Pojdi na vsebino

Hem: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
hem.png --> heme.svg
SportiBot (pogovor | prispevki)
{{normativna kontrola}}
 
(34 vmesnih redakcij 25 uporabnikov ni prikazanih)
Vrstica 1: Vrstica 1:
[[Slika:Heme.svg|thumb|Molekula hema]]
[[Slika:Heme b.svg|thumb|Molekula hema]]
'''Hem''' je posebna okrogla [[molekula]], ki jo najdemo v [[hemoglobin]]u in je bistvena za zmogljivost prenosa [[kisik]]a v [[kri|krvi]].
'''Hem''' je [[spojina]], ki jo sestavlja [[železo]]v ion, vezan v sredini heterociklične [[organska spojina|organske]] molekule, imenovane [[porfirin]].


Je [[Kofaktor|prostetična skupina]], ki se nahaja v [[hemoglobin]]u, [[mioglobin]]u in v nekaterih drugih [[encim]]ih v človeškem organizmu. Pomemben je za biološko [[oksidacija|oksidacijo]] ter zlasti prenos kisika. Dejaven je v vseh celicah organizma s presnovo na osnovi kisika - [[Aerobiont|aerobno]] presnovo. Človek dnevno tvori približno 300 mg hema v [[kostni mozeg|kostnem mozgu]], od 30 do 100 mg pa v [[jetra|jetrih]]. Manjši del ga nastane tudi v [[ledvica]]h in [[nadledvična žleza|nadledvični žlezi]]. Proces tvorbe je zaporedje biokemičnih reakcij, ki je uravnavano z različnimi encimi.
{{biosci-stub}}


[[Bilirubin]] je razpadni produkt hema, ki nastane, ko rdeča krvna telesca odmrejo in hemoglobin razpade. Hemoglobin v [[makrofag]]ih razpade na hem in globin; hem nadalje razpade v Fe2+, [[ogljikov monoksid]] in bilirubin, prek vmesne spojine, imenovane [[biliverdin]].
[[Kategorija:Anatomija]]


{{biochem-stub}}
[[de:Häm]]

[[en:Heme]]
[[eo:Hemo]]
[[Kategorija:Kri]]
[[Kategorija:Tetrapiroli]]
[[es:Hemo]]
[[Kategorija:Železove spojine]]
[[fr:Hème]]
{{normativna kontrola}}
[[io:Hemeo]]
[[ja:ヘム]]
[[nn:Heme]]
[[pl:Hem (biochemia)]]
[[sv:Hemgrupp]]
[[tr:Hem]]

Trenutna redakcija s časom 11:20, 16. april 2018

Molekula hema

Hem je spojina, ki jo sestavlja železov ion, vezan v sredini heterociklične organske molekule, imenovane porfirin.

Je prostetična skupina, ki se nahaja v hemoglobinu, mioglobinu in v nekaterih drugih encimih v človeškem organizmu. Pomemben je za biološko oksidacijo ter zlasti prenos kisika. Dejaven je v vseh celicah organizma s presnovo na osnovi kisika - aerobno presnovo. Človek dnevno tvori približno 300 mg hema v kostnem mozgu, od 30 do 100 mg pa v jetrih. Manjši del ga nastane tudi v ledvicah in nadledvični žlezi. Proces tvorbe je zaporedje biokemičnih reakcij, ki je uravnavano z različnimi encimi.

Bilirubin je razpadni produkt hema, ki nastane, ko rdeča krvna telesca odmrejo in hemoglobin razpade. Hemoglobin v makrofagih razpade na hem in globin; hem nadalje razpade v Fe2+, ogljikov monoksid in bilirubin, prek vmesne spojine, imenovane biliverdin.