Plod: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

Znotrajvrstično

Trenutna redakcija s časom 20:02, 3. februar 2021

Za plod v medicini glej Plod (medicina).

Plód ali sád je v botaniki dozorelo jajčece v stanju semenske zrelosti cvetoče rastline. Sestoji se iz semen in osemenja ali oplodja.

Plod lahko pomeni tudi sadje, vendar to ni nujno. Kadar oba pojma enačimo, je plod običajno sladek in mesnat. Taki so na primer sliva, jabolko in pomaranča. Plodovi, ki jih ne uvrščamo med sadje, a se uporabljajo v kulinariki, so na primer buče, oves, paradižnik in zeleni poper. Ti spadajo med zelenjavo oziroma poper med začimbe.

Zgradba ploda

Plod se sestoji iz semen in osemenja ali oplodja, ki se imenuje perikarp (gr. peri = okoli, karpos = plod). Osemenje je pogosto sestavljeno iz treh slojev^[1]:

zunanji sloj eksokarp (gr. exo = zunaj)
srednji sloj mezokarp (gr. mesos = srednji)
notranji sloj endokarp (gr. endon = notri)

Od zunaj navznoter skoraj vse plodove ovija eksokarp (zunanji sloj) in endokarp (notranji sloj), ki obdaja seme. Veliko plodov ima med njima mezokarp - srednji, običajno sočen ovoj.^[2].

Ker v mnogih primerih osemenje nastane iz stene plodnice, sta eksokarp in endokarp pogosto enoslojna in ustrezata povrhnjici plodnih listov. Mezokarp, ki je povečini debel in sočen pa v mnogih primerih ustreza sredici plodnih listov.^[1]

Nastanek ploda

Oploditev sledi oprašitvi in plodni listi (karpeli), ki so nosilci ženskih semenskih zasnov, začno po oploditvi rasti. Spremenijo obliko, otrdijo ali omesenijo in se postopno spremenijo v zrel plod.

Razdelitev plodov

Obstaja več klasifikacij plodov. Danes večina morfologov plodove uvršča v tri skupine^[3]:

Enostavni in birni plodovi so monantokarpni, ker se razvijejo iz enega cveta, soplodja pa so poliantokarpna, ker se razvijejo iz socvetja.^[1]

Enostavni plodovi

Za enostavne plodove je značilno, da nastajajo vedno iz enega pestiča, če pa je v cvetu več pestičev, nastane tudi več plodov. Delimo jih v sejalne plodove in zaprte plodove.

Za sejalne plodove je značilno, da semena raztrosijo. Imajo večinoma suho osemenje in vsebujejo več semen. Za sejalne plodove je značilno, da se njihov perikarp prej ali slej posuši in da nastanejo napetosti, ki povzročijo sunkovito odpiranje perikarpa, pri čemer se semena iztrosijo npr. mak, klinčnice.
Za zaprte plodove je značilno, da jih trajno obdaja osemenje in da odpadejo skupno z njim. Zaprti plodovi so lahko sočni ali suhi. K sočnim, zaprtim plodovom prištevamo npr. jagode vinske trte, pomaranče in limone, plod češmina, plod paradižnika, kaki... K zaprtim plodovom prištevamo tudi koščičaste plodove npr. breskva, marelica, sliva, oljka. K zaprtim suhim plodovom prištevamo orehe, oreške, plod srobota, plod zlatice, plodovi bresta, jesena in breze, lešniki, bukov žir, hrastov želod in plod navadne ajde, ...

Birni plodovi

Za birne plodove je značilno, da nastanejo iz prostih plodnih listov, ki dozorijo v samostojne plodiče (mešičke, orehe), npr. malinjak in robida. Pri jagodnjaku so plodiči zrasli z omesenelo cvetno osjo.

Soplodja

Soplodja nastanejo iz socvetja in imajo videz enotnega ploda. Soplodja tvorijo smokva, murva, pravi kostanj, figovec, ananas, storžek hmelja. Med soplodja prištevamo tudi storže iglavcev: smreka, jelka, bor ter omesenele brinove storže.

Razširjanje plodov in semen

V glavnem ločimo dve vrsti razširjanja semen in plodov:

Lastno razširjanje (avtohorija) - rastlina sama razpolaga z mehanizmom za izmetavanje semen in plodov. Ob dotiku nedotikinih (Impatiens) plodov, se semena eksplozivno izvržejo.^[4]
Razširjanje s pomočjo zunanjih dejavnikov (aloharija) poteka s pomočjo :

voda (hidrohorija),
veter (anemohorija),
živali (zoohorija) - človek (antropohorija), mravlje (mirmekohorija), ptiči (ornitohorija)

Viri in opombe

↑ ^1,0 ^1,1 ^1,2 Dr. Božo Krajnčič. Botanika: Razvojna in funkcionalna morfologija z anatomijo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo in fiziologijo rastlin, Biotehniška fakulteta. ISBN 978-961-251-026-8.
↑ Vodnik po botaniki (2006). Tomaž Sinkovič, Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. ISBN 961-6275-04-6
↑ Tomaž Sinkovič (2000). Uvod v botaniko. Ljubljana : Oddelek za agronomijo Biotehniške fakultete. COBISS 109252608. ISBN 961-6275-04-6.
↑ »Žlezava nedotika«. www.invazivke.si. Pridobljeno 11. januarja 2021.

Zunanje povezave

Poglejte si besedo plod ali Plod v Wikislovarju, prostem slovarju.

[Bot-1] 1,0 ^1,1 ^1,2 Dr. Božo Krajnčič. Botanika: Razvojna in funkcionalna morfologija z anatomijo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo in fiziologijo rastlin, Biotehniška fakulteta. ISBN 978-961-251-026-8.

[2] Vodnik po botaniki (2006). Tomaž Sinkovič, Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. ISBN 961-6275-04-6

[3] Tomaž Sinkovič (2000). Uvod v botaniko. Ljubljana : Oddelek za agronomijo Biotehniške fakultete. COBISS 109252608. ISBN 961-6275-04-6.

[4] »Žlezava nedotika«. www.invazivke.si. Pridobljeno 11. januarja 2021.

[1]

[2]

[3]

[4]

@@ Vrstica 1: / Vrstica 1: @@
+{{zapomen|plod v medicini|Plod (medicina)}}
-{{drugipomeni}}
 [[Slika:Forest fruits from Barro Colorado.png|thumb|right|200px|Različni tipi plodov]]
-'''Plód''' ali '''sád''' je v [[botanika|botaniki]] dozorelo [[jajčece]] v stanju [[seme]]nske zrelosti [[cvet]]oče rastline. Sestoji se iz [[seme]]n in osemenja ali oplodja.
+'''Plód''' ali '''sád''' je v [[botanika|botaniki]] dozorelo [[jajčece]] v stanju [[seme]]nske zrelosti [[cvet]]oče rastline. Sestoji se iz [[seme]]n in [[Osemenje|osemenja]] ali oplodja.
-Plod lahko pomeni tudi '''[[sadje]]''', vendar to ni nujno. Kadar oba pojma enačimo, je plod običajno sladek in mesnat. Taki so na primer [[sliva]], [[jabolko]] in [[pomaranča]]. Zelo veliko pogostih plodov, kot tudi [[oreh]]ov in [[žitarica|žitaric]]. Plodovi, ki jih ne uvrščamo med sadje, a se uporabljajo v [[kulinarika|kulinariki]], so na primer [[buča|buče]], [[oves]], [[paradižnik]] in [[zeleni poper]]. Ti spadajo med [[zelenjava|zelenjavo]] oziroma poper med [[začimba|začimbe]].
+Plod lahko pomeni tudi '''[[sadje]]''', vendar to ni nujno. Kadar oba pojma enačimo, je plod običajno sladek in mesnat. Taki so na primer [[sliva]], [[jabolko]] in [[pomaranča]]. Plodovi, ki jih ne uvrščamo med sadje, a se uporabljajo v [[kulinarika|kulinariki]], so na primer [[buča|buče]], [[oves]], [[paradižnik]] in [[zeleni poper]]. Ti spadajo med [[zelenjava|zelenjavo]] oziroma poper med [[začimba|začimbe]].
 == Zgradba ploda ==
 [[Slika:Pericarp (PSF).png||thumb|right|100px|Zgradba ploda: 1.endokarp, 2.seme, 3.mezokarp, 4.eksokarp]]
-Plod se sestoji iz [[seme]]n in osemenja ali oplodja, ki se imenuje perikarp ([[grščina|gr.]] ''peri'' = okoli, ''karpos'' = plod). Osemenje je pogosto sestavljeno iz treh slojev<ref name="Bot">Dr. Božo Krajnčič. ''Botanika: Razvojna in funkcionalna morfologija z anatomijo''. Ljubljana: [[Univerza v Ljubljani]], Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo in fiziologijo rastlin, [[Biotehniška fakulteta]]. ISBN 978-961-251-026-8.</ref>:
+Plod se sestoji iz [[seme]]n in osemenja ali oplodja, ki se imenuje [[perikarp]] ([[grščina|gr.]] ''peri'' = okoli, ''karpos'' = plod). Osemenje je pogosto sestavljeno iz treh slojev<ref name="Bot">Dr. Božo Krajnčič. ''Botanika: Razvojna in funkcionalna morfologija z anatomijo''. Ljubljana: [[Univerza v Ljubljani]], Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo in fiziologijo rastlin, [[Biotehniška fakulteta]]. ISBN 978-961-251-026-8.</ref>:
 * zunanji sloj eksokarp ([[grščina|gr.]] ''exo'' = zunaj)
 * srednji sloj mezokarp ([[grščina|gr.]] ''mesos'' = srednji)
@@ Vrstica 14: / Vrstica 14: @@
 Od zunaj navznoter skoraj vse plodove ovija eksokarp (zunanji sloj) in endokarp (notranji sloj), ki obdaja seme. Veliko plodov ima med njima mezokarp - srednji, običajno sočen ovoj.<ref>''Vodnik po botaniki'' (2006). Tomaž Sinkovič, Ljubljana: [[Tehniška založba Slovenije]]. ISBN 961-6275-04-6</ref>.
-Ker v mnogih primerih osemenje nastane iz stene plodnice, sta eksokarp in endokarp pogosto enoslojna in ustrezata povrhnjici plodnih listov. Mezokarp, ki je povečini debel in sočen pa v mnogih primerih ustreza sredici plodnih listov.<ref name="Bot" />
+Ker v mnogih primerih osemenje nastane iz stene plodnice, sta eksokarp in endokarp pogosto enoslojna in ustrezata [[Epiderm|povrhnjici]] plodnih listov. Mezokarp, ki je povečini debel in sočen pa v mnogih primerih ustreza sredici plodnih listov.<ref name="Bot" />
 == Nastanek ploda ==
 [[Slika:Nectarine Fruit Development.jpg|thumb|right|200px|Razvoj ploda [[breskev|breskve]] (''Prunus persica'')]]
 [[Oploditev]] sledi [[oprašitev|oprašitvi]] in plodni listi (karpeli), ki so nosilci ženskih semenskih zasnov, začno po oploditvi rasti. Spremenijo obliko, otrdijo ali omesenijo in se postopno spremenijo v zrel plod.
 == Razdelitev plodov ==
-Obstaja več klasifikacij plodov. Danes večina morfologov plodove uvršča v tri skupine<ref>Tomaž Sinkovič (2000). ''Uvod v botaniko''. Ljubljana. ISBN 961-6275-04-6</ref>:
+Obstaja več klasifikacij plodov. Danes večina morfologov plodove uvršča v tri skupine<ref>{{navedi knjigo |author=Tomaž Sinkovič |year=2000 |title=Uvod v botaniko. |publisher=Ljubljana : Oddelek za agronomijo Biotehniške fakultete |isbn=961-6275-04-6 |cobiss=109252608 |pages=}}</ref>:
 * [[enostavni plod]]ovi
 * [[birni plod]]ovi
@@ Vrstica 35: / Vrstica 35: @@
 === Birni plodovi ===
-Za birne plodove je značilno, da nastanejo iz prostih plodnih listov, ki dozorija v samostojne plodiče (mešičke, orehe), npr. [[malinjak]] in [[robida (rastlina)|robida]]. Pri [[jagodnjak]]u so plodiči zrasli z omesenelo cvetno osjo.
+Za birne plodove je značilno, da nastanejo iz prostih plodnih listov, ki dozorijo v samostojne plodiče (mešičke, orehe), npr. [[malinjak]] in [[navadna robida|robida]]. Pri [[jagodnjak]]u so plodiči zrasli z omesenelo cvetno osjo.
 === Soplodja ===
-Soplodja nastanejo iz socvetja in imajo videz enotnega ploda. Soplodja tvorijo [[smokva]], [[murva]], [[pravi kostanj]], [[figovec]], [[ananas]], storžek [[hmelj]]a. Med soplodja prištevamo tudi [[storž]]e [[iglavec|iglavcev]]: [[smreka]], [[jelka]], [[bor (drevo)|bor]] ter omesenele [[brin]]ove storže.
+Soplodja nastanejo iz socvetja in imajo videz enotnega ploda. Soplodja tvorijo [[smokva]], [[murva]], [[pravi kostanj]], [[figovec]], [[ananas]], storžek [[hmelj]]a. Med soplodja prištevamo tudi [[storž]]e [[iglavec|iglavcev]]: [[smreka]], [[Jelka (drevo)|jelka]], [[bor (drevo)|bor]] ter omesenele [[brin]]ove storže.
 == Razširjanje plodov in semen ==
 V glavnem ločimo dve vrsti razširjanja semen in plodov:
-* Lastno razširjanje ([[avtohorija]]) - rastlina sama razpolaga z mehanizmom za izmetavanje semen in plodov. Ob dotiku semen [[nedotik]]e (''Impatiens''), se eksplozivno izvržejo.
+* Lastno razširjanje ([[avtohorija]]) - rastlina sama razpolaga z mehanizmom za izmetavanje semen in plodov. Ob dotiku [[nedotik|nedotikinih]] (''Impatiens'') plodov, se semena eksplozivno izvržejo.<ref>{{Navedi splet|title=Žlezava nedotika|url=https://www.invazivke.si/vrste_zapis.aspx?zapst=86|website=www.invazivke.si|accessdate=2021-01-11|date=|publisher=|last=|first=}}</ref>
 * Razširjanje s pomočjo zunanjih dejavnikov ([[aloharija]]) poteka s pomočjo :
 :* [[voda]] ([[hidrohorija]]),
@@ Vrstica 62: / Vrstica 62: @@
 [[Kategorija:Morfologija rastlin]]
 [[Kategorija:Hrana]]
-{{Link GA|es}}
+{{normativna kontrola}}
-[[am:ፍራፍሬ]]
-[[an:Fruito]]
-[[ang:Wæstm]]
-[[ar:فاكهة]]
-[[arc:ܐܒܐ (ܦܐܪܐ)]]
-[[ay:Achu]]
-[[az:Meyvə]]
-[[ba:Емеш]]
-[[bat-smg:Vaisios]]
-[[be:Садавіна]]
-[[be-x-old:Садавіна]]
-[[bg:Плод]]
-[[bn:ফল]]
-[[bo:ཤིང་ཏོག]]
-[[br:Frouezh]]
-[[bs:Plod]]
-[[ca:Fruit]]
-[[ch:Inasahan]]
-[[chy:Mene]]
-[[ckb:میوە]]
-[[cs:Plod (botanika)]]
-[[cy:Ffrwyth]]
-[[da:Frugt]]
-[[de:Frucht]]
-[[el:Καρπός]]
-[[en:Fruit]]
-[[eo:Frukto]]
-[[es:Fruto]]
-[[et:Vili]]
-[[fa:میوه]]
-[[fi:Hedelmä]]
-[[fj:Vua]]
-[[fr:Fruit]]
-[[ga:Toradh]]
-[[gan:水果]]
-[[gd:Meas]]
-[[gl:Froito]]
-[[gn:Yva]]
-[[he:פרי]]
-[[hi:फल]]
-[[hr:Plod]]
-[[hsb:Płód]]
-[[ht:Fwi]]
-[[hu:Gyümölcs]]
-[[hy:Պտուղ]]
-[[id:Buah]]
-[[io:Frukto]]
-[[is:Ávöxtur]]
-[[it:Frutto]]
-[[iu:ᒪᒪᖅᑐᖅ, ᓰᕐᓇᖅᑐᖅ ᐱᕈᖅᑐᖅ]]
-[[ja:果実]]
-[[jv:Woh]]
-[[ka:ნაყოფი (მცენარე)]]
-[[kg:Mbuma]]
-[[kn:ಹಣ್ಣು]]
-[[ko:열매]]
-[[ku:Fêkî]]
-[[la:Fructus]]
-[[lbe:Ахъулсса]]
-[[lmo:Fröt]]
-[[ln:Mbuma]]
-[[lt:Vaisius]]
-[[lv:Auglis]]
-[[map-bms:Uwoh]]
-[[mg:Voankazo]]
-[[ml:ഫലം]]
-[[mr:फळ]]
-[[ms:Buah]]
-[[nap:Frutto]]
-[[nl:Vrucht (plant)]]
-[[nn:Frukt]]
-[[no:Frukt]]
-[[nrm:Frit]]
-[[oc:Fruch]]
-[[pcd:Frut]]
-[[pl:Owoc]]
-[[pnb:پھل فروٹ]]
-[[pt:Fruto]]
-[[qu:Ruru]]
-[[ro:Fruct]]
-[[ru:Плод]]
-[[rw:Urubuto]]
-[[sa:फलानि]]
-[[scn:Fruttu (butànica)]]
-[[sco:Fruit]]
-[[se:Šattus]]
-[[sh:Plod]]
-[[simple:Fruit]]
-[[sk:Plod (rastlina)]]
-[[sn:Muchero]]
-[[so:Miro]]
-[[sq:Fruti]]
-[[sr:Плод]]
-[[su:Buah]]
-[[sv:Frukt]]
-[[sw:Tunda]]
-[[ta:பழம்]]
-[[te:పండు]]
-[[tg:Мева]]
-[[th:ผลไม้]]
-[[tl:Bungang-kahoy]]
-[[tr:Meyve]]
-[[udm:Емыш]]
-[[ug:ظاصتاص يئضةن مئؤة]]
-[[uk:Плід]]
-[[ur:پھل]]
-[[vi:Quả]]
-[[wa:Frut]]
-[[war:Bunga]]
-[[xal:Земш]]
-[[yi:פרוכט]]
-[[zh:果实]]
-[[zh-min-nan:Kóe-chí]]
-[[zh-yue:果]]

p p u Plodovi
Tipi plodov	glavica strok mešiček lusk lušček orešek/oreh zrno ali golec rožka pokovec jagoda koščičast plod pečkat plod storž
glede na nastanek	enostavni plod (iz enega pestiča) birni plod (iz več pestičev enega cveta) soplodje (iz socvetja)
glede na sočnost perikarpa	sočni plod suhi plod
glede na način sproščanja semen	sejalni plod zaprti plod
glede na število semen	enosemenski plod mnogosemenski plod plod brez semen
Načini razširjanja plodov	avtohorija alohorija anemohorija hidrohorija zoohorija endozoohorija epizoohorija mirmekohorija ornitohorija