Ogled vira Wikipedija:Slogovni priročnik

{{slogovna smernica|WP:SLOG|WP:SLOGP}}

Če bi vsakdo upošteval '''Slogovni priročnik''', bi bila [[Wikipedija]] uporabnejša tako za bralce kot tudi za urejevalce. Po drugi strani je jasno in nepristransko besedilo brez dvoma pomembnejše od načina predstavitve in oblikovanja. Teh pravil se ni nujno treba držati, če pa se jih, bo vaše delo mnogo bolj cenjeno. [[Wikipedija:Pravila urejanja|Veselje do wikiurejanja]] izvira iz tega, da Wikipedija ne zahteva popolnosti.

<blockquote>Tovrstna pravila in predpisi niso vklesani v kamen. Opisujejo povprečen primer in jih je treba uporabljati z določeno mero prilagodljivosti.<ref>Chicago Manual of Style</ref></blockquote>

{{slogovne smernice}}

== Izbira sloga ==
Če slog ni opisan na tej strani:
* uporabite druge zanesljive vire in slogovne priročnike;
* o težavi se lahko pogovorite ali predlagate novo slogovno smernico na [[Pogovor o Wikipediji:Slogovni priročnik]];
* preprosto si oglejte druge članke in se zgledujte po njih.

== Navzkrižje slogov ==
Kadar sta od dveh slogov sprejemljiva dva, ni primerno, da bi urejevalec Wikipedije enega zamenjeval z drugim, razen kadar za to obstaja globlji razlog. Če bi šlo na primer za izbiro med britanskim in ameriškim angleškim črkovanjem, bi bila sprememba upravičena le, če bi članek opisoval britansko temo. Urejevalske vojne zaradi izbire sloga so nesprejemljive, tudi če bi šlo le za uveljavljanje slogovne doslednosti. Kadar ste v dvomu, se ravnajte po slogu prvega večjega urejevalca. Glej [[:en:Wikipedia:Requests for arbitration/Jguk]]. 

==Naslovi člankov, uvodi in poglavja==
=== Naslovi člankov ===
{{dablink|Glavna stran: [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju]].}}

Naslov članka naj temelji na dogovoru [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|o poimenovanju strani]]. Osnovni princip je, da naj bo naslov članka sestavljen tako, da bi ga večina slovensko govorečih oseb najlažje razumela, ni dvoumen, hkrati pa omogoča preprosto povezovanje na sorodne članke.

Pri oblikovanju poimenovanje je treba še posebej paziti na:
* Uporabljajte male črke; sistem že sam zapiše prvo črko naslova članka kot veliko (redka izjema je, npr: {{xt|eBay}}). Velike začetnice se uporabljajo le tam, kjer se uporabljajo tudi v običajnih stavkih ({{xt|Slovenska nacionalna komisija za UNESCO}}).
* Naslovom v ležeči pisavi (''italic'') dodaj blizu vrha članka predlogo {{tl|ležeč naslov}}. 
* Uporabljajte slovenska poimenovanja.
* Naslovi naj bi običajno bili [[samostalnik]]i ali [[samostalniška besedna zveza|samostalniške besedne zveze]]: {{xt|Zgodnje življenje}} in ne {{!xt|V zgodnjem življenju}}.
* Zadnji znak v naslovu naj ne bi bil ločilo, razen če je le-to del imena ({{xt|[[Saint-Louis-du-Ha! Ha!]]}}) ali okrajšava ({{xt|[[Chelsea F.C. ]]}}) ali oklepaji ({{xt|[[Janez Mežan (slikar)]]}}).

=== Uvodi ===
{{bližnjica|WP:SUVOD}}
Uvod Wikipedijinega članka je razdelek pred kazalom vsebine. Služi kot predstavitev članka in pregled najpomembnejših vidikov. Uvod mora biti kratek in jedrnat pregled. Opredeliti mora témo, razložiti, zakaj je téma zanimiva in opazna, ter povzeti najpomembnejše točke. Poudarek, ki je dan gradivu v uvodu, naj v grobem odraža njegovo pomembnost za témo. Pomembna informacija naj se ne bi smela pojaviti v uvodu, če ni zajeta v ostalem delu članka.

Uvod naj ne vsebuje več kot štiri odstavke in naj bo ustrezno podprt z viri. Napisan naj bo v enostavnem slogu in [[WP:NS|nepristransko]].
{| class="wikitable"
|-
! Splošen članek o pojmu
|-
| Članke začnemo praviloma z nosilnim geslom, izpisanim '''polkrepko''' ali pa ''ležeče'', oziroma '''''polkrepko ležeče''''', če je to za dano geslo v navadi.

:'''Pitagorov izrek''' je [[izrek]] v [[ravninska geometrija|ravninski geometriji]], ki imenuje po grškem filozofu in matematiku [[Pitagora|Pitagori]] iz [[6. stoletje pr. n. št.|6. stoletja pr. n. št.]]
:
{|
|----- bgcolor="ececfd"
| <nowiki>
'''Pitagorov izrek'''  je [[izrek]] v [[ravninska geometrija|ravninski geometriji]], ki se imenuje po grškem filozofu in matematiku [[Pitagora|Pitagori]] iz [[6. stoletje pr. n. št.|6. stoletja pr. n. št.]]
</nowiki>
|}

Ko bralec klikne povezavo, je to enakovredno vprašanju »Kaj je ...?«. Na vprašanje »Kaj je glagolica?« zato začnemo odgovor z nosilnim geslom, po katerem bralec sprašuje:

:'''Glagolica''' je pisava, ki si jo je za pisanje v slovanskih jezikih v [[9. stoletje|9. stoletju]] izmislil [[Sveti Ciril|Ciril]] (s pravim imenom [[Konstantin]]), ko je skupaj z bratom [[Sveti Metod|Metodom]] začel širiti [[krščanstvo|krščansko]] vero med [[Slovani]] na [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]].''

Manj primerno je preizkušati bralčevo potrpežljivost z dolgim uvodom, po katerem šele čez nekaj stavkov pridemo do nosilnega gesla:

:''V [[9. stoletje|9. stoletju]] sta brata [[Ciril]] in [[Metod]] začela širiti krščansko vero med [[Slovani]] na [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]]. Za pisanje v slovanskih jezikih si je Ciril (s pravim imenom [[Konstantin]]) izmislil pisavo, ki se je je prijelo ime '''glagolica'''.''
|-
! Biografije ''(Glej tudi [[Wikipedija:Biografski članek]].)''
|-
| '''Robert Hooke''' ''[ròbert húk]'', [[Angleži|angleški]] [[fizik]] in [[zdravnik]], * [[18. julij]] [[1635]], [[Freshwater]], [[otok Wight]], [[tradicionalne grofije Anglije|grofija]] [[Hampshire]], [[Anglija]], † [[3. marec]] [[1703]], [[London]].

{|
|----- bgcolor="ececfd"
| <nowiki>
'''Robert Hooke''' ''[ròbert húk]'', [[Angleži|angleški]] [[fizik]] in [[zdravnik]], * [[18. julij]] [[1635]], [[Freshwater]], [[otok Wight]], [[tradicionalne grofije Anglije|grofija]] [[Hampshire]], [[Anglija]], † [[3. marec]] [[1703]], [[London]].
</nowiki>
|}

Križec † dosežemo tudi z ukazom <tt><nowiki>&amp;dagger;</nowiki></tt>. 
|-
! Članki o živih bitjih ''(Glej tudi [[Wikipedija:Wikiprojekt taksonomija]].)'' 
|-
| Tu v prvi vrstici navedemo osnovne podatke o rastlini, živali, glivi ali bakteriji z njenim znanstvenim imenom. Če organizem nima uveljavljenega slovenskega imena, začnemo vrstico z znanstvenim. [[rod (biologija)|Rodovna]] in [[vrsta (biologija)|vrstna]] znanstvena imena se pišejo poševno, imena višjih taksonomskih kategorij pa normalno.

:'''Pimentovec''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Pimenta dioica''''') je do 10 [[meter|metrov]] visoko [[zimzelen]]o [[tropi|tropsko]] [[drevo]].

{|
|----- bgcolor="ececfd"
|<nowiki>'''Pimentovec ''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Pimenta dioica''''') je do 10 [[meter|metrov]] visoko [[zimzelen]]o [[tropi|tropsko]] [[drevo]]. </nowiki>
|}

Še pred uvodno vrstico v člankih o organizmih sodi predloga [[Predloga:Taksonomka|Taksonomka]], kjer navedemo uvrstitev organizma v sistem (izpisala se bo desno od članka). Za zgled lahko uporabimo že obstoječo taksonomko iz kakšnega drugega članka.
|-
! Zgodovinske obletnice
|-
| '''Rojstva:'''
* [[18. julij]] – [[Robert Hooke]], angleški fizik, zdravnik (* [[1635]])

{|
|----- bgcolor="ececfd"
| <nowiki>
* [[18. julij]] – [[Robert Hooke]], angleški fizik, zdravnik (* [[1635]])
</nowiki>
|}

'''Smrti:'''
* [[3. marec]] – [[Robert Hooke]], angleški fizik, zdravnik († [[1703]])

{|
|----- bgcolor="ececfd"
| <nowiki>
* [[3. marec]] – [[Robert Hooke]], angleški fizik, zdravnik († [[1703]])
</nowiki>
|}

Drugačni simboli niso zaželeni.
|}

===Poglavja===
{{bližnjica|WP:SPOGLAVJE}}
Članek je lahko oz. bi moral biti razdeljen na ''poglavja'', pri tem pa je potrebno uporabiti pravilno sintakso za naslove poglavij. Vsaka stran, ki ima več kot tri poglavja, ima avtomatsko zgenerirano kazalo vsebine.

Naslovi poglavij se zgenerirajo z vtipkanjem večkratnih enačajev. Naslov osnovnega poglavja je <code>==Naslov==</code>, podpoglavje je <code>===Title===</code>, itd. (možnih je do 5 nivojev poglavij). Presledki med enačaji in besedilom naslova so neobvezni in ne vplivajo na način prikaza naslova. Naslov mora biti vpisan v svoji ločeni vrstici. Vključi eno prazno vrstico nad naslovom poglavja, prazna vrstica pod poglavjem ni obvezna ampak pripomore k preglednosti okna za urejanje. (Če vpišete dve ali več praznih vrstic, bo to vplivalo na izgled ustvarjene strani.)

Osnovni principi, ki veljajo za [[#Naslovi člankov|naslove člankov]] (zgoraj) v splošnem veljajo tudi za naslove poglavij. Sledeče točke se še posebej nanašajo na naslove poglavij:
* Imena poglavij naj se po nepotrebnem ne nanašajo na subjekt članka, ali naslova nad-poglavja, razen če na ta način zagotovimo krajše ali jasnejše poimenovanje. ({{xt|Zgodnje življenje}} je bolj zaželjeno kot {{!xt|Njegovo zgodnje življenje}}, ker se ''njegovo'' nanaša na subjekt članka; za naslove poglavij se predvideva, da se nanašajo na subjekt - razen če ni drugače navedeno.)
* Naslovi poglavij naj ne vsebujejo povezav, še posebno to velja v primeru, ko je povezan le del naslova.
* Naslovi poglavij in podpoglavij naj se znotraj članka ne ponavljajo.
* Skici naj se ne uporabljajo v naslovih poglavij.
* Naslovi poglavij naj ne vsebujejo slik, vključno z ikonami zastav.

Predno spremeniš ime poglavja razmisli o tem, da si lahko prekinil obstoječo povezavo na to poglavje. Če obstaja veliko povezav na staro ime poglavja, skreiraj [[Predloga:Sidro|sidro]] za ta naslov, da zagotoviš, da bodo povezave še vedno delovale. Podobno lahko v naslovu poglavja dodaš nevidni komentar. Npr:
{{xt2|<code><nowiki> ==Posledice evolucije<!--To poglavje je povezano iz člankov [[Richard Dawkins]] in [[Daniel Dennett]]-->== </nowiki></code>}}

== Kratice ==
{{bližnjica|WP:KRATICA}}
{{anchor|Akronimi in kratice}}
; Ob prvi pojavitvi izpišite sestavne dele kratice in navedite kratico.
* Ko želite kratico uporabiti v članku, podajte najprej celoten izraz, takoj za njim pa kratico v oklepajih (okroglih oklepajih). V preostalem delu članka se kratica lahko uporablja samostojno:
::

::{{xt|Slovenska ljudska stranka (SLS) je slovenska politična stranka}} ob prvi omembi Slovenske Ljudske Stranke; in
::{{xt|Na državnozborskih volitvah je SLS osvojila 6 poslanskih mest}} ob naslednji omembi.

:Izjema so zelo splošne kratice; te večinoma ne potrebujejo razširitve ({{xt|PhD}}, {{xt|DNA}}, {{xt|ZDA}}).

* Pri izpisani različici ne uporabite velikih začetnic samo zato, ker velike črke sestavljajo kratico.
::{|style="background:transparent"
|-
|''Nepravilno'' || (ni lastno ime)'':      || {{!xt|Uporabljamo Digitalno Televizijo (DTV).}}
|-
|''Pravilno'':  ||                             || {{xt|Uporabljamo digitalno televizijo (DTV).}}
|-
|''Pravilno''|| (lastno ime)'':          || {{xt|Poslušali smo British Broadcasting Corporation (BBC).}}
|}

* Če je izpisana različica že v okroglih oklepajih, za navedbo kratice uporabite vejico ali besedo ''ali''.
::{{xt|Prvič so o zadevi razpravljali leta&nbsp;1990 (na zborovanju Slovenske ljudske stranke ali SLS).}}

;Ne izumljajte novih kratic.

== Navajanja ==
Če je osebnost pomembna v članku, jo navedemo s celim imenom:

* [[Hookov zakon]] se imenuje po [[Angleži|angleškem]] [[fizik]]u [[Robert Hooke|Robertu Hooku]], ki ga je leta 1660 odkril.

Drugače pa navedemo le priimek ali krajše ime, ali pa tudi mogoče še letnice:

* Leta 1666 je bil Hooke glavni [[Christopher Wren|Wren]]ov pomočnik pri obnovi [[London]]a po [[požar v Londonu|velikem požaru]].
* [[Regiomontan]]ove ''Efemeride'' z vsakodnevnimi položaji [[planet]]ov za več let, so bile že nekaj let pozneje po zaslugi nürnberškega popotnika, [[geografa]] in kozmografa [[Martin Behaim|Martina Behaima]] (1459-1507), ki je zgradil prvi [[globus]] [[Zemlja|Zemlje]], po vsem svetu znane in slavne, saj so mnoge pomorščake kot [[Vasco Nuñez de Balboa|Balboo]], [[John Cabot|Cabota]], [[Pedro Alvares Cabral|Cabrala]], [[Jacques Cartier|Cartierja]], [[Pero de Covilho|Covilha]], [[Bartolomeu Dias|Diasa]], [[Vasco da Gama|da Gamo]], [[Diogo Gomez|Gomeza]], [[Krištof Kolumb|Kolumba]], [[Ferdinand Magellan|Magellana]], [[Giovanni da Verrazano|da Verrazana]] in [[Amerigo Vespucci|Vespuccija]] varno vodile po svetovnih [[morje|morjih]].

== Datumi ==
{{bližnjica|WP:DATUMI}}
Za letnice po 1582 navedemo vedno datume v ([[proleptični gregorijanski koledar|proleptičnem]]) [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]], ne glede na to ali je bil v veljavi še kak starejši ali drugačen [[koledar]]. Zgleda za navedbo proleptičnega datuma sta [[William Shakespeare]] in [[Aleksander Nikolajevič Skrjabin]]. Poleg gregorijanskega datuma lahko v oklepaju navedemo še veljavni datum, vključno s povezavo.

Letnic in datumov v besedilu ne povezujemo, razen če gre za datum v [[WP:BIO#Prva vrstica|uvodni vrstici]] biografije.

=== Pisanje datumskih podatkov ===
{{bližnjica|WP:FORMATDATUM}}
Za pisanje časovnih podatkov veljajo določena pravila. Datumski podatki praviloma niso notranje povezave. Izjema so podatki o rojstvu in smrti v [[WP:BIO|biovrstici]] in datumi, ki so v kontekstu gesla posebno pomembni. Nikoli pa istega datuma ne povezujemo večkrat. 

Datume je priporočljivo zapisati z [[nedeljivi presledek|nedeljivimi presledki]] – koda <kbd>&amp;nbsp;</kbd> (v nadaljevanju označeno z znakom {{char|&nbsp;}}), da se prepreči prelom vrstice na nepravem mestu.

==== Datum ====
Skladno s [[Slovenski pravopis|Slovenskim pravopisom]] se stvarni datum zapiše v obliki: '''''25.&nbsp;junij&nbsp;1991'''''

Slovenski pravopis dovoljuje tudi zapis datuma oz. letnice s celo besedo (tj. tisoč devetsto enaindevetdeset), vendar je zaradi lažje berljivosti slednja oblika odsvetovana.

Namesto imena meseca lahko uporabljamo tudi števko (tako arabsko kot rimsko ustreznico). V Wikipediji na mestu meseca svetujemo uporabo bodisi arabskih števk bodisi celotnega imena meseca, vendar se drugo uporablja pogosteje.

Kadar je datum skladenjsko povezan s sobesedilom, pri besednem zapisovanju uporabimo rodilnik ali drug ustrezen sklon.

Zgledi:
* ''Sonda bo izstreljena 19.{{char|&nbsp;}}marca{{char|&nbsp;}}2045.''
* ''39. beneški filmski festival je potekal od 31.{{char|&nbsp;}}avgusta do 10.{{char|&nbsp;}}septembra{{char|&nbsp;}}2022.'' (ali)<br />
:''39. beneški filmski festival je potekal med 31.{{char|&nbsp;}}avgustom in 10.{{char|&nbsp;}}septembrom{{char|&nbsp;}}2022.''
* ''Referendum je potekal v nedeljo, 23.{{char|&nbsp;}}decembra{{char|&nbsp;}}1990.''

==== Desetletje ====
{{bližnjica|WP:DESETLETJE}}
[[Desetletje]] se zapiše v obliki:

2.{{char|&nbsp;}}desetletje prejšnjega stoletja (ali) 20.{{char|&nbsp;}}leta 20.{{char|&nbsp;}}stoletja

==== Stoletje ====
{{bližnjica|WP:STOLETJE}}
[[Stoletje]] se zapiše v obliki:

2.{{char|&nbsp;}}stoletje (ali) 2.{{char|&nbsp;}}stoletje pr.{{char|&nbsp;}}n.{{char|&nbsp;}}št.

==Merske enote==
{{bližnjica|WP:MERE|WP:ENOTE}}
* Glavna enota, v kateri je izražena količina, naj bo na splošno enota [[Mednarodni sistem enot|SI]] ali ne-SI enota, uradno sprejeta za uporabo s SI. 
* V bolj strokovnih in znanstvenih člankih se lahko uporabljajo tudi specialne enote, specifične za določeno področje. Zgledi so v aeronavtiki: čevlji (višina), vozli (hitrost vetra), mph (hitrost letala); v pomorstvu: navtične milje (razdalja); v astronomiji: astronomska enota (a. e., dolžina), julijansko leto (a), galaktično leto (GY); v geologiji: [predpona SI]anum (npr. [[Megaanum|Ma]]), [[sverdrup]]i (pretok oceanskih tokov); ter v kemiji: ppm/ppb (št. delcev na milijon ali milijardo).
* V člankih o območjih, kjer uporabljajo [[imperialne enote]], je glede na vsebino pogosto dopustno ali priporočljivo navesti tudi te, čeprav imajo prednost metrične enote. Imperialne enote naj bodo navedene v oklepaju za metrično enoto. Na nekaterih področjih (npr. ameriški nogomet, kalibri streliva idr.) se prednostno uporabljajo imperialne enote; metrične enote naj bodo za referenco podane v sobesedilu.
* V neposrednem navedku vedno ohranite enote, kot so navedene v viru. Morebitna pretvorba naj bo pri navedkih navedena v oglatih oklepajih, uporaba obskurnih merskih enot pa razložena v oglatih oklepajih ali [[PomoČ:Sklici na koncu besedila|opombah na koncu besedila]].
* Če je prostora malo (npr. v preglednicah, infopoljih, opombah v oklepajih in matematičnih formulah), imajo prednost simboli. V prozi naj se imena enot navedejo, če se pojavijo le nekajkrat (to ne velja za enote, ki se le redko napišejo tako, npr. {{xt|°C}}), če pa se enota (zlasti z dolgim imenom) ponavlja, jo je po prvi uporabi treba zapisovati s simbolom (npr {{xt|Za serijo z maso 250{{nbsp}}kilogramov se uporabi do 15 {{nbsp}}kg polnila.}}).
* Imena enot se večinoma ne zapisujejo z veliko začetnico (npr. joule in ne Joule, newton in ne Newton, paskal in ne Paskal). Pri simbolih upoštevamo ustrezne mednarodne dogovore. Simbol za liter se lahko zapisuje z veliko ali malo črko, vendar v vsem besedilu poenoteno. 
* Pri slovenjenju imen enot upoštevajte splošno uveljavljeno prakso, kot je razvidna iz imen člankov. V skladu s standardom o merskih enotah sta dovoljena oba zapisa (slovenjeni in neslovenjeni), zato brez prave potrebe ne spreminjajte enega zapisa v drugega.
* Pri izpisu enote z besedo ne uporabite poševnice, ampak besedo ''na'' (npr. {{xt|meter na sekundo}}, ne {{!xt|meter/sekundo}}).
* Enote, ki so splošnim bralcem manj znane, naj bodo pri prvi uporabi navedene z imenom in simbolom, pri čemer naj bo ime povezano (npr. {{xt|Energije so bile sprva 2,3&nbsp;[[megaelektronvolt|megaelektronvolta]] (MeV), na koncu pa so bile 6{{nbsp}}MeV}}). Enot, ki so splošno znane (se pogosto uporabljajo v vsakdanjem življenju), običajno ni treba povezovati.
* Pri izpisu imen enot ali drugih besed, ki se navezujejo na decimalna števila, je treba uporabiti [[rodilnik]]. (npr. {{xt|Za opravilo je bilo potrebno 2,0 sekunde}} ali {{xt|Incidenca okužb pri bolnikih, ki so prejemali tofacitinib, je bila 46,1 bolnika z dogodki na 100 bolnikov-let}}).  
* Za zapisovanje razponov se uporablja stični pomišljaj (–); glejte [[Wikipedija:Slogovni priročnik#Pomišljaj|pomišljaj]]. Pri zapisovanju enot v pridevniški rabi se uporablja [[vezaj]] (-). Zgledi: {{xt|Pripravili so 10-odstotno raztopino kalijevega jodida}}; v preglednici: {{xt|95-% interval}}; ali npr.: {{xt|Večje število mikoorganizmov je bilo ugotovljeno v 24–30-metrskem bibavičnem pasu}}). Za zapisovanje negativnih enot se pred števko uporablja znak minus (−): {{xt|Najnižja izmerjena temperatura v mrazišču na Komni je leta 2009 dosegla −49,1&nbsp;°C}}.
* Beseda za odstotek ali odtisoček naj se v besedilu izpiše, na mestih s pomanjkanjem prostora pa naj bo uporabljen simbol. Izpis površinskih in prostorninskih enot se odsvetuje; namesto tega raje uporabite ustrezen simbol (npr. km<sup>2</sup>, m<sup>3</sup>).
* Pred simboli enot naj bodo števke in ne številke, izpisane z besedo. Med vrednostjo in simbolom enote naj bo [[nedeljivi presledek]], kar zagotavlja, da besedilo ne preide v novo vrstico ravno med njima. Zgled {{xt|5&nbsp;min}}. Za zapis nedeljivega presledka se lahko uporabi koda <code>&amp;nbsp;</code> ali pa se ta vstavi kot znak. 
* Simboli za odstotek in odtisoček se pišejo s presledkom, razen v pridevniški rabi, ko se uporabi vezaj. Simboli za kotne in koordinatne stopinje se pišejo brez presledka. Simboli za temperaturne stopinje se pišejo s presledkom.

== Napisi ==
== Zaglavja ==

== Velike začetnice ==
Se uporabljajo na začetku stavka. Uporabljamo jo tudi za pisanje lastnih imen. Ta so lahko zamljepisna, osebna ali pa stvarna. Stvarna so: naslovi knjig in besedil, imena organizacij, podjetji, ustanov, imena družbenopolitičnih in upravnih skupnosti, imena revij, časopisov, rubrik in oddaj, imena vozil, ladij, letal, naslovi umetniških del, imena društev in strank ter imena prireditev in festivalov. V pismu in zahvali pa pišemo z veliko začetnico tudi izraze posebnega spoštovanja (npr. Vam).

== Ločila ==
[[Slika:Part_of_Tabula_Peutingeriana.jpg|thumb|right|180px|''Tabula Peutingeriana'']]

=== Pika ===
[[pika|Pike]] pri napisih pod slikami načeloma ne zapisujemo, razen kadar gre za poved z [[glagol]]om.

=== Narekovaji ===
{{bližnjica|WP:NAREKOVAJ}}
: ''Glej tudi [[narekovaj]]''.
V Wikipediji se po dogovoru navadno uporabljajo narekovaji » « (usredinjeni dvojni narekovaji). Dogovor ne velja za neskladenjsko rabo narekovajev za navajanje pomena kakšne besede ali besedne zveze v jezikoslovju in druge oblike, ki jih definira Slovenski pravopis.

=== Tripičje ===
[[Tripičje]] označuje zamolčano poved ali besedo. Če označuje zamolčan del stavka, je nestično ločilo, če pa se navezuje na eno besedo, je levostično.

Primer:
* To je stavek ...
* To je bese...

===Pomišljaj===
{{bližnjica|WP:POMIŠLJAJ}}
{{glavni|Pomišljaj}}
Enodelni pomišljaj se rabi neskladenjsko zlasti v naslednjih primerih:<ref name=SP>{{navedi knjigo|title= [[Slovenski pravopis]]|publisher= |location= Ljubljana|year= 2007|pages=44–45}}</ref>{{rp|44–45}}<ref>{{sktxt|Šmalc|Müller|2011|pp=290}}.</ref>{{rp|290}}

* stično namesto [[predlog]]ov ''od ... do'' (t. i. predložni pomišljaj): 10–20 °C, 100–200€, str. 312–314, v letih 1800–1862, železniška proga Kranj–Tržič;
* stično v nesklonljivih besednih zvezah: ''sistem voda–etanol'';
* nestično kot matematični znak za <nowiki>'minus' oziroma 'manj'</nowiki>: ''a – b = c'', ''7 – 3''; pri navajanju relativnih številk, npr. temperature, se uporablja stično: ''–7&nbsp;°C'';
* nestično označimo <nowiki>'proti'</nowiki>: ''Olimpija – Maribor'';<ref name=Skaza>{{sktxt|Skaza|2006}}.</ref>{{rp|38–40}}
* nestično namesto odstavčne številke ali črke (t. i. odstavčni ali alinejski pomišljaj):
* nestično med enotami besedila, ki so v kakšnem razmerju, zlasti nasprotnostnem: ''rumeneti – rumeniti'', ''ne samo – ampak tudi'';
* dolgi nestični pomišljaj med povedmi iz raznih besedil ali iz raznih delov istega besedila, naštetimi v istem stavku: ''Ti očeta do praga – sin tebe čez prag.'' — ''Ti meni luč – jaz tebi ključ.''

==Navedki==
=== <span class="anchor" id="Quotation point of view"></span>Stališče ===
Navedki se lahko uporabljajo ob navedbi avtorja za predstavitev čustvenih mnenj, ki jih ni mogoče izraziti v lastnem slogu Wikipedije, vendar se nikoli ne smejo kulturne norme predstaviti zgolj kot mnenje:

* Sprejemljivo: {{xt|Siskel in Ebert sta film označila za »nepozaben«.}}
* Nesprejemeljivo: {{!xt|Ta kraj se po svetih spisih šteje za »svet«.}}

Jedrnata mnenja, ki niso pretirano čustvena, je pogosto mogoče izraziti s pripisom namesto z neposrednim navedkom. Uporaba narekovajev okoli preprostih opisnih izraov lahko izraža dvom o navedenem; sklepati je mogoče na sarkazem ali [[zavajajoče fraze]], kot sta ''baje'' ali ''tako imenovani''.

* Dovoljeno: {{xt|Siskel in Ebert sta film označila za zanimivega.}}
* Nepotrebno in lahko izraža dvom: {{!xt|Siskel in Ebert sta film označila za »zanimiv«.}}
* Potreben je navedek: {{xt|Siskel in Ebert sta film označila za »zanimiv, toda srce parajoč«.}}

== Povezave ==

=== Notranje povezave ===
{{glavni|Wikipedija:Slogovni priročnik/Povezovanje}}

Uporaba tako imenovanih »notranjih povezav« do drugih tem, npr. {{xt|<nowiki>[[Erazem Rotterdamski]]</nowiki>}}, je ''močno zaželena''. Povezati velja vse besede in strokovne izraze (têrmine), ki so pomembni za dani članek.

S povezavami ne pretiravajte. Nepotrebne povezave (kot je tale {{!xt|najvišji človek na [[Zemlja|Zemlji]]}}) povzročajo prenasičenost strani in otežujejo njeno vzdrževanje. Ne povezujte vsake pojavitve besede - v člankih, ki v povprečnem brskalniku niso daljši od ene zaslonske strani, je dovolj prva (ali katera druga, če je ustreznejša). V člankih, ki se raztezajo čez več zaslonskih strani, je po drugi strani včasih primerno besedo, ki se v besedilu večkrat pojavi, ponovno povezati, da bralcu ni treba posegati po drsniku več, kot je nujno potrebno.

Ne povezujte besed v naslovih člankov - poiščite alternativne načine, da v besedilo vključite in povežete te besede. Prav tako ne povezujemo naprej naslove poglavij.

Povezave, ki sledijo Wikipedijinim [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|smernicam poimenovanja]] bodo bolj verjetno kazale na obstoječe članke, oziroma, če na temo še ni članka, bodo dobro izbrana imena povezav olajšala delo poznejšim piscem.

Ime povezave se lahko razlikuje od besedila, ki se izpiše v članku, npr. {{xt|<nowiki>[[magnetizem|magnetizma]]</nowiki>}}. To je posebej uporabno v pregibnih jezikih, kot je slovenščina. Nekatere pregibne oblike lahko ustvarimo z lepljenjem pripon kanonični obliki, npr. »{{xt|<nowiki>v [[islam]]u</nowiki>}}«. To je krajše in preglednejše od dolge oblike »{{!xt|<nowiki>v [[islam|islamu]]</nowiki>}}«, zato je priporočljiva krajša oblika. Več o oblikovanju razlaga [[Wikipedija:Vadnica (Notranje povezave)|vadnica za notranje povezave]].

Pazite na tipkarske in druge napake v imenih povezav. Če kaže, da članek, na katerega ste ustvarili novo povezavo, še ne obstaja, napravite kratko poizvedbo, ali je res tako - morda že obstaja pod nekoliko drugačnim imenom?

''Nikoli'' za povezavo ne uporabljajte »kliknite tu«. Prvič, to ne nosi nobene informacije, in drugič, članke iz Wikipedije je moč natisniti. Besedilo povezave naj bo vedno le predmet, na katerega se navezuje.

=== Zunanje povezave ===
{{glavni|Wikipedija:Zunanje povezave}}

Zunanje povezave so vse povezave, ki vodijo do člankov, ki se ne nahajajo na slovenski Wikipediji (to vključuje tudi druge, samostojne projekte znotraj [[MediaWiki]]). Ne uporabljaj zunanjih povezav znotraj besedila članka. Zunanje povezave se uporablja na naslednje načine:
* kot povezave do istotematskih zunanjih člankov (navedene v posebnem, zadnjem poglavju <nowiki>== Zunanje povezave ==</nowiki>; v primeru tujejezikovnih člankov, označite tudi jezik. Dobro je tudi, da istojezikovne povezave združite skupaj).
:<code><nowiki>* [http://www.naslov-zunanjepovezave.com kratek opis zunanje povezave]</nowiki></code>; prikaže se kot:
:* [http://www.naslov-zunanjepovezave.com kratek opis zunanje povezave]
:Zunanje povezave dodajaj preudarno; '''Wikipedija [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|ni zbirka povezav]]'''.
* kot povezave do istotematskega članka na tujejezikovni Wikipediji (glej [[Wikipedija:Medjezikovne povezave]]; tudi ''interwiki'').
* v posebnem poglavju (<nowiki>== Viri ==</nowiki> na dnu članka), če so informacije iz tega vira uporabljene v članku, v obliki 
:<code><nowiki>* [http://www.naslov-vira.com kratek opis vira]</nowiki></code>; prikaže se kot:
:* [http://www.naslov-vira.com kratek opis vira]

== Etimologije ==
Pri navajanju besed iz drugih jezikov je priporočljivo uporabiti predlogo {{tl|jezik}}. Za pomoč pri njeni uporabi glej [[Pogovor o predlogi:Jezik]]. 

=== Klasična grščina ===
==== Pojmi ====
* '''[[astenosfera|astenosfêra]]''' ([[stara grščina|starogrško]] asthenos < a - ''ne'' + sthenos - ''močan'', komponirana grščina ''slaboten'')
* '''[[entomologija|entomologíja]]''' (starogrško έντομον: éntomon - ''[[žuželka]]'' + λόγος: - lógos  ''[[beseda]]'', ''[[govor]]''; ''[[pojem]]''; ''[[misel]]'', ''[[razum]]'', ''[[mišljenje]]'', ''[[presoja]]nje''; ''[[računanje]]'', ''[[veda]]'', ''[[učenje]]'' + pripona ια)
* '''[[etimologija|etimologíja]]''' (starogrško ἐτυμολογία: étymología < [[etimon]] (ἐτυμος: étymos) - ''[[resnica|resničen]]'', ''pravi'' + λόγος: lógos - ''[[beseda]]'', ''[[govor]]''; ''[[pojem]]''; ''[[misel]]'', ''[[razum]]'', ''[[mišljenje]]'', ''[[presoja]]nje''; ''[[računanje]]'', ''[[veda]]'', ''[[učenje]]'' + pripona ια)
* '''[[fizika|fízika]]''' (starogrško φυσικός: fysikós - ''naraven'', iz  φύσις: fysis - ''[[narava]]'')
* '''[[giga|gíga]]'''  (starogrško γίγας: gígas - ''velikan'', ''orjak'', ''gigant'')
* '''[[kilo|kílo]]''' (starogrško χίλιοι: chílioi - ''[[tisoč]]'')
* '''[[kriptozoologija|kríptozoologíja]]''' ([[grščina|grško]]: κρυπτος: kryptos - ''tajen'', ''skrit'' + ''[[zoologija]]'')
* '''[[mega|méga]]''' (starogrško μέγας: mégas - ''velik'')
* '''[[paleontologija|paleontologíja]]''' (starogrško παλαιός: palaoós - ''star'', ''nekdanji'', ''starodaven'' + ὄν: ón, óntos - ''[[bitje]]'' + λόγος: lógos - ''[[beseda]]'', ''[[govor]]'', ''[[pojem]]''; ''[[misel]]'', ''[[razum]]'', ''[[mišljenje]]'', ''[[presoja]]nje''; ''[[računanje]]'', ''[[veda]]'',  ''[[učenje]]'' + pripona ια)
* '''[[planet|planét]]''' (starogrško πλανήτης: planétes - ''pohajkovalci'')
* '''[[tahion|táhion]]''' ali '''tahión''' (starogrško ταχύς: takhús - ''hiter'')
* '''[[tehnologija|tehnologíja]]''' (starogrško τεχνολογια < τεχνη: tehne - ''spretnost'' + λόγος: lógos - ''[[beseda]]'', ''[[računanje]]'' + pripona ια)
* '''[[teologija|teologíja]]''' (starogrško {{jezik-el2|θεολογία}}: theología < {{jezik-el2|θεός}}: theós - ''bog'' + {{jezik-el2|λόγος}}: lógos - ''veda'' + pripona {{jezik-el2|ια}}: ia)
* '''[[tera|téra]]''' (starogrško τέρας: téras - ''pošast'')
* '''[[toponomastika|toponomástika]]''' (ali tudi '''toponímika''') (starogrško topos - ''[[kraj]]'' + ounouma - ''[[ime]]'')

==== Osebnosti ====
* '''[[Anaksimander|Anaksimánder]]''' ([[stara grščina|starogrško]] {{jezik-el2|Άναξἰμανδρος}})
* '''[[Arhimed|Arhiméd]]''' (tudi '''Arhimedes''', {{jezik-el2|Αρχιμήδης}})
* '''[[Aristarh|Aristárh]]''' ({{jezik-el2|Αρίσταρχος ο Σάμιος}})
* '''[[Aristotel|Aristótel]]''' ({{jezik-el2|Αριστοτέλης}})
* '''[[Evdoks|Evdóks]]''' (Evdoksos, Eudoks, Evdoksij, Edoxus, {{jezik-el2|Eυδοξος}})
* '''[[Evklid|Evklíd]]''' ({{jezik-el2|Ευκλειδης}})
* '''[[Ferekid|Ferekíd]]''' (tudi Ferekínd in '''Ferekides''', {{jezik-el2|Φερεχύδης}})
* '''[[Heraklit|Heraklít]]''' (tudi '''Heraklíd''', {{jezik-el2|Ηρακλείδης ὁ Ποντικός}})
* '''[[Heraklit Mračni|Heraklít Mráčni]]''' ({{jezik-el2|Ἡράκλειτος ὁ Ἐφέσιος}})
* '''[[Hiparh|Hipárh]]''' ({{jezik-el2|Iππαρχος}})
* '''[[Homer|Homêr]]''' ({{jezik-el2|Ὅμηρος}}, [[talec]])
* '''[[Levkip|Levkíp]]''' ({{jezik-el2|Λεύκιππος}})
* '''[[Pitagora|Pitágora]]''' ({{jezik-el2|Πυθαγόρας}})
* '''[[Platon|Pláton]]''' ({{jezik-el2|Πλάτων}})
* '''[[Tales|Táles]]''' ({{jezik-el2|Θαλῆς}})

== Glej tudi ==

* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju]]
* [[Wikipedija:Pravopisni priročnik]]

== Sklici ==
{{sklici|1}}

== Viri ==

* {{navedi knjigo|last= Skaza|first= Jože|title= Žepni pravopis za vsakdanjo rabo|location= Ljubljana|publisher= Jutro|year= 2006|cobiss= 2231643|ref= harv}}
* {{navedi knjigo|last1= Šmalc|first1= Andrej|last2= Müller|first2= Jakob|title= Slovensko tehniško izrazje|publisher= [[Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša]]|location= Ljubljana|year= 2011|cobiss= 260151552|ref= harv}}

{{slogovni priročnik}}
{{Pravila in smernice}}
{{osnovne informacije|state=collapsed}}

[[Kategorija:Slogovni priročnik Wikipedije| ]]