Ogled vira Skandha

{{Budizem}}

V budizmu '''''{{IAST|skandha}}''''' (sanskrt) ali '''''{{IAST|khandha}}''''' (pali) pomeni »agregat, kup, zbirka ali skupina«<ref>Thomas William Rhys Davids; William Stede (1921). Pali-English Dictionary. Motilal Banarsidass. pp. 232–234. ISBN 978-81-208-1144-7</ref> in se nanaša na pojem '''petih agregatov''' ali dejavnikov, ki sestavljajo in potanko razložijo umski in telesni obstoj čutečih bitij.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Princeton Dictionary of Buddhism|last=Robert E. Buswell Jr.|first=|last2=Donald S. Lopez Jr.|publisher=Princeton University Press|year=2013|isbn=978-1-4008-4805-8|location=|page=708, 721–723, 827–828|cobiss=}}</ref><ref name=":0">{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=u0sg9LV_rEgC|title=An Introduction to Buddhism: Teachings, History and Practices|last=Harvey|first=Peter|date=2013|publisher=Cambridge University Press|isbn=9780521859424|language=en}}</ref><ref name="#1">{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=P_lmCgAAQBAJ|title=A Companion to Buddhist Philosophy|last=Emmanuel|first=Steven M.|date=2015-11-23|publisher=John Wiley & Sons|isbn=9781119144663|language=en}}</ref> Agregati so: 1) oblika (ali snovna podoba, vtis), 2) občutki (ali čustva), 3) zaznava, 4) umske tvorbe, 5) zavest.<ref name="#1"/><ref>{{Navedi splet|url=http://www.britannica.com/topic/skandha|title=Skandha Encyclopædia Britannica (2013)|date=2013|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi revijo|url=|title=The Five-Aggregate Model of the Mind|last=|first=|date=Maj 2015|journal=SAGE Open|accessdate=|issue=2|volume=5}}</ref>

Pojem agregatov je v nasprotju z idejo o enotnem »bitju« ali »posamezniku« ter dopolnjuje budistično doktrino [[Anatta|nesebstva]] (pali: ''{{IAST|anattā}}'', sanskrt: ''{{IAST|anātman}}''), ki pravi, da bitja nimajo nespremenljive ali večne duše, bistva ali jaza.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=cILDj-pXQVYC|title=Buddhism: A Modern Perspective|last=Prebish|first=Charles S.|date=2010-11-01|publisher=Penn State Press|year=|isbn=0271038039|location=|page=32-33|language=en|cobiss=}}</ref><ref>{{navedi knjigo|author=Bina Gupta|title=An Introduction to Indian Philosophy: Perspectives on Reality, Knowledge, and Freedom|url=https://books.google.com/books?id=-WepAgAAQBAJ|year=2012|publisher=Routledge|isbn=978-1-136-65310-0|pages=90–91}}</ref> Doktrini nesebstva in petih agregatov sta sestavni del osvobajajoče modrosti budizma, kjer posameznik spozna, da je to, čemur rečemo »bitje«, le začasen skupek petih agregatov, ki »niso sebstvo« ter da je sleheren agregat prazen in nestvaren.<ref name="Bronkhorst2013p30">{{navedi knjigo|author=Johannes Bronkhorst|title=Buddhist Teaching in India|url=https://books.google.com/books?id=fjU6AwAAQBAJ|year=2009|publisher=Wisdom Publications|isbn=978-0-86171-811-5|pages=30–31}}</ref><ref>Ven. Analayo, 2006, Satipatthana: The direct path to realization, Chapter 10, Dhammas: The Aggregates, Cambridge, UK: Windhorse.</ref>

V [[Teravadski budizem|theravadski]] tradiciji učijo, da se [[Duḥkha|trpljenje]] pojavi, ko se istovetimo ali oklepamo agregatov; trpljenje pa [[Nirvana|pogasimo]], ko opustimo navezanost na nanje. [[Mahajana|Mahajanska]] tradicija pravi, da je narava vseh agregatov sama po sebi [[Praznina v budizmu|prazna]] [[Svabhava|neodvisnega obstoja]]. Uporaba petih agregatov za razlago sebstva je edinstvena med glavnimi indijskimi verami in se razlikuje od predpostavke [[Hinduizem|hinduizma]] in [[Džainizem|džainizma]], da ima bitje večno dušo ali metafizični jaz.<ref name="#2">{{navedi knjigo|author=Brian Ruhe|title=Freeing the Buddha|url=https://books.google.com/books?id=e9mz9yg74wAC|year=2005|publisher=Motilal Banarsidass|isbn=978-81-208-1835-4|pages=92–93}}</ref><ref name="#2"/>

== Etimologija in pomen ==

''{{IAST|Skandha (स्कन्ध)}}'' je sanskrtska beseda, ki pomeni »množico, količino, agregat« v kontekstu telesa, debla, empiričnega predmeta ali česarkoli z maso, kar lahko preverimo s čutili.<ref name="DavidsStede1921p232">{{navedi knjigo|author1=Thomas William Rhys Davids|author2=William Stede|title=Pali-English Dictionary|url=https://books.google.com/books?id=0Guw2CnxiucC|year=1921|publisher=Motilal Banarsidass|isbn=978-81-208-1144-7|pages=232–234}}</ref> Izraz se pojavlja v [[Vede|vedski]] literaturi. ''{{IAST|Kandha}}<ref name="Harvey2013p55">{{navedi knjigo|author=Peter Harvey|title=An Introduction to Buddhism: Teachings, History and Practices, 2nd Edition|url=https://books.google.com/books?id=u0sg9LV_rEgC|year=2013|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-85942-4|pages=55–59}}</ref>'' (pali) se pojavlja v palijskem kanonu v enem izmed kontekstov, kjer pomeni »maso telesa, agregat, kup, skupek«, in »vse, kar sestavlja neko stvar ali skupine«, v nekaterih drugih kontekstih pa kot »elementi ali temelji čutnega obstoja, čutni agregati, ki pogojijo izgled življenja v katerikoli obliki.«<ref name="DavidsStede1921p2323">{{navedi knjigo|author1=Thomas William Rhys Davids|author2=William Stede|title=Pali-English Dictionary|url=https://books.google.com/books?id=0Guw2CnxiucC|year=1921|publisher=Motilal Banarsidass|isbn=978-81-208-1144-7|pages=232–234}}</ref>

[[Dalajlama]] razlaga, da ''{{IAST|skandha}}'' pomeni »kup, skupino, zbirko ali agregat«.<ref>{{navedi knjigo|author=Dalai Lama|title=The Opening of the Wisdom-Eye: And the History of the Advancement of Buddhadharma in Tibet|url=https://books.google.com/books?id=ZnHOkMbp6wYC&pg=PA37|year=1966|publisher=Theosophical Publishing House|isbn=978-0-8356-0549-6|pages=37–38}}</ref> Adrian Snodgrass trdi, da izraz dobesedno pomeni »kup«, izraz pa se nanaša na učenja, ki so jih sprejele vse budistične šole, in sicer, da »je osebnost agregat sestavljen iz petih delov«.<ref>{{navedi knjigo|author=Adrian Snodgrass|title=The Symbolism of the Stupa|url=https://books.google.com/books?id=nzqK8dDCM0UC|year=1992|publisher=Motilal Banarsidass|isbn=978-81-208-0781-5|pages=137 with note 165}}</ref> Paul Williams in drugi prevajajo ''skandho'' kot »kup, agregat« in pravijo, da se nanaša na razlago psihološkega ustroja vseh bitij.<ref>{{navedi knjigo|author1=Paul Williams|author2=Anthony Tribe|title=Buddhist Thought|url=https://books.google.com/books?id=BVvFBQAAQBAJ|year=2000|publisher=Routledge|isbn=0-415207002|pages=42, 48, 58–60, 69–70}}</ref> Damien Keown in Charles Prebish navajata, da je ''skandha'' v tibetanščino prevedena kot ''phung po'', kar pomeni »zbirke, agregati ali skupki«.<ref name="KeownPrebish2013p844">{{navedi knjigo|author1=Damien Keown|author2=Charles S. Prebish|title=Encyclopedia of Buddhism|url=https://books.google.com/books?id=NFpcAgAAQBAJ|year=2013|publisher=Routledge|isbn=978-1-136-98588-1|pages=321–322, 382, 844–845}}</ref> Johannes Bronkhorst ''skandho'' prevaja kot »agregat« in trdi, da se pomen in pomembnost pojma nanašata na razlago nesebstva v budizmu.<ref name="Bronkhorst2013p28">{{navedi knjigo|author=Johannes Bronkhorst|title=Buddhist Teaching in India|url=https://books.google.com/books?id=fjU6AwAAQBAJ|year=2009|publisher=Wisdom Publications|isbn=978-0-86171-811-5|pages=28–31}}</ref> Budistična besedila učijo, da je pet agregatov to, kar razumemo kot oseba in osebnost; v vsaki ''{{IAST|skandhi}}'' — oblika, občutki, zaznave, umske tvorbe in zavest — pa je prazna in nima lastne narave.<ref name="Harvey2013p552">{{navedi knjigo|author=Peter Harvey|title=An Introduction to Buddhism: Teachings, History and Practices, 2nd Edition|url=https://books.google.com/books?id=u0sg9LV_rEgC|year=2013|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-85942-4|pages=55–59}}</ref><ref name="Bronkhorst2013p28" />

== Opis petih agregatov ==

Buda v [[Palijski kanon|palijskem kanon]] uči o petih agregatih na sledeč način:

#'''[[rūpa|»oblika«]]''' ali »materija«{{refn|group=lower-alpha|In Rawson (1991: str.11), prva skandha je definirana kot:  »ime in oblika ...« (sanskrit: {{IAST|''nāma-rūpa''}}; tibetansko: ''gzugs''). V palijskih besedilih se ''[[namarupa|{{IAST|nāma-rūpa}}]]'' tradicionalno nanaša prve štiri agregate, za razliko od petega agregata, zavesti.}} (skt., pali: {{IAST|''रूप rūpa''}}; tib.: ''gzugs''): snov, telo ali »snovna oblika« bitja ali česarkoli v obstoju.<ref name="stevenemmanuel587">{{navedi knjigo|author=Steven M. Emmanuel|title=A Companion to Buddhist Philosophy|url=https://books.google.com/books?id=P_lmCgAAQBAJ|year=2015|publisher=John Wiley & Sons|isbn=978-1-119-14466-3|pages=587–588}}</ref><ref name="Harvey2013p56">{{navedi knjigo|author=Peter Harvey|title=An Introduction to Buddhism: Teachings, History and Practices, 2nd Edition|url=https://books.google.com/books?id=u0sg9LV_rEgC|year=2013|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-85942-4|pages=56–57}}</ref> Budistična besedila pravijo, da je ''{{IAST|rūpa}}'' katerekoli osebe, čutečega bitja ali predmeta sestavljena iz štirih osnovnih elementov ali sil: zemlja (trdnost), voda (kohezija), ogenj (toplota) in veter (gibanje).<ref name="Harvey2013p553">{{navedi knjigo|author=Peter Harvey|title=An Introduction to Buddhism: Teachings, History and Practices, 2nd Edition|url=https://books.google.com/books?id=u0sg9LV_rEgC|year=2013|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-85942-4|pages=55–59}}</ref>
#'''[[vedanā|»občutek«]]''' ali »čutenje« (skt., pali: {{IAST|''वेदना vedanā''}}; tib.: ''tshor-ba''): občutenje predmeta{{refn|group=lower-alpha|Pri teh definicijah se »predmet« nanaša na prepoznano obliko (kar bi zahodni epistemologi imenovali »čutni podatki«) ali pa na umski izraz, kot npr. prepoznan spomin.}} kot prijetnega, neprijetnega ali nevtralnega.{{refn|group=lower-alpha|Palijski kanon na splošno ugotavlja, da ''vedana'' vključuje občutenje nečesa kot prijetnega, neprijetnega ali nevtralnega (glej, na primer, SN 22). Ko sodobni avtorji razlagajo ''vedano'', jo definirajo podobno (glej, na primer, [[Nhat Hanh]], 1999, str. 178; Trungpa, 2001, str. 21; in Trungpa, 2002, str. 126). Izjema je Trungpa (v Trungpa (1976), str. 20-23), ko trdi, da so »strategije ali impulzi« »brezbrižnosti, strasti in agresije« »del tretje stopnje [agregata]« ter da »jih vodi zaznava«. (Ta del se pojavi kot antologija tudi v Trungpa, 1999, str. 55-58.)}}{{refn|group=lower-alpha|Na splošno ''vedana'' naj ''ne'' bi vključevala »čustev«. Na primer, Bodhi (2000a), str. 80, pravi: »Palijska beseda {{IAST|''vedanā''}} ne označuje čustva (ki se zdijo kompleksen pojav, ki vključuje številne spremljajoče umske faktorje), temveč golo emocionalno lastnost izkustva, ki je lahko prijetno, neprijetno ali nevtralno.« Nekoliko podobno pravi tudi Trungpa (1999), str.58: »Zavest [peti agregat] je sestavljena iz čustev in nerednih umskih vzorcev ...« Ind Trungpa (2001), str. 32: »V tem primeru 'občutek' ni mišljen v običajnem smislu. Ni občutek, ki ga jemljemo zelo resno, kot ko rečemo: 'Prizadel je moja čustva.' Ta vrsta občutka, ki ga jemljemo tako resno, pripada k četrti in peti skandhi pojmovanja in zavesti.«}}
#'''[[samjñā|»zaznava«]]''' (skt.: {{IAST|''संज्ञा samjñā''}}; pali: {{IAST|''saññā''}}; tib.:'' 'du-shes''): čutni ali umski proces, ki opazi, prepozna in označuje (npr. oblika drevesa, zelena barva, občutek strahu).<ref name="Harvey2013p562">{{navedi knjigo|author=Peter Harvey|title=An Introduction to Buddhism: Teachings, History and Practices, 2nd Edition|url=https://books.google.com/books?id=u0sg9LV_rEgC|year=2013|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-85942-4|pages=56–57}}</ref>
#'''[[Saṃskāra|»umske tvorbe«]]''', »impulzi, hotenje, karmične aktivnosti« (skt.: {{IAST|''संस्कार samskāra''}}; pali ''{{IAST|सङ्खार saṅkhāra}}''; tib.'' 'du-byed''): vse vrste umskih vtisov in pogojevanj, ki jih sproži neka stvar.<ref name="Kalupahana1992p71">{{navedi knjigo|author=David J. Kalupahana|title=A History of Buddhist Philosophy: Continuities and Discontinuities|url=https://books.google.com/books?id=SlDArya3YvcC|year=1992|publisher=University of Hawaii Press|isbn=978-0-8248-1402-1|pages=71–72}}</ref><ref name="DavidsStede1921p664">{{navedi knjigo|author1=Thomas William Rhys Davids|author2=William Stede|title=Pali-English Dictionary|url=https://books.google.com/books?id=0Guw2CnxiucC|year=1921|publisher=Motilal Banarsidass|isbn=978-81-208-1144-7|pages=664–665}}</ref>{{refn|group=lower-alpha|The Theravada Abhidhamma divides ''{{IAST|saṅkhāra}}'' into fifty mental factors (Bodhi, 2000a, p. 26). Trungpa (2001), pp. 47ff, following the Sarvastivada Abhidharma studied in Mahayana Buddhism, states that there are fifty-one "general types" of ''samskara''.}} Vključuje vsak proces zaradi katerega oseba napravi umsko ali telesno dejanje.<ref name="Harvey2013p563">{{navedi knjigo|author=Peter Harvey|title=An Introduction to Buddhism: Teachings, History and Practices, 2nd Edition|url=https://books.google.com/books?id=u0sg9LV_rEgC|year=2013|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-85942-4|pages=56–57}}</ref>
#'''[[vijñāna|»zavest«]]''' ali »razločevanje, presoja«{{refn|group=lower-alpha|Peter Harvey, ''The Selfless Mind.'' Curzon Press 1995, str. 143-146.}} (skt.: {{IAST|''विज्ञान vijñāna''}}; pali: ''{{IAST|viññāṇa}}'',{{refn|group=lower-alpha|Sodeč po besedilu Visuddhimagga XIV.82 imajo palijski izrazi ''{{IAST|viññāṇa}}'', {{IAST|''citta''}} and {{IAST|''mano''}} enak pomen (Buddhaghosa, 1999, str. 453). Kljub temu Trungpa (2001, str. 73) loči med besedama ''{{IAST|viññāṇa}}'' in {{IAST|''citta''}} ter pravi, da je ''{{IAST|viññāṇa}}'' (zavest) »artikulirana in inteligentna«, medtem ko je {{IAST|''citta''}} (um) »preprosta instinktivna funkcija ... zelo neposredna, preprosta in istočasno tankočutna.«}} tib. ''rnam-par-shes-pa''): zavedanje predmeta in razločevanje njegovih sestavnih delov in lastnosti. Obstaja šest vrst zavesti. Budistična literatura razlaga ''skandhe'' kot:
##v ''[[nikāya|nikajah]]/[[Āgama (budizem)|agamah]]'': spozna(va)nje,<ref>Glej, na primer, [[Samyutta Nikaya|SN]] 22.79, "Being Devoured" (Bodhi, 2000b, str. 915).</ref>{{refn|group=lower-alpha|V komentarju o uporabi izraza »zavest« v SN 22.3 [http://www.accesstoinsight.org/tipitaka/sn/sn22/sn22.003.than.html], Bodhi (2000b), str. 1046-7, ''n.'' 18, pravi: »Odlomek potrjuje priviligiran status zavesti med petimi agregati. Čeprav so vsi agregati pogojeni pojavi, katerim so skupna [[tri znamenja obstoja]], zavest služi kot povezovalna nit osebne kontinuitete skozi niz ponovnih rojstev ... Preostali štirje agregati služijo kot  'postaje za zavest' ({{IAST|''vinnanatthitiyo''}}: glej [SN] 22:53-54). Kljub temu celo zavest ni entiteta s samoidentiteto, temveč zaporedje soodvisno nastalih dogodkov zavedanja; glej MN I 256-60.«256-60.}} to, kar nekaj zaznava ali razlikuje;<ref>Peter Harvey, ''The Selfless Mind.'' Curzon Press 1995, str 143-146</ref>{{refn|group=lower-alpha|Harvey piše: »To je drugačno kot {{IAST|saññā}}, ki se prepoznava tako da stvari razvršča v skupine in jih označuje. To nasprotje lahko vidimo pri tipičnih predmetih teh stanj: barve spadajo pod {{IAST|sañño}} (S.III.87), okusi (S. III. 87) ali občutki (M. I. 292) pa pod {{IASTviññāṇo}}. Barve običajno takoj prepoznamo, okuse in občutke pa največkrat moramo skrbno pretehtati, da jih pravilno prepoznamo, zato rabimo sposobnost razlikovanja in analize.«}}
##v ''abhidhammi'': niz hitro spreminjajočih se medsebojno povezanih samostojnih dejanj zavedanja;{{refn|group=lower-alpha|To pojmovanje zavesti najdemo v theravadski Abhidhammi (Bodhi, 2000a, p. 29).}}
##v ''nekaterih mahajanskih virih'': temelj, ki podpira vsa izkustva.{{refn|group=lower-alpha|Čeprav ''nikaje'' temu ne nasprotujejo, je to značilna mahajanska izjava. Na primer, Nhat Hanh (1999, str. 180-1) pravi: »Zavest se tu nanaša na '[[osem zavesti|skladiščno zavest]]', ki je na temeljnem nivoju vsega, kar smo, je temelj vseh naših umskih tvorb.« Podobno pravi Trungpa (2001, str. 73-4): zavest »je dokončno razvito stanje bitja, ki vsebuje vse predhodne elemente ... Zavest predstavlja takojšen vir zaposlitve iz katerega se lahko hrani gonilna sila skandh.«}}

Začetni del budistične prakse je očiščenje omenjenih petih agregatov s pomočjo meditacije in vrlin. Na koncu se praksa pretvori v spoznanje, da je tudi to naivno, nakar jih preseže preko spoznanja, da znotraj nas (ali drugih bitij) ne obstaja oseba niti sebstvo in da je celoten obstoj brez sebstva ali trdnosti ter da obstaja kot »roj spreminjajočih se fizičnih in umskih procesov«.<ref name="Bronkhorst2013p282">{{navedi knjigo|author=Johannes Bronkhorst|title=Buddhist Teaching in India|url=https://books.google.com/books?id=fjU6AwAAQBAJ|year=2009|publisher=Wisdom Publications|isbn=978-0-86171-811-5|pages=28–31}}</ref><ref>{{navedi knjigo|author=Peter Harvey|title=An Introduction to Buddhism: Teachings, History and Practices, 2nd Edition|url=https://books.google.com/books?id=u0sg9LV_rEgC|year=2013|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-85942-4|page=57}}</ref>

== Interpretacija ==

=== Agregati osebnosti ===
Pet agregatov v kasnejši tradiciji pogosto interpretirajo kot razlago sestavin osebe in osebnosti,{{sfn|Bronkhorst|2009|p=28}}<ref>Thanissaro Bhikkhu. (2010). ''The Five Aggregates. A Study Guide''</ref> »seznam agregatov [pa] je postal izjemno pomemben za kasnejši razvoj nauka.«{{sfn|Bronkhorst|2009|p=28}} V skladu s to razlago so vse ''{{IAST|skandhe}}'' – telo, občutki, zaznave, umske tvorbe in zavest – prazne in brez bistva.{{sfn|Harvey|2013|p=55}}{{sfn|Bronkhorst|2009|p=28–31}}

Po besedah Damiena Keowna in Charlesa Prebisha nauk o ''skandhi'' v okviru kanoničnega budizma uči, da je »pojem jaza po nepotrebnem dodan petim skandham« nekega pojava ali živega bitja.<ref name="KeownPrebish2013p844"/> Nauk o ''skandhah'', pravi Matthew MacKenzie, je oblika antirealizma vsakdanje reničnosti, vključno z osebami, in predstavlja alternativo »substancialističnim pogledom na sebstvo«.{{sfn|MacKenzie|2013|p=242–247}} Gre za budistični redukcionizem vsega zaznanega, vsakega človeka in osebnosti na »agregat ali kup« sestavljenih entitet brez bistva.{{sfn|MacKenzie|2013|p=242–247}}

Po mnenju Harveyja pet agregatov daje občutek osebnosti,{{sfn|Harvey|2013|p=56}} vendar so prežeti z ''{{IAST|dukkho}}'', nestalni in brez trajne identitete ali bistva.{{sfn|Harvey|2013|p=55}}{{Sklicop|* Duḥkha: Prva plemenita resnica navaja, da je "na kratko pet snopov goriva oklepanja ( upadana-skandha ) bolečih [ dukkha ]."{{sfn|Harvey|2013|p=55}}<ref>Bhikkhu Bodhi, 2000b, p.&nbsp;840</ref> Pet agregatov sproži trpljenje, bolečino ali nezadovoljstvo. Vse, kar človeka naredi, je dejavnik dukkhe in to v budistični misli ni vir užitka, temveč žalosti.{{sfn|Harvey|2013|p=56-57}} Nirvana zahteva preseganje vseh petih skand in občutljivih predmetov.{{sfn|Harvey|2013|p=55}}<br>* Nestalne: nastanejo in se raztopijo.{{sfn|Harvey|2013|p=56-57}}<ref name="#3">[http://www.britannica.com/topic/anicca Anicca Buddhism], Encyclopædia Britannica (2013)</ref><br>* Anatta: vsaki od skandh manjka jaz in vsebina.<ref>{{navedi knjigo| author=David J. Kalupahana| title=Causality: The Central Philosophy of Buddhism |url=https://books.google.com/books?id=GOYGAAAAYAAJ |year=1975 |publisher=University Press of Hawaii |isbn=978-0-8248-0298-1 | pages=84–86}}</ref> Agregati so pojavi, ki nimajo bistva niti ločeno niti skupaj, vse, kar dojemamo kot agregat ali celota, dejansko ne obstaja.<ref>{{navedi knjigo|author=Clark Johnson |title=On Buddha Essence: A Commentary on Rangjung Dorje's Treatise |url=https://books.google.com/books?id=azieVNVB6aYC&pg=PA34 |year=2006|publisher=Shambhala Publications |isbn=978-1-59030-276-7 |pages=34–35 }}</ref>{{sfn|MacKenzie|2013|p=242–247}}  To je "nesebstvo" ( anatta ) doktrina in trdi, da je vera v obstoj jaza vir dukkhe (trpljenja, bolečine, nezadovoljstva).<ref>{{navedi knjigo| author=Peter Harvey| title=An Introduction to Buddhism: Teachings, History and Practices| url=https://books.google.com/books?id=u0sg9LV_rEgC|year=2012| publisher=Cambridge University Press| isbn=978-0-521-85942-4| pages=57–62}}</ref><ref>{{navedi knjigo| author=Peter Harvey| editor=Steven M. Emmanuel|title=A Companion to Buddhist Philosophy| url=https://books.google.com/books?id=P_lmCgAAQBAJ|{{Slepa povezava|date=januar 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} year=2015| publisher=John Wiley & Sons |isbn=978-1-119-14466-3 |p{{refn|group=note|* Dukkha: The first [[Four Noble Truths|Noble Truth]] states that "in brief, the five bundlages=34–37}}</ref> Izrecno zanikanje trdnosti ali bistva v katerem koli od petih skandh se pojavlja v zgodnjih budističnih besedilih: "Vsa oblika je primerljiva s peno; vsi občutki do mehurčkov; vsi občutki so podobni prividom; dispozicije so podobne steblu trpotca; zavest je samo iluzija: tako je Buda ponazoril [naravo agregatov]. "<ref>Kalupahana (1975), str. 86. Citat je iz S 3.142, a se pojavlja tudi v Āgamah.</ref>|group=lower-alpha}} Vsak agregat je podvržen oklepanju ter je vir istovetenja s pojmom »jaza, osebnosti«.{{Sfn|Harvey|2013|p=55}} Po mnenju Harveyja je za nirvano nujno spoznanje resnične narave ''skandh'', tako v smislu nestalnosti kot nesebstva.<ref>{{Navedi knjigo|title=An Introduction to Buddhism: Teachings, History and Practices|last=Harvey|first=Peter|publisher=Cambridge University Press|year=2012|isbn=978-0-521-85942-4|url=https://books.google.com/books?id=u0sg9LV_rEgC|pages=59–62}}</ref>{{Sklicop|Začetni del budistične prakse je čiščenje vsakega od zgornjih "petih agregatov" z meditacijo, študijem, rituali in življenjem v krepostih, zlasti vzdržljivosti duševnih opojnih snovi. Končno se praksa premakne k temu, da se te obravnavajo kot naivne, nato pa presežejo, da dosežejo stanje zavedanja, da ni niti osebe niti sebe niti v katerem koli drugem bitju, trdi Harvey, kjer so vsi in vse brez sebe ali vsebine in je "grozd spreminjajočih se fizičnih in duševnih procesov".{{sfn|Bronkhorst|2009|p=28–31}}{{sfn|Harvey|2013|p=57}}|group=lower-alpha}} To »praznino osebnosti« najdemo v opisih razsvetljenega, izpopolnjenega stanja ''[[Arhat|arhata]]'' in ''[[Tathagata|tathagate]]'',<ref>{{Navedi knjigo|title=The Selfless Mind|url=https://archive.org/details/selflessmindpers00harv|last=Harvey|first=Peter|publisher=Curzon Press|year=1995|pages=[https://archive.org/details/selflessmindpers00harv/page/n237 228]-230}}</ref> kjer ni več nobenega istovetenja s petimi skandhami.{{Sklicop|Fizični, osebnostni dejavniki ( skandhe ) in kakršen koli občutek sebstva ali jaz predstavljajo breme, ki ga je razsvetljeni posameznik spustil in tako postal "človek ničesar", ki se ne oklepa ničesar notranjega ali zunanjega.<ref name=peterharvey1995p229>Peter Harvey (1995), ''The Selfless Mind'', Curzon Press, pages 228-230.</ref> Popolno stanje razsvetljenja je stanje brez osebnosti, brez domišljanja "jaz sem", brez istovetenja s telesom, brez intelektualnega istovetenja, neposrednega ali posrednega istovetenja, povezanega s katero koli od petih skandh, saj je "tathagata opustil dejavnike osebnosti ". <ref name=peterharvey1995p229/> Nihče ga ne more najti, ker nima "jaz", sebstva ali identitete, njegov um pa se širi v neskončnost; on je nedosegljiv nerazsvetljenim ljudem, pa tudi vojski Mare (demon smrti v budizmu). <ref name=peterharvey1995p229/>|group=lower-alpha}} 

Ta pogled nesebstva je že od antičnih časov vir vprašanj, večjih nesoglasij in komentarjev nebudističnih indijskih religij, kot tudi znotraj samega budizma.<ref>MacKenzie 2013, str. 242–247.</ref><ref>{{navedi knjigo|author1=William Edelglass|author2=Jay Garfield|title=Buddhist Philosophy: Essential Readings|url=https://books.google.com/books?id=tEb63CGvShsC|year=2009|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-971655-5|pages=261–264, 288–295, 297–308, 358–363, 226–227, 317–329}}

{{navedi knjigo|author1=Irina Kuznetsova|author2=Chakravarthi Ram-Prasad|author3=Jonardon Ganeri|title=Hindu and Buddhist Ideas in Dialogue: Self and No-Self|chapter-url=https://books.google.com/books?id=MP0I5KNFFl8C|year=2012|publisher=Ashgate Publishing|isbn=978-1-4094-5662-9|chapter=Chapter 9, see also the Introduction Chapter}}</ref><ref>{{navedi knjigo|author=Rupert Gethin|title=The Foundations of Buddhism|url=https://archive.org/details/foundationsofbud00rupe|url-access=registration|date=16 July 1998|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-289223-2|pages=[https://archive.org/details/foundationsofbud00rupe/page/140 140]–149, 238–239}}, '''Citat:''' Videli smo, kako budistična misel kritizira koncept nespremenljivega jaza kot neskladnega; tako starodavni kot sodobni kritiki trdijo, da odprava samega sebe na način budistične misli dejansko ustvarja nepremostljive filozofske in moralne probleme. (...) Videli smo, kako budistična misel posameznika razdeli na pet razredov fizičnih in duševnih dogodkov, znanih kot ''skande'' ali agregati. "</ref> Med glavnimi indijskimi religijami je uporaba koncepta ''skandh'' za razlago sebstva edinstvena značilnost budizma<ref name="#4">Ruhe 2005 , str. 92–93.</ref><ref name="#5">Loy 2009 , str. 63–64.</ref> in jo je treba obravnavati v kontekstu polemike o naukih Sarvastivade, ki pravijo da so »pojavi« ali njegovi sestavni deli resnični.<ref>Pine 2004 , str. 9.</ref> To je v nasprotju je s predpostavko hinduizma in džainizma, ki pravita, da imajo bitja večno dušo ali metafizični jaz.<ref name="#4"/><ref name="#5"/>

David Kalupahana nadaljnje pojasni, da v nekaterih zgodnjih budističnih besedilih koncept posameznika obravnavajo kot neresničnega, ''skandhe'' pa so resnične, vendar istočasno tudi ''skandhe'' v številnih drugih budističnih besedilih veljajo za neresnične in nebistvene.<ref>{{Navedi knjigo|title=Causality: The Central Philosophy of Buddhism|last=Kalupahana|first=David J.|publisher=University Press of Hawaii|year=1975|isbn=978-0-8248-0298-1|url=https://books.google.com/books?id=GOYGAAAAYAAJ|pages=85–86}}</ref>

=== Agregati izkustva in oklepanja ===
Po mnenju Thanissara Buda nikoli ni poskušal opredeliti, kaj je »oseba«, čeprav se akademiki nagibajo k tolmačenju skandh kot opisov sestavin osebe.<ref name="#6">Thanissaro Bhikkhu (2010), [https://www.accesstoinsight.org/lib/study/khandha.html ''The Five Aggregates. A Study Guide'']</ref>{{Sklicop|Adrian Snodgrass (1984) trdi, da izraz dobesedno pomeni "kopica", koncept pa se nanaša na nauk, ki so ga sprejele vse budistične šole, in sicer, da "je osebnost skupek petih sestavnih delov", sklicujoč se na starejše publikacije iz tridesetih do petdesetih let.<ref>{{navedi knjigo|author=Adrian Snodgrass |title=The Symbolism of the Stupa |url=https://books.google.com/books?id=nzqK8dDCM0UC |year=1992|publisher=Motilal Banarsidass |isbn=978-81-208-0781-5 |pages=137 with note 165 }}</ref>|group=lower-alpha}} Dodaja, da se skoraj vsak budistični učitelj meditacije posluži te razlage, kot je to prisotno celo v budističnih komentarjih od približno 1. stoletja dalje. Po mnenju Thanissara je to napačno in predlaga, da je na ''{{IAST|skandhe}}'' treba gledati kot na dejavnosti, ki povzročajo trpljenje, a je njihovo neprimerno delovanje mogoče prekiniti.<ref name="#6"/>

Rupert Gethin tudi ugotavlja, da pet skandh ni zgolj »budistična analiza človeka«, temveč »pet vidikov posameznikovega doživljanja sveta [...], ki zajema tako oklepanje sámo kot tudi predmete oklepanja.«<ref>Gethin 1986 .</ref>{{Sklicop|Gethin: "Razlaga khand kot budistične analize človeka, kot je bila težnja sodobnih učenjakov, morda ni napačna kot taka, vendar je tako tolmačenje v škodo drugim vidikom. Tako bi A. B. Keith lahko zapisal: "Z razdelitvijo, ki ... zagotovo nima nobenih lastnosti, logičnih ali psiholoških, je posameznik razdeljen na pet skupkov ali skupin." Vendar pet khandh, kot jih obravnavajo Nikāje in zgodnja Abhidhamma, pravzaprav ne dobijo značaja formalne teorije o naravi človeka. Problem ni toliko predstavitev analize človeka kot predmeta, temveč bolj razumevanje narave pogojenega obstoja z vidika doživljajočega subjekta. Tako na najbolj splošni ravni rūpa, vedanā in sañña predstavljeni kot pet vidikov doživljanja sveta posameznika; vsaka khandha predstavlja kompleksen razred pojavov, ki se neprestano pojavljajo in izginjajo kot odziv na procese zavesti, ki temeljijo na šestih sferah čutov. Tako postanejo pet upādānakkhandh, ki zajemajo tako oklepanje kot tudi vse, kar je predmet oklepanja."|group=lower-alpha}}

Boisvert navaja, da »so se številni učenjaki v svojih delih o budizmu sklicevali na pet agregatov, [vendar] noben ni natančno razložil njihovih funkcij.«<ref>Boisvert 2005 , str. 147</ref> Po Boisvertu so agregati in [[Pratītyasamutpāda|soodvisen nastanek]] tesno povezani, kar pojasnjuje postopek, ki nas veže na ''samsaro''.<ref>Bosivert 2005 , str. 150.</ref> Boisvert ugotavlja, da ''{{IAST|pancha-upadanakkhanda}}'' ne vključuje vseh človeških izkustev.<ref>Boisvert 2005 , str. 147-148.</ref> ''Vedana se'' lahko spremeni v ''{{IAST|niramiso}}'' ali v ''{{IAST|nekkhamma-sita vedano}}'' (''{{IAST|vedana}},'' ki ni škodljiva), ali v ''{{IAST|amiso}}'' ali ''{{IAST|gehasita vedano}}'', »vrsto občutka, ki lahko deluje kot sredstvo, ki ustvarja pojav hrepenenja in odpora v prihodnosti.«<ref name="#7">Boisvert 2005 , str. 147.</ref> To določajo zaznave ({{IAST|''saññā''}}).<ref name="#7"/> Po Boisvertu »vsa ''{{IAST|''saññā''}} ne'' pripadajo ''{{IAST|''saññā''}}-skandhi'' .« Krepostna ''{{IAST|''saññā''}}'' priznava tri znamenja obstoja (''{{IAST|dukkha, anatta, anicca}}''), in ne spada v ''{{IAST|sanna-skandha}}''. Škodljiva ''{{IAST|''saññā''}}'' ni »ugodna za vpogled« in brez ustrezne ''{{IAST|''saññā''}}'' bo »oseba najverjetneje ustvarila hrepenenje, oklepanje in nastanek.«<ref name="#8">Boisvert 2005 , str. 148.</ref> Tako kot pri ''{{IAST|''saññi''}}'', »vse ''{{IAST|sankhare}}'' ne spadajo v ''{{IAST|sankharaskandho}}«'', saj vse ''{{IAST|sankhare}}'' ne povzročajo učinkov v prihodnosti.<ref name="#8"/>

Po besedah Johannesa Bronkhorsta je treba gledati na idejo, da pet agregatov ni sebstvo, v luči razprav o »osvobajajočem znanju«, znanju o ''{{IAST|atmanu}}'', ki ga je vedska tradicija štela za osvobajajoče.<ref>Bronkhorst 2009 , str. 26-32.</ref> Bronkhorst ugotavlja, da »znanje o sebi ne igra nobene koristne vloge na Budovi poti do osvoboditve.«<ref name="#9">Bronkhorst 2009 , str. 27.</ref>{{Sklicop|Bronkhorst: "Cilj učenja Bude očitno ni odkriti pravi jaz. Nasprotno, treba se je odreči prezaposlenosti s pravo naravo sebe. Šele takrat je človek pripravljen slediti poti, ki jo je prikazal Buda. S tega praktičnega vidika je vprašanje obstoja jaza manjšega pomena. Glavno je, da znanje o sebi ne igra koristne vloge na Budovi poti do osvoboditve. Glede na dejstvo, da so nekateri nebudistični tokovi uveljavili trajni jaz, ki ni podvržen spremembam, ker lahko le znanje o njem pomaga doseči osvoboditev, je verjetno upravičeno domnevati, da Buda ni sprejel obstoja takega jaz. "{{sfn|Bronkhorst|2009|p=27}}|group=lower-alpha}} Pomembno je, da se ne oklepamo oblik, zvokov, vonjav, okusov, predmetov in duševnih lastnosti, ki jih zaznavamo s šestimi čutili (med njimi je um kot šesto čutilo). Uvid, da agregati niso sebstvo, pomaga pri opuščanju tega oklepanja.<ref name="#9"/>{{Sklicop|Bronkhorst: "Realizacija vpogleda, da različne sestavine osebe niso sebstvo, povzroči, da se modri in plemeniti poslušalec odvrne od materialne oblike itd.; posledično se osvobodi poželjenja in doseže osvoboditev."{{sfn|Bronkhorst|2009|p=27}}|group=lower-alpha}}

Miri Albahari prav tako ugovarja običajnemu razumevanju skandh, ki označujejo odsotnost kakršnega koli »jaza«. Albahari trdi, da ''{{IAST|khandhe}}'' niso nujno celota človeškega izkustva in da palijski kanon izrecno ne zanika hindujskega pojmovanja ''{{IAST|atmana}}'' (večne duše). Albani meni da je »anatto najbolje razumeti kot praktično strategijo in ne kot metafizično doktrino.«<ref>{{Navedi revijo|last=Albahari|first=Miri|date=March 2002|title=Against No-Ātman Theories of Anattā|magazine=Asian Philosophy|volume=12|issue=1|pages=5–20}}</ref> Po mnenju Albaharija je [[nirvana]] stalno prisoten del človeške narave, ki ga s »odkrijemo« s prenehanjem nevednosti.

=== Razumevanje štirih plemenitih resnic ===

[[Bhikkhu Bodhi]] (2000b, str. 840) pravi, da so v [[Štiri plemenite resnice|štirih plemenitih resnicah]] agregati povezani s [[Duḥkha|trpljenjem]] na sledeč način:

#Razumevanje trpljenja: pet agregatov je »najvišji napotilec« v Budovi razlagi trpljenja v prvi plemeniti resnici: »Ker se vse štiri resnice vrtijo okrog trpljenja, je razumevanje agregatov ključno za razumevanje štirih plemenitih resnic kot celote.«
#Oklepanje povzroča prihodnje trpljenje: pet agregatov je osnova za oklepanje in tako »prispeva k vzročnemu izvoru prihodnjega trpljenja«.
#Osvoboditev od [[samsara (budizem)|samsare]]: da bi dosegli odrešitev od samsare, moramo odstraniti oklepanje petih agregatov.

==== Razumevanje trpljenja ====

V [[Dhammacakkappavattana sutta|Dhammacakkappavattana sutti]] Buda poda klasično razlago na prvo izmed štirih plemenitih resnic, resnico o trpljenju (pali: ''{{IAST|dukkhasacca}}''):
{{quote|<poem>
To, menihi, je za duhovno plemenite boleča (''dukkha'') prava resničnost (''ariyasacca''):
[i] rojstvo je boleče, staranje je boleče, bolezen je boleča, smrt je boleča;
[ii] žalost, žalovanje, telesna bolečina, nesreča in stiska so boleči;
[iii] združitev z neprijetnim je boleče, ločitev od prijetnega je boleča, neuslišane želje so boleče;
[iv] na kratko, pet kupov goriva navezanosti (''upadana-skandha'') je bolečih
</poem>
|''Samjutta Nikaja, 5.421''|prevedel Peter Harvey<ref name="Harvey2013p55"/>}}Harvey pravi, so štiri kategorije ''dukkhe'', ki jih sestavlja »pet kupov goriva navezanosti« pravzaprav »pet agregatov«, ki oblikujejo osebo.<ref name=":0" /> Vsak izmed agregatov je predmet navezanosti (oklepanja) v sržu samoistovetenja kot »jaz, moje«.<ref name=":0" /> Vseh pet agregatov je pojav, ki oblikuje občutek osebnosti in posledično sprožijo trpljenje, bolečino ali nezadovoljstvo. Vse, kar sestavlja osebo, je faktor ''dukkhe'' in v budistični misli te elementi niso vir zadovoljstva, temveč nezadovoljstva. Da bi dosegli nirvano, moramo preseči vseh pet ''skandh'' in čutne predmete.<ref name="Harvey2013p56" />

[[:en:Satipatthana_Sutta|''{{IAST|Satipaṭṭhāna sutta}}'']] uči, da vsak izmed petih agregatov sproži oklepanje in zablodo istovetenja z »jaz ali moje«<ref>{{navedi knjigo|author=S. N. Goenka|title=Satipatthana Sutta Discourses (2nd Edition)|url=https://books.google.com/books?id=grOuCgAAQBAJ|year=1998|publisher=Pariyatti|isbn=978-1-938754-87-6|pages=65–66}}{{Slepa povezava|date=januar 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>To oklepanje ustvarja karmične vtise, ki vodijo do ponovnega rojstva in še več trpljenja.<ref>{{navedi knjigo|author=John J. Makransky|title=Buddhahood Embodied: Sources of Controversy in India and Tibet|url=https://books.google.com/books?id=I4qmkptncxQC|year=1997|publisher=State University of New York Press|isbn=978-0-7914-3431-4|pages=320–322}}</ref>Ta krog ponovnih rojstev se prekine, ko se konča oklepanje in proizvajanje nove karme.

==== Tri znamenja agregatov ====

Budistična besedila trdijo, da ima vseh pet agregatov tri lastnosti ali »tri znamenja« (pali: ''ti-lakkhana'', sanskrt: <i xml:lang="sa-Latn">tri-lakshana</i>). Ta so: [[Duḥkha|trpljenje]], [[minljivost]] in [[Anatta|nesebstvo]].<ref name=":0" /> Vsak izmed agregatov se pojavi in razpade.<ref name=":0" /><ref name="#3"/> Temu so podvržena vsa bitja in njihova okolja, vključno s človeškimi bitji, kot tudi s tistimi, ki so se prerodili v svetove [[Deva (budizem)|bogov]] ali [[Naraka|peklenskih bitij]].<ref name="damienkeown32">{{navedi knjigo|author=Damien Keown|title=Buddhism: A Very Short Introduction|url=https://books.google.com/books?id=_QXX0Uq29aoC|year=2013|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-966383-5|pages=32–38}}</ref><ref name=":0" /> Poleg tega nobeden izmed agregatov, oseb in bitij nima sebstva (individualne duše, osebnosti, esence) niti stvarnosti.<ref name="damienkeown322">{{navedi knjigo|author=Damien Keown|title=Buddhism: A Very Short Introduction|url=https://books.google.com/books?id=_QXX0Uq29aoC|year=2013|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-966383-5|pages=32–38}}</ref> To se nanaša na doktrino nesebstva (''anatta''), ki trdi, da je vera v obstoj sebstva vir ''{{IAST|dukkhe}}'' (trpljenja, bolečine, nezadovoljstva).<ref>{{navedi knjigo|author=Peter Harvey|title=An Introduction to Buddhism: Teachings, History and Practices|url=https://books.google.com/books?id=u0sg9LV_rEgC|year=2012|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-85942-4|pages=57–62}}</ref><ref>{{navedi knjigo|author=Peter Harvey|editor=Steven M. Emmanuel|title=A Companion to Buddhist Philosophy|url=https://books.google.com/books?id=P_lmCgAAQBAJ|year=2015|publisher=John Wiley & Sons|isbn=978-1-119-14466-3|pages=34–37}}</ref> Za dosego nirvane je potrebno spoznati pravo naravo agregatov v okviru minljivosti in nesebstva.<ref>{{navedi knjigo|author=Peter Harvey|title=An Introduction to Buddhism: Teachings, History and Practices|url=https://books.google.com/books?id=u0sg9LV_rEgC|year=2012|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-85942-4|pages=59–62}}</ref>

== V theravadski abhidhammi ==
{{PetAgregatov}}

Zgodnje budistične šole so razvile podrobne analize in preglede naukov v sutrah, ki se imenujejo ''[[abhidharma]]'' (pali: ''{{IAST|abhidhamma}}''). Vsaka šola je razvila svojo abhidharmo. Danes je najbolj znana theravadska abhidhamma, toda sarvāstivāda abhidharma je bila zgodovinsko gledano zelo vplivna in se je delno ohranila v kitajski āgami.

=== Šest čutilnih osnov ===
Notranja in zunanja čutilna osnova skupaj tvorita »šest čutilnih osnov«. V tem opisu, ki ga najdemo v besedilih, kot je ''Salajatana samjutta'', povezovanje predmeta in čutnega organa povzroči nastanek ustrezne zavesti.

Po besedah Bhikkhuja Bodhija theravadska tradicija uči, da so v šestih čutilnih osnovah zajeti »vsi dejavniki obstoja«, da so »vse« in da »razen tega, nič ne obstaja« ter da »so prazni sebstva in tistega, kar pripada sebstvu«.<ref>Bodhi 2000b , str. 1125-127.</ref>

Sutte same tega ne opisujejo kot alternativo skandham; v abhidhammi, ki si prizadeva za »en sam vključujoč sistem«, pa je pet agregatov in šest čutilnih osnov izrecno povezanih:<ref>Bodhi 2000b , str. 1123.</ref>

* prvih pet ''zunanjih'' čutilnih osnov (vidna oblika, zvok, vonj, okus in dotik) in prvih pet ''notranjih'' čutilnih osnov (oko, uho, nos, jezik in telo) so del agregata oblike;
* umski čutilni predmet (tj. umski predmeti) se nanaša na prve štiri agregate (obliko, občutek, zaznavanje in tvorjenje);
* umski čutilni organ (um) je primerljiv z agregatom zavesti.

Bodhi trdi, da je šest čutilnih osnov »vertikalni« pogled na človeškega izkustva, medtem ko so agregati »horizontalni« (časovni) pogled. Theravadska budistična meditacija na čutnilne osnove je namenjena tako odstranjevanju izkrivljenih zaznav, na primer tistih, na katere vplivajo hrepenenja, napuh in mnenja, kot tudi »izruvljanju vseh predstav v vseh preoblekah«.<ref>Bodhi (2000b), str. 1125-26</ref>

=== Osemnajst dhātujev in štiri paramatthe ===
Osemnajst ''{{IAST|dhātujev}}'' – šest zunanjih baz, šest notranjih baz in šest zavesti – deluje preko petih agregatov. Te dhātuje je mogoče razporediti v šest triad, vsaka triada je sestavljeno iz predmeta zaznave, čutilnega organa in čutilne zavesti.{{Sklicop|* Prvih pet čutnih organov (oko, uho, nos, jezik, telo) se nanašajo na obliko.
** Šesti čutilni organ (um) je del '''zavesti'''.
* Prvih pet čutnih predmetov (vidne oblike, zvok, vonj, okus, dotik) je prav tako izpeljanka oblike.
** Šesti čutilni objekt (miselni objekt) vključuje obliko, občutek, zaznavanje in umske tvorbe.
* Šest čutnih zavest je osnova za '''zavest'''.<ref>Bodhi (2000a), pp. 287-8.</ref>|group=lower-alpha}}

Abhidhamma in postkanonična palijska besedila ustvarjajo metashemo za pojmovanje agregatov, čutilnih osnov in dhātujev (elementov) Sutta Pitake.<ref>Bodhi (2000a), str. 6.</ref> Ta metashema je znana kot štiri ''{{IAST|paramatthe}}'' ali najvišje resničnosti – tri pogojene in ena nepogjena:

* snovni pojavi (''{{IAST|rūpa}}'', oblika)
* um ali zavest (''{{IAST|citta}}'')
* umski dejavniki (''{{IAST|cetasika}}'')
* ''{{IAST|[[Nirvana|nibbāna]]}}''.

=== Dvanajst Nidan ===
[[Dvanajst nidan]] je linearen seznam dvanajstih elementov iz budističnih naukov, ki se pojavijo v odvisnosti od predhodne povezave. Čeprav je ta seznam mogoče razlagati kot opis procesov, ki vodijo do ponovnega rojstva, v bistvu opisuje nastanek ''{{IAST|dukkhe}}'' kot psihološkega procesa, brez vpletenosti ''atmana''.<ref>Shulman 2007.</ref><ref name="#10">Jurewicz 2000.</ref> Akademiki menijo, da gre za kasnejšo sintezo več starejših seznamov.<ref>Frauwallner 1973 , str. 167-168.</ref><ref>Schumann 1997.</ref><ref name="#11">Jones 2009.</ref> Prvi štirje členi so lahko roganje vedsko-brahmanski kozmogoniji, kot je opisano v ''Himni stvarjenja'' v Vedi X, 129 in v ''Brihadaranjaka upanišadi''.<ref name="#10"/><ref>Wayman 1971.</ref><ref name="#11"/> Ti so bili združeni z razvejanim seznamom, ki opisuje pogojevanje umskih<ref>Bucknell 1999 .</ref><ref>Shulman 2007 .</ref><ref>Jones 2009 .</ref> procesov, podobno kot pet skandh. Sčasoma se je ta razvejan seznam razvil v standardno dvanajstčleno verigo v obliki linearnega seznama.

Po mnenju Boisverta je »funkcijo vsakega agregata v njihovem vrstnem redu mogoče neposredno povezati s teorijo sodvisnega nastanka – zlasti z osmimi srednjimi členi.«<ref>Boisvert 1995 , str. 127.</ref> Štirje od petih agregatov so izrecno omenjeni v naslednjem zaporedju, vendar v drugačnem vrstnem redu kot seznam agregatov, ki se zaključuje z ''viññāṇa • vijñāna'':<ref>Boisvert 1995 , str. 127-128.</ref>

* umske tvorbe (''{{IAST|saṅkhāra}} • {{IAST|saṃskāra}}'') pogojujejo zavest (''{{IAST|viññāṇa}} •'' {{IAST|vijñāna}}),
* ki pogojuje ime-in-obliko (''{{IAST|nāma-rūpa}}''),
* ki pogojuje predhodnike (''{{IAST|saḷāyatana}}'', ''{{IAST|phassa}} • {{IAST|sparśa}}'') do občutkov (''{{IAST|vedanā}}''),
* kar pa pogojuje hrepenenje (''{{IAST|taṇhā}} • {{IAST|tṛṣṇā}}'') in oklepanje (''{{IAST|upādāna}}''),
* kar na koncu vodi do »celotnega skupka trpljenja« (''{{IAST|kevalassa dukkhakkhandha}}'').{{Sklicop|Povedano drugače, skozi pet skand pride do oklepanja. Glej na primer Samadhi Sutta (SN 22:5) [http://www.accesstoinsight.org/tipitaka/sn/sn22/sn22.005.than.html (Thanissaro, 2006b).]|group=lower-alpha}}

Medsebojno delovanje modela petih agregatov takojšnje vzročne zveze in dvanajst-nidanskim modelom pogojenosti je očitno, na primer pri poudarjanju ključne vloge umskih tvorb pri nastanku in prenehanju trpljenja.{{Sklicop|Navidezne razlike med modelom nidane in modelom khandha se zmanjšajo, ko namesto uporabe dvanajst-nidanskega modela Samjutta nikaje (poglavje 12 (npr. Thanissaro, 1997d) primerjamo z modelom devetih nidan v Maha-nidana sutti ( DN 15) (Thanissaro, 1997a), kjer zavest pogoji ime-in-obliko, ta pa pogoji zavest.|group=lower-alpha}}{{Sklicop|Bodhi (2000b, str. 839-840) piše: "Medtem ko je nauk o sodvisnem nastanku namenjen razkrivanju dinamičnega vzorca, ki teče skozi vsakodnevne izkušnje, ki spodbujajo krog ponovnega rojstva in smrti iz življenja v življenje, se nauk o petih agregatih osredotoča na izkušnjo v njeni neposredni aktualnosti v kontinuumu od rojstva do smrti. " Morda na podoben način Bodhi (2000b, str. 762-3, št. 132) drugje ugotavlja, da v skladu s podkomentarjem Samyutta nikaje "obstajata dve vrsti izvora, trenutni izvor (khanika-samudaya) in izvor zaradi pogojev (paccaya-samudaya). Menih, ki vidi enega, vidi tudi drugega."|group=lower-alpha}}

=== Čuječnost ===
Čuječnost naj bi uporabili za štiri upassane (domene ali baze), zato bi morali »nenehno opazovati čutne izkušnje, da bi preprečili nastanek hrepenenj, ki bi prihodnje izkušnje preusmerile v ponovna rojstva«,<ref>Williams 2000, str. 46.</ref> ki prav tako sovpadajo s skandhami. Štiri domene so:<ref>Kuan 2008, str. i, 9, 81.</ref>

* zavedanje telesa (''{{IAST|kaya}}'');<ref>(pali: ''kāya-sati'', ''kāyagatā-sati''; skt. ''kāya-smṛti'')</ref>
* zavedanje občutkov ali občutkov (''{{IAST|vedanā}}'');<ref>(pali ''vedanā-sati''; skt. ''vedanā-smṛti'')</ref>
* čuječnost uma ali zavesti (''{{IAST|citta}}'');<ref>(pali ''citta-sati''; skt. ''citta-smṛti'')</ref> in
* zavedanje [[Dharma (budizem)|''dhamm'']].<ref>(pali ''dhammā-sati''; skt. ''dharma-smṛti'')</ref>

Po mnenju Grzegorza Polaka je budistična tradicija, vključno s Theravado, štirje ''{{IAST|upassane}}'', ki jim pripisuje, da se nanašajo na štiri različne temelje, napačno razumela. Polak pravi, da se štiri ''upassane'' ne nanašajo na štiri različne temelje, katerih bi se moral človek zavedati, ampak so nadomestni opis ''{{IAST|[[Dhjana v budizmu|jhan]]}}'', ki opisujejo, kako se ''samskhare'' pomirijo:

* šest čutilnih osnov, ki se jih moramo zavedati (''{{IAST|kāyānupassanā}}'');
* premišljevanje o vedanāh, ki nastanejo ob stiku čutil in njihovimi predmeti (''{{IAST|vedanānupassanā}}'');
* spremenjena stanja uma, do katerih vodi ta praksa (''{{IAST|cittānupassanā}}'');
* razvoj od petih ovir do sedmih dejavnikov razsvetljenja (''{{IAST|dhammānupassanā}}'').

== V mahajanski tradiciji ==
Mahajana se je razvila iz tradicionalnih šol in je vpeljala nova besedila ter dala poudarek drugim naukom, zlasti [[Praznina v budizmu|''praznini'']] in idealu ''{{IAST|[[Bodhisatva|bodhisattve]]}}''.

=== Indija ===
Nauki ''{{IAST|[[Pradžnaparamita|Prajñāpāramite]]}}'' so se razvijali od prvega stoletja dalje. Poudarja »praznino« vsega, kar obstaja. To pomeni, da ne obstajajo večno obstoječa »bistva«, saj se vse pojavi sodvisno. Tudi skandhe se pojavijo sodvisno in nimajo trdnega obstoja. Po mnenju avtorja Red Pine so besedila ''{{IAST|Prajñāpāramite}}'' zgodovinska reakcija na nekatere zgodnje budistične abhidhamme. Natančneje, gre za odgovor na nauke [[Sarvastivada|Sarvastivade]], da so »pojavi« ali njihovi sestavni deli resnični.<ref>Pine 2004, p. 9.</ref> Pojem »praznine« v ''{{IAST|Prajñāpāramiti}}''  je skladen tudi s theravadsko abhidhammo.

To pojmovanje je nadaljnje razvito v [[Sutra srca|Sutri srca]]. Sanskrtska različica ''{{IAST|Prajñāpāramita hridaya sūtre}}'' (»Sutra srca transcedentne modrosti«), ki je bila morda sestavljena na Kitajskem iz sanskrtskih besedil in kasneje prevedena v sanskrt,{{Sklicop|Po Nattierju (1992) je bila Sutra srca prvotno sestavljena v kitajščini, kasneje pa prevedena v sanskrt. Nato je postala priljubljena v Indiji in kasneje v Tibetu. Elementi iz tega prevoda niso prisotni v kitajskih različica te sutre.|group=lower-alpha}} pravi, da je pet skandh praznih samoobstoja<ref>Red Pine (2004), str. 2.</ref>{{Sklicop|Glej tudi Nhat Hanh (1988), str. 1, in Suzuki (1960), str. 26. Nhat Hanh (1988) temu prvemu verzu doda stavek: "Po tem prodoru je premagal vse bolečine." Suzuki (1960), str. 29 ugotavlja, da je ta dodatni stavek edinstven za prevod Hsuan-chuanga in je v drugih različicah Sutre srca izpuščen.|group=lower-alpha}}{{Sklicop|V theravadskem kanonu je beseda "samoobstoj" prevod sanskrtske besede ''svabhava''. "Svabhava" je bila prevedena tudi kot "samonarava" (Suzuki, 1960, str. 26), "ločen jaz" (Nhat Hanh, 1988, str. 16) in "samoobstoj" (Red Pine, 2004, str. 67). Upoštevajte, da kitajske različice Sutre srca ne vsebujejo pojma svabhava. Ko je omenjena "praznina sebstva", je angleška beseda "self" prevod palijske besede "atta" (sanskrt, "atman" ).|group=lower-alpha}}{{Sklicop|Glede izraza sabhāva (pali; skt: svabhāva ) v palijskem kanonu, Gal (2003), str. 7, piše: "Če sodimo po suttah , Buda ni nikoli uporabljal izraza sabhāva in je na splošno redek v palijskem kanonu. Šele v postkanonskem obdobju postane standardni pojem, ko se pogosto uporablja v komentarjevskih opisih dham [pogojenih duševnih in fizičnih procesov] in v podkomentarni eksegezi.
Izraz sabhāva pa se ob petih kanonskih ali parakanoničnih besedilih pojavlja ob različnih priložnostih: Paṭisambhidāmagga, Peṭakopadesa, Nettippakaraṇa, Milindapañha in Buddhavaṃsa."
Gal (str. 10) predvideva, da je uporaba izraza sabhāva v Paṭisambhidāmaggi lahko prvi pojav v Pali literaturi.|group=lower-alpha}} in vsebuje slavni rek: 
<blockquote>»Oblika je prazna; tudi praznina je oblika. Praznina ni nič drugega kot oblika; tudi oblika ni nič drugega kot praznina. Na enak način so prazni tudi občutki, predstave, umske tvorbe in zavest.«<ref>Palpung Slovenia (2019). <nowiki>''Zbirka Palpung molitev in sadhan''</nowiki>. Palpung Slovenija.</ref> </blockquote>

[[Madhjamaka]] šola podrobno opredeljuje pojem [[Srednja pot|srednje poti]]. Njeno osnovno besedilo je ''{{IAST|[[Mūlamadhyamakakārikā]]}}'' , katerega avtor je [[Nagardžuna]], ki je ovrgel sarvastivadsko pojmovanje resničnosti, ki popredmeti dhamme.<ref>Kalupahana 1975, str. 78.</ref> Nekateri budistični misleci so hkratno nereifikacijo sebstva in reifikacijo skandh obravnavali kot zelo problematično.<ref>Jinpa 2002, str. 112.</ref> 

Šola [[jogačara]] je še dodatno analizirala delovanje uma in gradi na konceptu ''{{IAST|nāma-rūpe}}'' in petih skandh, hkrati pa je razvila idejo o [[Osem zavesti|osmih zavestih]].

=== Kitajska ===
''{{IAST|Śūnyatā}}'' je v kitajskih besedilih prevedena kot »wu«, ''praznina''.<ref>Lai 2003.</ref><ref>Swanson 1993, str. 373.</ref> V teh besedilih je bilo razmerje med absolutnim in relativnim osrednja tema pri razumevanju budističnih naukov. Agregati posredujejo [[Samvriti|relativno]] (ali konvencionalno) izkustvo sveta posameznika, čeprav se skozi njih uresničuje [[Paramartha|absolutna]] resnica. D. T. Suzuki v komentarju Sutre srca ugotavlja:

<blockquote>Ko sutra pravi, da ima pet skandh značaj praznine [...], to pomeni, da: absolutnemu ni treba pripisati nobenih omejevalnih lastnosti; čeprav je imanenten vsem konkretnim in določenim predmetom, sam po sebi ni določljiv.<ref>Palpung Slovenia (2019). Zbirka Palpung molitev in sadhan. Palpung Slovenija.</ref></blockquote>

''{{IAST|Tathāgatagarbha sutre}}'', ki obravnavajo idejo [[Budova narava|budovi naravi]], so nastale v Indiji, vendar so igrale pomembno vlogo tudi na Kitajskem. {{IAST|Tathāgatagarbha sutre}} občasno govorijo o neizrekljivih Budovih skandhah (onkraj narave posvetnih skandh in onstran posvetnega razumevanja). V ''Mahajana Mahaparinirvana sutri'' Buda pripoveduje o tem, kako so Budove skandhe v resnici večne in nespremenljive. Budove skandhe naj bi bile nerazumljive neprebujenemu umu.

=== Tibet ===
[[Vadžrajana|Vadžrajanska tradicija]] nadalje razvije agregate glede na epistemologijo mahamudre in tantrične reifikacije.

Sklicujoč se na nauke mahamudre, Chogyam Trungpa agregat oblike opredeli kot »utrditev« [[Avidyā|nevednosti]] (pali, ''{{IAST|avijjā}}''; skt., ''{{IAST|avidyā}}''), kar omogoča posamezniku iluzijo, da »poseduje« dinamično in prostorno modrost (pali, ''{{IAST|vijjā}}''; skt. ''{{IAST|vidyā}}''), zato je osnova za ustvarjanje dualističnega odnosa med »jazom« in »drugim«. 

Trungpa Rinpoče meni, da je pet skandh »sklop budističnih konceptov, ki opisujejo izkušnje kot proces v petih korakih« in da je »celoten razvoj petih skandh ... poskus z naše strani, da bi se zaščitili pred resnico o iluziji sebstva,« » praksa meditacije pa je način, kako videti skozi ta ščit.«<ref>Trungpa Rinpoche 1976, str. 23</ref> 

Trungpa Rinpoče piše (2001, str. 38): <blockquote>Nekateri deli tantrične ikonografije so razviti iz abhidharme [to v tem kontekstu pomeni podrobno analizo agregatov]. Različne barve in občutki te določene zavesti, tega določenega čustva, se kažejo v določenem božanstvu, ki nosi značilno oblačilo določenih barv, v rokah pa ima določeno žezlo. Te podrobnosti so zelo tesno povezane s posebnostmi določenih psiholoških procesov.</blockquote>

===Opombe===
{{reflist|group=lower-alpha|2}}

== Viri ==
{{refbegin}}
{{Reflist|2}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Budizem]]