRAMMAR:dajalnik|{{SITENAME}}}} |
|||
|} |
|||
Glej tudi [[m:Help:Magic words]], [[Pomoč:GRAMMAR]] in [[Predloga:Wikivar]] |
|||
<h3>Vrste knjižničnih katalogov </h3> |
|||
== Opombe == |
|||
Nekatere knjižnice imajo še klasične, listkovne kataloge: abecedni imenski katalog (AIK), abecedni stvarni katalog (ASK), stvarni sistematski (UDK) in geselski. Posamezne knjižnice imajo tudi kataloge posebnih zbirk. |
|||
Opombe v besedilu, ki so v prikazanem članku postavljene na skupnem mestu, največkrat na koncu, se vnašajo z naslednjo sintakso: |
|||
==== Računalniški katalogi==== |
|||
Javno dostopni uporabniški katalog je na sistemu COBISS (OPAC). Iskati je mogoče po vzajemni podatkovni zbirki (COBIB), kot tudi po lokalnih zbirkah oddelčnih knjižnic in vsake od sodelujočih knjižnic v sistemu COBISS.SI. |
|||
Internetni dostop je v posameznih knjižnicah in na hodnikih. |
|||
; Sklicevanje na opombo |
|||
<h4> Funkcija kataloga </h4> |
|||
: <nowiki><ref>Besedilo opombe, vključno s povezavami.</ref></nowiki> |
|||
Katalog omogoča, da ugotovimo: |
|||
-ali knjižnica ima publikacijo z določenim naslovom oz. publikacijo določenega avtorja |
|||
-katera dela nekega avtorja so v knjižnici |
|||
-katere izdaje tega dela so v knjižnici |
|||
-ali knjižnica ima publikacijo z določeno vsebino |
|||
; Opombe se pojavijo, kjer postavimo naslednje: |
|||
: <nowiki><references /></nowiki> oz. {{tl|Refsez}} |
|||
<h5> Dodatne povezave s sorodnimi članki v slovenski Wikipediji </h5> |
|||
{{Pomoč za Wikipedijo}} |
|||
- http://sl.wikipedia.org/wiki/Osrednja_humanisti%C4%8Dna_knji%C5%BEnica |
|||
{{osnovne informacije|state=collapsed}} |
|||
- http://sl.wikipedia.org/wiki/Pavle_Kalan_(slavist) |
|||
- http://sl.wikipedia.org/wiki/Tatjana_%C5%A0ifrer |
|||
- http://sl.wikipedia.org/wiki/Knji%C5%BEni%C4%8Dni_katalog |
|||
[[Kategorija:Urejanje v Wikipediji]] |
|||
<h6> Zunanje povezave: |
|||
- http://revija-knjiznica.zbds-zveza.si/Izvodi/K9804/Petek.pdf |
|||
- http://www.ukm.uni-mb.si/podrocje.aspx?id=401 |
|||
- http://terminologija.blogspot.com/2011/04/knjiznicni-katalog-i.html |
Trenutna redakcija s časom 16:56, 11. november 2022
![]() | Urejanje te/ga stran je za nove ali neregistrirane uporabnike trenutno onemogočeno. Glej pravila zaščite in dnevnik zaščite za več informacij. Če ne morete urejati te strani in želite objaviti spremembo, lahko zaprosite za urejanje, razpravljate o spremembah na pogovorni strani, zaprosite za umik zaščite strani, se prijavite, ali ustvarite uporabniški račun. |
![]() |
Ta stran je tehnično navodilo. Opisuje proces ali postopke nekaterih vidikov norm in prakse v Wikipediji. To ni pravilo ali smernica Wikipedije in lahko odraža različne ravni soglasja in preverjanja. |
|
Wikipedija |
---|
Navigacija |
Pravila |
Wikipedija uporablja dve metodi za urejanje: novejši VisualEditor (VE) in starejši tekstovni urejevalnik.
Urejanje v VisualEditorju je trenutno dostopno za urejanje člankov, uporabniških strani, strani pomoči in slik. Za urejanje v VisualEditorju kliknite zavihek "Uredi" na vrhu strani ali poleg naslova poglavja, ki ga želite urediti. Urejanje s pomočjo tekstovnega urejevalnika se izbere s klikom na zavihek "Uredi kodo".
Razlage in smernice na tej strani v osnovi veljajo za klasičen tekstovni urejevalnik in najverjetneje ne delujejo, če jih boste poskusili izvajati v VisualEditorju. Za navodila kako uporabljati novi VisualEditor, glejte Wikipedija:VisualEditor/Vodič.
Kazala, poglavja, odstavki, seznami in vrstice
Kako je prikazano | Kaj vpišemo |
---|---|
Novo poglavjePodpoglavjePodpodpoglavje |
== Novo poglavje == ali <h2>Novo poglavje</h2> === Podpoglavje === ali <h3>Podpoglavje</h3> ==== Podpodpoglavje ==== ali <h4>Podpoglavje</h4> |
Nova vrstica ne spremeni ničesar. Prazna vrstica začenja nov odstavek. |
Nova vrstica ne spremeni ničesar. Prazna vrstica začenja nov odstavek. |
Vrstice lahko zaključimo, ne da bi začeli nov odstavek. |
Vrstice lahko zaključimo,<br />ne da bi začeli nov odstavek. |
|
* Prvi seznam: ** prvi podseznam ** drugi podseznam * Drugi seznam: *: zamaknjen odstavek znotraj seznama ** prvi podseznam **: zamaknjen odstavek znotraj podseznama |
|
# Oštevilčen seznam ## oštevilčen podseznam na vrhu ## oštevilčen podseznam na dnu |
|
; Seznami z definicijami : seznami z definicijami ; definicija elementa : definicija elementa |
Mešani seznami so kanček bolj zapleteni
|
* Oštevilčen seznam: *# Prvi element *# Drugi element * še več krogcev |
|
:Vrstice so lahko ::zamaknjene :::na več nivojih |
IF (če se vrstica začne s presledkom) THEN bo imela obliko, kakor je vpisana; v privzetem naboru črk; vrstice ne bodo zamaknjene; ENDIF to je uporabno za: * lepljenje predoblikovanega besedila; * opisovanje algoritmov; * zapisovanje ascii znakov; |
IF (če se vrstica začne s presledkom) THEN bo imela obliko, kakor je vpisana; v privzetem naboru črk; vrstice ne bodo zamaknjene; ENDIF to je uporabno za: * lepljenje predoblikovanega besedila; * opisovanje algoritmov; * zapisovanje ascii znakov; |
<center>Besedilo lahko sredinite.</center> | |
Vodoravna ločna črta: nad in pod njo. |
Vodoravna ločna črta: nad ---- in pod njo. Lahko uporabite tudi <hr>: Vodoravna ločna črta: nad <hr> in pod njo. |
Povezave, URL-ji in slike
Povezava na Wikipedija:Najpogostejša vprašanja. (Prva črka je samodejno zapisana z veliko začetnico. |
Povezava na [[Wikipedija:Najpogostejša vprašanja]]. |
Ista ciljna datoteka, različno ime: vprašanja in odgovori. | Ista ciljna datoteka, različno ime: [[Wikipedija:Najpogostejša vprašanja|vprašanja in odgovori]] |
Vreme v Ljubljani je stran, ki še ne obstaja. Urejati jo začnete s klikom na besedilo povezave. Po končanem urejanju strani poiščite njeno ime in se prepričajte, da so vse strani pravilno povezane nanjo. |
[[Vreme v Ljubljani]] je stran, ki še ne obstaja. |
Preusmeritev naslova nekega članka na drugega z besedilom v prvi vrstici. | #REDIRECT [[Združene države]] |
Povezave na druge jezike: angleški članek o Franciji | [[:en:France|angleški članek o Franciji]] |
Zunanja povezava: Nupedia | Zunanja povezava: [http://www.nupedia.com Nupedia] |
Ali podate samo URL: http://www.nupedia.com. | Ali podate samo URL: http://www.nupedia.com. |
Slika: ![]() Za nalaganje slik uporabite obrazec naloži datoteko. |
Slika: [[Slika:Wiki.png]] ali z dodatnim besedilom [[Slika:Wiki.png|Dodatno besedilo]] |
Slika na levi strani | [[Slika:Ime slike.jpg|left|Opis slike]] |
Slika na desni strani | [[Slika:Ime slike.jpg|right|Opis slike]] |
Slika na sredini | [[Slika:Ime slike.jpg|center|Opis slike]] |
Bioslika | {{bioslika|islike=Ime slike.jpg|napis=Napis pod sliko}} |
Oblikovanje pisave
Poudarjeno ležeče, krepko, krepko in ležeče. Uporabno tudi v enačbah: F = m a. |
''Poudarjeno ležeče'', '''krepko''', '''''krepko in ležeče'''''. '''F''' = ''m'' '''a'''. |
Barve Rdeča •
Modra •
Zelena |
<font size=+1>'''Barve'''</font><br/> <font size=+1 color=red>Rdeča</font> • <font size=+1 color=blue>Modra</font> • <font size=+1 color=green>Zelena</font><br/> <font size=+1 color=cyan>Svetlo modra</font> • <font size=+1 color=orange>Oranžna</font> • <font size=+1 color=#666666>Siva</font><br/> <br/> <font size=+1 color=#FF66FF>rgbX1</font> • <font size=+1 color=#6666FF>rgbX2</font> • <font size=+1 color=#FF6666>rgbX3</font> • <font size=+1 color=#66FF66>rgbX4</font><br/> |
Nabor črk pisalnega stroja za tehnične izraze. | <tt>tehnični izrazi</tt> |
Stvari lahko in podčrtate. Uporabno za urejanje. |
Stvari lahko <s>prečrtate</s> in <u>podčrtate.</u> |
Preglasi in naglasi: (glej Pomoč:Posebni znaki) À Á Â Ã Ä Å Æ |
À Á Â Ã Ä Å Æ Ç È É Ê Ë Ì Í Î Ï Ñ Ò Ó Ô Õ Ö Ø Ù Ú Û Ü ß à á â ã ä å æ ç è é ê ë ì í î ï ñ ò ó ô õ ö ø ù ú û ü ÿ |
Naglašanje: ¿ ¡ « » § ¶ † ‡ • |
¿ ¡ « » § ¶ † ‡ • |
Trgovski znaki: ™ © ® ¢ € ¥ £ ¤ | ™ © ® ¢ € ¥ £ ¤ |
Podpisano: x2 Nadpisano: x2 ali x²
|
Podpisano: x<sub>2</sub> Nadpisano: x<sup>2</sup> ali x²
ε<sub>0</sub> = 8,85 · 10<sup>−12</sup> C² / [[Joule|J]] [[meter|m]].
|
Grške črke: α β γ δ ε ζ η θ ι κ λ μ ν ξ π ρ σ ς τ υ φ χ ψ ω Γ Δ Θ Λ Ξ Π Σ Φ Ψ Ω |
α β γ δ ε ζ η θ ι κ λ μ ν ξ π ρ σ ς τ υ φ χ ψ ω Γ Δ Θ Λ Ξ Π Σ Φ Ψ Ω |
Matematični znaki: (glej Pomoč:Posebni znaki) ∫ ∑ ∏ √ ± ∞ ≈ ∝ ≡ ≠ ≤ ≥ → × · ÷ ∂ ′ ″ ∇ ‰ ° ∴ ℵ ø ∈ ∋ ∩ ∪ ⊂ ⊃ ⊆ ⊇ ¬ ∧ ∨ ∃ ∀ ⇒ ⇔ |
∫ ∑ ∏ √ ± ∞ ≈ ∝ ≡ ≠ ≤ ≥ → × · ÷ ∂ ′ ″ ∇ ‰ ° ∴ ℵ ø ∈ ∋ ∩ ∪ ⊂ ⊃ ⊆ ⊇ ¬ ∧ ∨ ∃ ∀ ⇒ ⇔ |
Večji presledek kot običajno brez delitve vrstice: x2 ≥ 0 true. To je uporabno v enačbah. |
x<sup>2</sup> ≥ 0 |
Integrali, zapisani z ascii znaki (vsaka vrstica se značne s presledkom):∞ -x2 ∫ e dx = √π -∞ Kvadratni koren res ni najboljši. |
∞ -x<sup>2</sup> ∫ e dx = √π -∞ |
Zahtevnejše enačbe: bolj po LATeXovsko
|
<math>\sum_{n=0}^\infty \frac{x^n}{n!}</math> |
Zahtevnejše enačbe: ali tudi še po TeXovsko
|
<math> L(x,\chi) = {\prod_{p=2 \atop p \in P}^{\infty}} { 1\over 1-{\chi(p)\over p^{s}} }</math> |
Tabele
|
<table border=1 cellpadding=2 cellspacing=0> <caption><tt>Primer tabele</tt></caption> <tr> <th bgcolor=#A0E0A0>Prvo zaglavje</th> <th bgcolor=#A0E0A0>Drugo zaglavje</th> <th bgcolor=#A0E0A0>Tretje zaglavje</th> </tr> <tr> <td>zgornji levi</td> <td bgcolor=00ffbb>zgornji srednji</td> <td rowspan=2 bgcolor=#FA9805>desna stran</td> </tr> <tr> <td>spodnji levi</td> <td>spodnji srednji</td> <tr> <td colspan=2 align=center bgcolor=666699> <font color=ff99cc>prazno polje</font></td> <td> (&+nbsp) </td> </tr> </tr> <tr> <td colspan=3 align=center bgcolor=#6666ff>spodnja vrstica</td> </tr> </table> |
Če tabela ni prikazana pravilno, preglejte, ali so vsi dostavki <tr> in <td> zaprti s pripadajočimi </tr> in </td> dostavki. Najboljše je začeti vse vrstice, ki pripadajo tabeli v prvem stolpcu kot v zgornjem primeru, saj lahko v nasprotnem primeru dobite nepravi presledek nad tabelo ali pa se sesuje brskalnik.
Primer novejšega zapisa tabele (glej tudi uporabo tabel (angleško))
|
{| border=1 cellspacing=0 cellpadding=1 bgcolor=#a0e0a0 |+ <tt>Pascalova matrika</tt> |- !align=right bgcolor=#6666ff|1 |align=right|1 |align=right bgcolor=#fa9805|1 |align=right bgcolor=#ff11ff|1 |align=right|1 |align=right bgcolor=#fa9805|1 |align=right bgcolor=#ff11ff|1 |align=right|1 |align=right bgcolor=#fa9805|1 |align=right bgcolor=#ff11ff|1 |align=right|1 |align=right bgcolor=#fa9805|1 |- align=right |1 |bgcolor=#fa9805|2 |bgcolor=#ff11ff|3 |4 |bgcolor=#fa9805|5 |bgcolor=#ff11ff|6 |7 |bgcolor=#fa9805|8 |bgcolor=#ff11ff|9 |10 |bgcolor=#fa9805|11 |12 ... ... |} |
HTML-tabele
HTML-tabele so lahko prav tako koristne. Za podrobnosti o tem, v katerih primerih in kako jih uporabljati, glej Wikipedija:Razpredelnice.
Spremenljivke
Koda | Izpis |
---|---|
{{CURRENTMONTH}} | 08 |
{{CURRENTMONTHNAME}} | avgust |
{{CURRENTMONTHNAMEGEN}} | avgusta |
{{CURRENTDAY}} | 15 |
{{CURRENTDAYNAME}} | četrtek |
{{CURRENTYEAR}} | 2024 |
{{CURRENTTIME}} | 10:32 |
{{NUMBEROFARTICLES}} | 186.278 |
{{PLURAL:n|oblika za 1|oblika za 2|oblika za 3 in 4|oblika za 5 do 100, nato začne spet s prvo obliko|oblika za 0}} | bajta |
{{GRAMMAR:ime sklona|{{SITENAME}}}} – zaenkrat le za SITENAME (Wikipedija) | Wikipediji |
Glej tudi m:Help:Magic words, Pomoč:GRAMMAR in Predloga:Wikivar
Opombe
Opombe v besedilu, ki so v prikazanem članku postavljene na skupnem mestu, največkrat na koncu, se vnašajo z naslednjo sintakso:
- Sklicevanje na opombo
- <ref>Besedilo opombe, vključno s povezavami.</ref>
- Opombe se pojavijo, kjer postavimo naslednje
- <references /> oz. {{Refsez}}