Ogled vira Rusija

{{Infopolje Država
| native_name            = Российская Федерация<br />''Rossijskaja Federacija''
| conventional_long_name = Ruska federacija
| common_name            = Rusija
| common_name2           = Rusije
| image_flag             = Flag of Russia.svg
| image_coat             = Coat of Arms of the Russian Federation.svg
| national_anthem        = [[Državna himna Rusije|Državna himna Ruske federacije]]<br/>[[File:National Anthem of Russia (2000), instrumental, one verse.ogg]]
| image_map              = Russian Federation (orthographic projection) - All Territorial Disputes.svg
| map_caption            = Lega Rusije (svetlo zeleno: ozemlja pod rusko okupacijo, ki mednarodno niso priznana kot del Rusije)
| capital                = [[Moskva]]
| latd                   = 55
| latm                   = 45
| latNS                  = N
| longd                  = 37
| longm                  = 37
| longEW                 = E
| largest_city           = capital
| official_languages     = [[ruščina]]<sup>1</sup>
| ethnic_groups          = {{unbulleted list
 | 71,7&nbsp;% [[Rusi]]
 | 3,2&nbsp;% [[Tatari]]
 | 1,1&nbsp;% [[Baškirji]]
 | 1,1&nbsp;% [[Čečeni]]
 | 11,3&nbsp;% drugi
 | 11,6&nbsp;% neznano
 }}
| religion_ref           = <ref>{{navedi splet|title=Передача иконы "Троица" Русской православной церкви|url=https://fom.ru/TSennosti/14888|publisher=Фонд Общественное Мнение, ФОМ (Public Opinion Foundation)|language=ru|date=2023-06-22}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Передача иконы "Троица" Русской православной церкви|url=https://fom.ru/posts/download/14888|publisher=Фонд Общественное Мнение, ФОМ (Public Opinion Foundation)|language=ru|date=2023-06-22}}</ref>
| religion               = {{ublist|item_style=white-space;|{{Tree list}}
* 61&nbsp;% krščanstvo
** 60&nbsp;% pravoslavje
** 1&nbsp;% drugi kristjani
{{Tree list/end}}|24&nbsp;% ateizem|9&nbsp;% islam|2&nbsp;% drugo<ref>{{navedi splet |url=https://www.rbth.com/arts/327646-kalmykia-buddhism-russia |title=Check out Russia's Kalmykia: The only region in Europe where Buddhism rules the roost |last=Shevchenko |first=Nikolay |date=2018-02-21 |website=[[Russia Beyond]] |access-date=2023-02-11}}</ref>|4 % neopredeljeno}}
| government_type        = [[polpredsedniški sistem|polpredsedniška]]<br />[[zvezna republika]]
| leader_title1          = [[predsednik Rusije|predsednik]]:
| leader_name1           = [[Vladimir Putin]]
| leader_title2          = [[predsednik vlade Rusije|predsednik vlade]]:
| leader_name2           = [[Mihail Mišustin]]
| sovereignty_type       = [[Rusko cesarstvo|Ustanovitev]]
| established_event1     = razglašena
| established_date1      = [[12. junij]]a [[1990]] <!--Kongres ljudskih odposlancev jo je razglasil 12. junija 1991 (http://en.g8russia.ru/land/russia/history/). -->
| established_event2     = dokončana
| established_date2      = [[25. december|25. decembra]] [[1991]]
| area_km2               = 17.075.400 <!--http://www.gks.ru/scripts/free/1c.exe?XXXX09F.2.1/010000R-->
| area_rank              = 1.
| percent_water          = 13 <!--http://www.gks.ru/scripts/free/1c.exe?XXXX09F.2.1/010000R-->
| population_estimate    = 144 980 061 <small>(brez Krima)</small><!--https://rosstat.gov.ru/storage/mediabank/PrPopul2022_Site.xls-->
| population_estimate_year = 2022
| population_estimate_rank = 9.
| population_census      = 147.182.123
| population_census_year = 2021
| population_density_km2 = 8,4
| population_density_rank = 209.
| demonym                = Rús, Rúsinja, Rúsi, Rúsinje
| GDP_year               = 2023
| GDP_ref                = <ref name="IMF.org-2023">{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=922,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2020&ey=2028&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Russia) |publisher=[[Mednarodni denarni sklad]] |website=IMF.org |date=2023-10-10 |access-date=2023-10-10}}</ref>
| GDP_nominal            = 1,86 bilijona $
| GDP_nominal_rank       = 11.
| GDP_PPP                = 5,06 bilijona $
| GDP_PPP_rank           = 6.
| GDP_nominal_per_capita = 13.006 $
| GDP_nominal_per_capita_rank = 72.
| GDP_PPP_per_capita     = 35.310 $
| GDP_PPP_per_capita_rank = 60.
| Gini                   = 36,0
| Gini_year              = 2020
| Gini_change            = 
| Gini_ref               = <ref>{{navedi splet |url=https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI?locations=RU |title=GINI index (World Bank estimate) – Russian Federation |publisher=World Bank |access-date=2022-06-23}}</ref>
| HDI                    = 0,822
| HDI_year               = 2021<!-- Please use the year to which the data refers, not the publication year-->
| HDI_change             = 
| HDI_ref                = <ref>{{navedi splet|url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf|title=Human Development Report 2021/2022|language=en|publisher=[[United Nations Development Programme]]|date=2022-09-08|access-date=2022-09-08}}</ref>
| HDI_rank               = 52.
| currency               = [[ruski rubelj|rubelj]]
| currency_code          = RUB
| time_zone              = 
| utc_offset             = +2 do +12
| time_zone_DST          = 
| utc_offset_DST         = 
| cctld                  = [[.ru]], [[.рф]] (rezervirana tudi [[.su]])
| calling_code           = 7
| footnote1              = Na posameznih območjih so uradni še [[Seznam uradnih jezikov Rusije|številni drugi jeziki]].
}}

'''Rusija''' ({{jezik-ru|Росси́я}}, ''Rossíja'') ali{{efn|Iz 1.&nbsp;člena Ustave Rusije: »Imeni ''Ruska federacija'' in ''Rusija'' sta enakovredni.«}} '''Ruska federacija''' (Росси́йская Федера́ция, ''Rossíjskaja Federácija'' {{avdio|Ru-Rossiyskaya Federatsiya Rossiya.ogg|poslušaj}}) je država v [[Vzhodna Evropa|Vzhodni Evropi]] in [[Severna Azija|Severni Aziji]]. Je [[Seznam držav in zunanjih ozemelj po površini|največja država po površini na svetu]], razteza se čez enajst časovnih pasov in meji na štirinajst držav.{{efn|Rusija meji na zahodu na [[Norveška|Norveško]], [[Finska|Finsko]], [[Estonija|Estonijo]], [[Latvija|Latvijo]], [[Litva|Litvo]], [[Poljska|Poljsko]] (zadnji dve prek [[eksklava|eksklave]] na obali [[Baltsko morje|Baltskega morja]]), [[Belorusija|Belorusijo]], [[Ukrajina|Ukrajino]], na jugu pa na [[Gruzija|Gruzijo]], [[Azerbajdžan]], [[Kazahstan]], [[Mongolija|Mongolijo]], [[Ljudska republika Kitajska|Kitajsko]], [[Severna Koreja|Severno Korejo]]. Na jugovzhodu ima morsko mejo z [[Japonska|Japonsko]].}} Po prebivalstvu je Rusija na [[Seznam držav po prebivalstvu|devetem mestu]] med državami sveta in prva v Evropi. Glavno in največje mesto države je [[Moskva]]. [[Sankt Peterburg]] je drugo največje mesto v Rusiji in velja za »kulturno prestolnico« države. Druga večja mesta so [[Novosibirsk]], [[Jekaterinburg]], [[Nižni Novgorod]], [[Kazan]], [[Čeljabinsk]], [[Krasnojarsk]], [[Samara]] in [[Omsk]].

Prva vzhodnoslovanska država, [[Kijevska Rusija]] (prednica današnjih [[Ukrajina|Ukrajine]], [[Belorusija|Belorusije]] in Rusije), je nastala v 9. stoletju in leta 988 je sprejela [[pravoslavno krščanstvo]] od [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Kijevska Rusija je kasneje razpadla, iz nje pa je med drugim izšla [[Moskovska velika kneževina]], ki je zrasla v [[Rusko carstvo]]. Do začetka 18. stoletja se je Rusija močno povečala z osvojitvami, priključitvami in dosežki [[Seznam ruskih raziskovalcev|ruskih raziskovalcev]] ter postala [[Ruski imperij]], ki ostaja tretji največji v zgodovini. [[Ruska revolucija]] leta 1917 je končala monarhično vladavino in zamenjala jo je [[RSFSR]], prva ustavno [[Socializem|socialistična]] država na svetu. Po [[ruska državljanska vojna|ruski državljanski vojni]] je RSFSR s še tremi sovjetskimi republikami ustanovila [[ZSSR|Sovjetsko zvezo]], v kateri je bila največja in najpomembnejša članica. Sovjetska zveza je v 30. letih [[Presežna umrljivost v Sovjetski zvezi v času Josifa Stalina|na račun milijonov življenj]] doživela hitro [[Industrializacija|industrializacijo]] in v drugi svetovni vojni na [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|vzhodni fronti]] odigrala odločilno vlogo za [[Zavezniki druge svetovne vojne|zaveznike]]. V obdobju [[hladna vojna|hladne vojne]] je tekmovala z [[ZDA|Združenimi državami]] za globalni ideološki vpliv. Sovjetsko obdobje je bilo čas najpomembnejših ruskih tehnoloških dosežkov, vključno s [[Sputnik 1|prvim umetnim satelitom]] in [[Vostok 1|prvo človeško odpravo v vesolje]].

Po [[Razpad Sovjetske zveze|razpadu Sovjetske zveze]] leta 1991 je Ruska SFSR postala neodvisna Ruska federacija. Sprejeta je bila nova [[Ruska ustava|ustava]], ki je uveljavila [[federacija|federalni]] polpredsedniški sistem. Od preloma stoletja v ruskem političnem sistemu dominira [[Vladimir Putin]], pod komer je država doživela demokratično nazadovanje in premik proti [[avtoritarizem|avtoritarizmu]]. Rusija je bila vpletena v več vojn v bivših sovjetskih in drugih državah, vključno s [[Prva čečenska vojna|prvo]] in [[Druga čečenska vojna|drugo čečensko vojno]], [[Rusko-gruzijska vojna|rusko-gruzijsko vojno]] ter [[rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinsko vojno]]. Leta 2014 je okupirala in si po mednarodno nepriznanem referendumu priključila [[Krimski polotok]], leta 2022 pa še štiri ukrajinske oblasti. Zaradi agresije na Ukrajino je Rusija od 2014 in zlasti od 2022 podvržena večjemu številu mednarodnih sankcij.

Na mednarodnem nivoju se Rusija {{Medjezikovna povezava|Mednarodne uvrstitve Rusije|lt=uvršča na najnižja mesta|en|International rankings of Russia}} po merilih [[Demokracija|demokracije]], [[Kršitve človekovih pravic v Rusiji|človekovih pravic]] in svobode medijev, zaznamuje jo tudi visok nivo korupcije.<ref>{{Navedi splet|title=New Reports Highlight Russia's Deep-Seated Culture of Corruption|url=https://www.voanews.com/a/europe_new-reports-highlight-russias-deep-seated-culture-corruption/6183207.html|website=Voice of America|date=2020-01-26|accessdate=2024-01-13|language=en}}</ref> Rusko gospodarstvo je [[Seznam držav po bruto domačem proizvodu|11. na svetu po nominalnem BDP]] in se močno zanaša na svoje obilne naravne vire. Njeni mineralni in energetski viri so največji na svetu in prihodki od proizvodnje nafte ter zemeljskega plina so globalno visoko uvrščeni. Ruski BDP na prebivalca je 68.; Rusija ima največjo zalogo jedrskega orožja in tretje najvišje izdatke za obrambo na svetu. Država je stalna članica [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnega sveta Združenih narodov]], članica [[G20]], [[Šanghajska organizacija sodelovanja|Šanghajske organizacije sodelovanja]], [[BRICS]], [[Azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje|Azijsko-pacifiškega gospodarskega sodelovanja]], [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]] in [[Svetovna trgovinska organizacija|Svetovne trgovinske organizacije]]. Je vodilna članica postsovjetskih organizacij, kot so [[Skupnost neodvisnih držav]], [[Evrazijska ekonomska unija]] in [[Organizacija dogovora o skupni varnosti]]. V Rusiji je 30 objektov [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]].

==Etimologija==
Rusko ime države {{jezik|ru|Россия|italic=no}} ({{jezik|ru-latn|Rossija}}) izhaja iz bizantinskega grškega imena za [[Kijevska Rusija|Kijevsko Rusijo]] {{jezik|grc|Ρωσία|italic=no}} ({{jezik|grc-latn|Rosía}}).<ref>{{navedi knjigo |title=The Russians: The People of Europe |url=https://archive.org/details/russians0000miln |last=Milner-Gulland |first=R. R. |year=1997 |publisher=Blackwell Publishing |isbn=978-0-631-21849-4 |pages=[https://archive.org/details/russians0000miln/page/1 1]–4}}</ref> Nova oblika imena Rus', {{jezik|ru|Росия|italic=no}} ({{jezik|ru-latn|Rosija}}), je bila izposojena iz grškega izraza in je bila prvič uporabljena leta 1387.<ref>{{navedi knjigo |last1=Obolensky |first1=Dimitri |url=https://archive.org/details/byzantiumslavs0000obol/page/16/mode/2up |title=Byzantium and the Slavs |date=1994 |publisher=St. Vladimir's Seminary Press |isbn=9780881410082 |location=Crestwood, NY |pages=17}}</ref> Ime {{Transliteration|ru|Rossija}} se je v ruskih virih pojavilo konec 15. stoletja, vendar so državo njeni prebivalci do konca 17. stoletja pogosteje imenovali med drugim »Rus'«, »ruska zemlja« ({{Transliteration|ru|Russkaja zemlja}}) ali »Moskovska država« ({{Transliteration|ru|Moskovskoje gosudarstvo}}).<ref name=":0">{{navedi knjigo |last1=Langer |first1=Lawrence N. |title=Historical Dictionary of Medieval Russia |date=2021 |location=Lanham |isbn=978-1538119426 |page=182 |edition=2nd |publisher=Rowman & Littlefield}}</ref><ref name="Hellberg-Hirn-1998">{{navedi knjigo |last1=Hellberg-Hirn |first1=Elena |title=Soil and Soul: The Symbolic World of Russianness |url=https://archive.org/details/soilsoulsymbolic0000hell |date=1998 |publisher=Ashgate |location=Aldershot [Hants, England] |isbn=1855218712 |pages=[https://archive.org/details/soilsoulsymbolic0000hell/page/54 54]}}</ref><ref name=":1">{{navedi knjigo |last=Plokhy |first=Serhii |title=The origins of the Slavic nations: premodern identities in Russia, Ukraine, and Belarus |date=2010 |publisher=Cambridge Univ. Press |isbn=978-0-521-15511-3 |edition=1st |location=Cambridge |pages=213–14, 285}}</ref> Leta 1721 je Peter Veliki spremenil ime države iz [[Rusko carstvo|Ruskega carstva]] ({{Transliteration|ru|Russkoje carstvo}}) v [[Ruski imperij]] ({{Transliteration|ru|Rossijskaja imperija}}).<ref name=":0" /><ref name=":1" />

Čeprav v slovenščini tudi v zgodovinskem kontekstu (še posebno pri Kijevski Rusiji) uporabljamo besede Rusija/Rus'/Rusi, ki so po zapisu enake oz. podobne sodobnemu pomenu teh besed, jih ne moremo enačiti, saj se nanašajo na skupno prednico sodobne [[Ukrajina|Ukrajine]], [[Belorusija|Belorusije]] ter Rusije.<ref name=":2">{{Navedi revijo|last=Malmenvall|first=Simon Malmenvall|date=2017|title=Beseda o postavi in milosti metropolita Hilarijona kot primer osmišljanja preteklosti v Kijevski Rusiji|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/issue/view/30/16|magazine=Zgodovinski časopis|page=9|access-date=2024-01-25|quote=Ime Kijevska Rusija sledi uveljavljenemu poimenovanju v mednarodni historiografiji, s katerim se označuje prva etapa državnosti v kontekstu daljšega predmodernega pojava Stare Rusije. Rus‘ po eni strani zaobjema različne srednjeveške in zgodnje novoveške politične entitete v vzhodnoslovanskem prostoru, po drugi pa tudi nekdanjo etnično skupino, ki jo je mogoče šteti za nekakšno predhodnico današnjih Rusov, Ukrajincev in Belorusov. Staro Rusijo in Stare Ruse oziroma Rus‘ je tako treba ločevati od Rusije (rus. Россия, ukr. Россія, blr. Расія), s katero se od začetka 18. stoletja naprej označuje moderna ruska država (Ruski imperij in Ruska federacija).}}</ref> Belorusi in Rusi so šele kasneje prevzeli to ime.<ref>{{Navedi splet|title=Rus {{!}} Slavs, Vikings & Scandinavia {{!}} Britannica|url=https://www.britannica.com/topic/Rus|website=www.britannica.com|accessdate=2024-01-25|language=en}}</ref> Za ločeno rusko državo se je beseda Rus/Rusija v sodobnem pomenu deloma začela uporabljati v 15. stoletju,<ref name="Hellberg-Hirn-1998"/> vse do 18. stoletja se je zanjo predvsem v Evropi uporabljalo ime Moskovija ([[Latinščina|latinsko]] ''Moscovia'').<ref name=":2" /><ref>Шмидт С. О. Памятники письменности в культуре познания истории России. М., 2007. Т. 1. Стр. 545</ref>

V ruščini je več besed, ki se v slovenščino prevedejo kot »Rusi«:{{snd}}{{jezik-ru|русские|translit=russkije|label=none}}, ki se nanaša na narodnostne [[Rusi|Ruse]], {{jezik-ru|российские|translit=rossijskije|label=none}}, državljani Rusije ne glede na narodnost, in v zadnjem času priljubljeno {{jezik-ru|россияне|translit=rossijane|label=none}}, ruski državljani ruske države.<ref name="Hellberg-Hirn-1998" /><ref>{{navedi časopis |last=Merridale |first=Catherine |title=Redesigning History in Contemporary Russia |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-contemporary-history_2003-01_38_1/page/13 |journal=[[Journal of Contemporary History]] |year=2003 |volume=38 |number=1 |pages=13–28 |doi=10.1177/0022009403038001961 |jstor=3180694 |s2cid=143597960 |issn = 0022-0094}}</ref> Po [[Zgodovina minulih let|Zgodovini minulih let]] izhaja beseda Rus' iz Ruskih ljudi, ki so bili [[Švedska|švedsko]] pleme in so bili izvorni trije člani dinastije [[Rurikidi|Rurikidov]].<ref>{{navedi knjigo |last=Duczko |first=Wladyslaw |title=Viking Rus |publisher=[[Brill Publishers]] |year=2004 |isbn=978-90-04-13874-2 |pages=10–11}}</ref> [[Finščina|Finska]] beseda za Švede, ''ruotsi'', ima isti izvor.<ref>''The Origin of Rus'''. Omeljan Pritsak. The Russian Review. Vol. 36, No. 3 (Jul. 1977), pp. 249-273 (25 pages). https://doi.org/10.2307/128848; https://www.jstor.org/stable/128848</ref> 
Poznejše arheološke študije večinoma potrjujejo to teorijo.<ref>{{navedi splet |title=The Swedish Vikings: Who Were the Rus? |url=https://cjadrien.com/swedish-vikings-rus/}}</ref>

==Zgodovina==
{{glavni|Zgodovina Rusije}}
===Zgodnja zgodovina===
Prve človeške naselbine na območju Rusije segajo v zgodnji [[paleolitik]]. Predstavniki ''[[Homo erectus]]a'' so pred okrog 2&nbsp;milijonoma let migrirali na območje [[Tamanski polotok|Tamanskega polotoka]] v južni Rusiji.<ref>{{navedi časopis |last1=Shchelinsky |first1=V.E. |last2=Gurova |first2=M. |last3=Tesakov |first3=A.S. |last4=Titov |first4=V.V. |last5=Frolov |first5=P.D. |last6=Simakova |first6=A.N. |title=The Early Pleistocene site of Kermek in western Ciscaucasia (southern Russia): Stratigraphy, biotic record and lithic industry (preliminary results) |journal=[[Quaternary International]] |volume=393 |pages=51–69 |date=2016-01-30 |doi=10.1016/j.quaint.2015.10.032|bibcode=2016QuInt.393...51S }}</ref> Na [[severni Kavkaz|Severnem Kavkazu]] so našli [[kremen]]asta orodja, stara okrog 1,5&nbsp;milijona let.<ref>{{navedi splet |last1= Chepalyga |first1= A.L. |last2= Amirkhanov |first2= Kh.A. |last3= Trubikhin |first3= V.M. |last4= Sadchikova |first4= T.A. |last5= Pirogov |first5= A.N. |last6= Taimazov |first6= A.I. |year= 2011 |title= Geoarchaeology of the earliest paleolithic sites (Oldowan) in the North Caucasus and the East Europe |url= http://paleogeo.org/article3.html |url-status= dead |archive-url= https://web.archive.org/web/20130520090413/http://paleogeo.org/article3.html |archive-date= 2013-05-20 |access-date= 2013-12-18 }}</ref> [[Radiometrično datiranje|Radiokarbonsko datirani]] primerki iz [[Denisova jama|Denisove jame]] v gorovju [[Altaj]] nakazujejo, da je najstarejši [[Denisovci|denisovec]] živel 195–122.700 let nazaj.<ref>{{navedi časopis |last1=Douka |first1=K. |title=Age estimates for hominin fossils and the onset of the Upper Palaeolithic at Denisova Cave |journal=Nature |year=2019 |volume=565 |issue=7741 |pages=640–644 |doi=10.1038/s41586-018-0870-z |pmid=30700871 |url=https://ro.uow.edu.au/cgi/viewcontent.cgi?article=1559&context=smhpapers1 |bibcode=2019Natur.565..640D |s2cid=59525455}}</ref> V omenjeni jami je bil odkrit tudi fosil [[Denny]], križanke med [[neandertalec|neandertalcem]] in denisovcem, ki je živela okrog 90.000 let nazaj.<ref>{{navedi časopis |last=Warren |first=Matthew |title=Mum's a Neanderthal, Dad's a Denisovan: First discovery of an ancient-human hybrid |date=2018-08-22 |journal=[[Nature]] |volume=560 |issue=7719 |pages=417–418 |doi=10.1038/d41586-018-06004-0 |pmid=30135540 |bibcode= 2018Natur.560..417W |doi-access=free }}</ref> V [[Mezmajska jama|Mezmajski jami]] v Rusiji so bili najdeni eni zadnjih preživelih neandertalcev izpred okrog 45.000 let.<ref>{{navedi časopis |last1= Igor V. Ovchinnikov |last2= Anders Götherström |last3= Galina P. Romanova |last4= Vitaliy M. Kharitonov |last5= Kerstin Lidén |last6= William Goodwin |date= 2000-03-30 |title= Molecular analysis of Neanderthal DNA from the northern Caucasus |url= https://archive.org/details/sim_nature-uk_2000-03-30_404_6777/page/490 |journal= [[Nature]] |volume= 404 |issue= 6777 |pages= 490–493 |bibcode= 2000Natur.404..490O |doi= 10.1038/35006625 |pmid= 10761915 |s2cid= 3101375}}</ref>

Prve sledi [[Ust-išimski človek|zgodnjih sodobnih ljudi]] v Rusiji segajo 45.000 let nazaj v [[Zahodna Sibirija|Zahodno Sibirijo]].<ref>{{navedi časopis|vauthors=Fu Q, Li H, Moorjani P, Jay F, Slepchenko SM, Bondarev AA, Johnson PL, Aximu-Petri A, Prüfer K, de Filippo C, Meyer M, Zwyns N, Salazar-García DC, Kuzmin YV, Keates SG, Kosintsev PA, Razhev DI, Richards MP, Peristov NV, Lachmann M, Douka K, Higham TF, Slatkin M, Hublin JJ, Reich D, Kelso J, Viola TB, Pääbo S|title=Genome sequence of a 45,000-year-old modern human from western Siberia |journal=Nature | issue= 7523| pages=445–449|date=2014-10-23|doi=10.1038/nature13810 | pmid=25341783 | volume=514 | pmc=4753769|bibcode=2014Natur.514..445F |hdl= 10550/42071}}</ref> Gosto posejane kulturne ostanke [[Človek|anatomsko sodobnih ljudi]], stare vsaj 40.000 let, so odkrili v [[Kostjonki-Borščjovo|Kostjonki-Borščjovem]]<ref>{{navedi časopis |last1=Dinnis |first1=Rob |last2=Bessudnov |first2=Alexander |last3=Reynolds |first3=Natasha |last4=Devièse |first4=Thibaut |last5=Pate |first5=Abi |last6=Sablin |first6=Mikhail |last7=Sinitsyn |first7=Andrei |last8=Higham |first8=Thomas |title= New data for the Early Upper Paleolithic of Kostenki (Russia) |pmid=30777356 |doi=10.1016/j.jhevol.2018.11.012 |journal=Journal of Human Evolution |year=2019 |pages=21–40 |volume=127|s2cid=73486830 |url=https://hal.archives-ouvertes.fr/hal-01982049/file/Dinnis%20et%20al%202019%20New%20data%20for%20the%20EUP%20of%20Kostenki%20%28green%20open-access%20post-print%29.pdf }}</ref> in stare 34.600 let pri [[Sungir]]ju, oboje v [[Evropska Rusija|Evropski Rusiji]].<ref>{{navedi časopis |doi=10.1126/science.aao1807 |pmid=28982795 |title=Ancient genomes show social and reproductive behavior of early Upper Paleolithic foragers |journal=Science |volume=358 |issue=6363 |pages=659–662 |year=2017 |vauthors=Sikora, Martin ''et al.'' |bibcode=2017Sci...358..659S |doi-access=free }}</ref> Arktično Rusijo so ljudje dosegli vsaj 40.000 let nazaj v [[Mamontova Kurja|Mamontovi Kurji]].<ref>{{navedi časopis |last=Pavlov |first=Pavel |author2=John Inge Svendsen |author3=Svein Indrelid |date=2001-09-06 |title=Human presence in the European Arctic nearly 40,000 years ago |url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_2001-09-06_413_6851/page/64 |journal=Nature |volume=413 |pages=64–67 | doi= 10.1038/35092552 |pmid=11544525 |issue=6851|bibcode=2001Natur.413...64P |s2cid=1986562 }}</ref> Antično severnoevrazijsko prebivalstvo Sibirije, genetsko podobno maltinsko-buretski in afontovski kulturi, je bilo pomemben genetski darovalec antičnim ameriškim domorodcem in vzhodnoevropskim lovcem-nabiralcem.<ref>{{navedi časopis |last1=Balter |first1=M. |title=Ancient DNA Links Native Americans With Europe |url=https://archive.org/details/sim_science_2013-10-25_342_6157/page/409 |journal=Science |date=2013-10-25 |volume=342 |issue=6157 |pages=409–410 |doi=10.1126/science.342.6157.409 |pmid=24159019 |bibcode=2013Sci...342..409B |doi-access=free }}</ref>

[[File:Yamnaya Steppe Pastoralists.jpg|thumb|320px|left|Bronastodobna širitev Jamne kulture stepskega pastirskega porekla med 3300 in 1500 pr. n. št.,<ref>{{navedi časopis |last1=Gibbons |first1=Ann |title=Thousands of horsemen may have swept into Bronze Age Europe, transforming the local population |journal=Science |date=2017-02-21 |url=https://www.science.org/content/article/thousands-horsemen-may-have-swept-bronze-age-europe-transforming-local-population}}</ref> vključno z Afanasijevo kulturo južne Sibirije]]

Po [[Kurganska hipoteza|kurganski hipotezi]] je regija ob Volgi in Dnepru na jugu Rusije in v Ukrajini [[Urheimat|pradomovina]] [[Protoindoevropejci|Protoindoevropejcev]].<ref>{{navedi časopis |last1=Anthony |first1=David W. |last2=Ringe |first2=Don |date=2015-01-01 |title=The Indo-European Homeland from Linguistic and Archaeological Perspectives |journal=Annual Review of Linguistics |volume=1 |issue=1 |pages=199–219 |doi=10.1146/annurev-linguist-030514-124812 |issn=2333-9683|doi-access=free }}</ref> Zgodnje indoevropske migracije iz [[Pontsko-kaspijska stepa|Pontsko-kaspijske stepe]] v Ukrajini in Rusiji so razširile poreklo [[Jamna kultura|jamne kulture]] in [[Indoevropski jeziki|indoevropske jezike]] po velikem delu Evrazije.<ref>{{navedi časopis|last1=Haak|first1=Wolfgang|last2=Lazaridis|first2=Iosif|last3=Patterson|first3=Nick|last4=Rohland|first4=Nadin|last5=Mallick|first5=Swapan|last6=Llamas|first6=Bastien|last7=Brandt|first7=Guido|last8=Nordenfelt|first8=Susanne|last9=Harney|first9=Eadaoin|last10=Stewardson|first10=Kristin|last11=Fu|first11=Qiaomei|date=2015-06-11|title=Massive migration from the steppe was a source for Indo-European languages in Europe|journal=Nature|volume=522|issue=7555|pages=207–211|doi=10.1038/nature14317|issn=0028-0836|pmc=5048219|pmid=25731166|bibcode=2015Natur.522..207H|arxiv=1502.02783}}</ref><ref>{{navedi časopis |url=https://www.science.org/content/article/nomadic-herders-left-strong-genetic-mark-europeans-and-asians |first=Ann |last=Gibbons |date=2015-06-10 |title=Nomadic herders left a strong genetic mark on Europeans and Asians |journal=Science |publisher=AAAS}}</ref> Nomadsko pastirstvo se je razvilo v Pontsko-kaspijski stepi na začetku [[Bakrena doba|bakrene dobe]].<ref name="Belinskij-1999">{{navedi časopis |last1=Belinskij |first1=Andrej |last2=Härke |first2=Heinrich |title=The 'Princess' of Ipatovo |journal=Archeology |volume=52 |issue=2 |year=1999 |url=http://cat.he.net/~archaeol/9903/newsbriefs/ipatovo.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20080610043326/http://cat.he.net/~archaeol/9903/newsbriefs/ipatovo.html |archive-date=2008-06-10 |access-date=2007-12-26}}</ref> Ostanke teh stepskih civilizacij so odkrili v krajih, kot so [[Ipatovski kurgan|Ipatovo]],<ref name="Belinskij-1999"/> [[Sintašta]],<ref name="mounted">{{navedi knjigo |author=Drews, Robert |title=Early Riders: The beginnings of mounted warfare in Asia and Europe |year=2004 |publisher=Routledge |location=New York |page=50 |isbn=978-0-415-32624-7}}</ref> [[Arkaim]],<ref>{{navedi splet |author=Koryakova, L. |title=Sintashta-Arkaim Culture |publisher=The Center for the Study of the Eurasian Nomads (CSEN) |url=http://www.csen.org/koryakova2/Korya.Sin.Ark.html |access-date=2021-05-13 |archive-date=2019-02-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190228104055/http://www.csen.org/koryakova2/Korya.Sin.Ark.html |url-status=dead }}</ref> in [[Paziriške gomile|Pazirik]],<ref>{{navedi splet |title=1998 NOVA documentary: "Ice Mummies: Siberian Ice Maiden" |work=Transcript |url=http://www.pbs.org/wgbh/nova/transcripts/2517siberian.html |access-date=2021-05-13}}</ref> ki vsebujejo najzgodnejše znane sledi konj v bojevanju.<ref name="mounted"/> Genetsko sestavo govorcev [[Uralski jeziki|jezikov uralske družine]] v severni Evropi je oblikovala migracija iz [[Sibirija|Sibirije]], ki se je začela vsaj 3500 let nazaj.<ref>{{navedi časopis |last1=Lamnidis |first1=Thiseas C. |last2=Majander |first2=Kerttu |last3=Jeong |first3=Choongwon |last4=Salmela |first4=Elina |last5=Wessman |first5=Anna |last6=Moiseyev |first6=Vyacheslav |last7=Khartanovich |first7=Valery |last8=Balanovsky |first8=Oleg |last9=Ongyerth |first9=Matthias |last10=Weihmann |first10=Antje |last11=Sajantila |first11=Antti |last12=Kelso |first12=Janet |last13=Pääbo |first13=Svante |last14=Onkamo |first14=Päivi |last15=Haak |first15=Wolfgang |date=2018-11-27 |title=Ancient Fennoscandian genomes reveal origin and spread of Siberian ancestry in Europe |journal=Nature Communications |language=en |volume=9 |issue=1 |page=5018 |doi=10.1038/s41467-018-07483-5 |pmid=30479341 |pmc=6258758 |bibcode=2018NatCo...9.5018L |s2cid=53792952 |issn=2041-1723}}</ref>

Med 3. in 4. stoletjem našega štetja je v južni Rusiji obstajalo [[Goti|gotsko]] kraljestvo [[Ojum]], ki so ga pozneje zasedli [[Huni]]. Med 3. in 6. stoletjem našega štetja so nomadske invazije, ki so jih vodila vojaška plemena, kot so bili Huni in [[Avari]], nadvladale tudi [[Bosporsko kraljestvo]], helenistično državo, ki je nasledila grške kolonije.<ref>{{navedi knjigo |author=Tsetskhladze, G. R. |title=The Greek Colonisation of the Black Sea Area: Historical Interpretation of Archaeology |publisher=F. Steiner |year=1998 |page=48 |isbn=978-3-515-07302-8}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author=Turchin, P. |title=Historical Dynamics: Why States Rise and Fall |publisher=Princeton University Press |year=2003 |pages=185–186 |isbn=978-0-691-11669-3}}</ref> [[Hazari]], [[Turška ljudstva|turško ljudstvo]], so do 10. stoletja vladali stepam med Kavkazom na jugu, porečjem Volge na vzhodu in zahodno vse do Kijeva na Dnepru.<ref>{{navedi časopis |last=Weinryb |first=Bernard D. |title=The Khazars: An Annotated Bibliography |journal=Studies in Bibliography and Booklore |publisher=[[Hebrew Union College-Jewish Institute of Religion]] |volume=6 |number=3 |pages=111–129 |year=1963 |jstor=27943361}}</ref> Za njimi so prišli [[Pečenegi]], ki so ustvarili veliko konfederacijo, ki so jo prevzeli [[Kumani]] in [[Kipčaki]].<ref>Carter V. Findley, ''The Turks in World History'' (Oxford University Press, 2004) {{ISBN|0-19-517726-6}}</ref>

Predniki [[Rusi|Rusov]] so slovanska plemena, ki so se ločila od Protoindoevropejcev, ki so se pojavili v severovzhodnem delu Evrope okrog 1500 let nazaj.<ref>{{navedi časopis |last1=Zhernakova |first1=Daria V. |display-authors=etal |title=Genome-wide sequence analyses of ethnic populations across Russia |volume=112 |number=1 |journal=Genomics |year=2020 |pages=442–458 |doi=10.1016/j.ygeno.2019.03.007 |doi-access=free |publisher=Elsevier |pmid=30902755}}</ref> Vzhodni Slovani so postopoma poselili zahodno Rusijo (približno med današnjima Moskvo in Sankt Peterburgom) v dveh valovih: prvem iz [[Kijev]]a do današnjih [[Suzdal]]a in [[Murom]]a ter drugem iz [[Polock]]a do [[Veliki Novgorod|Novgoroda]] in [[Rostov]]a.<ref>{{navedi knjigo |author=[[David Christian (historian)|Christian, D.]] |title=A History of Russia, Central Asia and Mongolia |publisher=Blackwell Publishing |year=1998 |pages=6–7 |isbn=978-0-631-20814-3}}</ref> Pred slovanskimi selitvami so to območje poseljevala [[Ugrofinski jeziki|ugrofinsko]] govoreča ljudstva. Od 7. stoletja naprej so prispeli Vzhodni Slovani počasi asimilirali domorodce.<ref name="Curtis-1998">{{navedi splet |last=Curtis |first=Glenn E. |url=http://countrystudies.us/russia/2.htm |title=Russia – Early History |year=1998 |location=Washington, D.C. |publisher=Federal Research Division of the [[Library of Congress]] |access-date=2021-06-29}}</ref><ref>Ed. [[Timothy Reuter]], ''The New Cambridge Medieval History'', Volume 3, Cambridge University Press, 1995, pp. 494-497. {{ISBN|0-521-36447-7}}.</ref>

Izoblikoval se je vladajoči razred knezov, bojarjev in njihovega oboroženega spremstva mužov.<ref name="Sova">{{navedi knjigo|title=Leksikon Sova|last=Ogrizek|first=Maja|year=2006|publisher=Cankarjeva založba|isbn=961-231-522-1}}</ref>

===Kijevska Rusija===
{{glavni|Kijevska Rusija}}
[[File:Kievan-rus-1015-1113-(en).png|thumb|[[Kijevska Rusija]] po [[svet pri Ljubeču|svetu pri Ljubeču]] leta 1097]]
Vzpostavitev prvih vzhodnoslovanskih držav v 9. stoletju je sovpadla s prihodom [[Varjagi|Varjagov]], [[Vikingi|Vikingov]] z območja današnje Švedske,<ref name="Sova"/> ki so se podali vzdolž vodnih poti, ki so se raztezale od vzhodnega Baltika do [[Trgovska pot od Varjagov do Grkov|Črnega]] in [[Volška trgovska pot|Kaspijskega morja]]. Po [[Zgodovina minulih let|Zgodovini minulih let]] so leta 862 Varjaga po imenu [[Rurik]] iz ljudstva starih Rusov izvolili za vladarja [[Veliki Novgorod|Novgoroda]]. Leta 882 se je njegov naslednik [[Oleg Novgorodski|Oleg]] podal na jug in osvojil [[Kijev]], ki je pred tem plačeval davek Hazarom.<ref name="Curtis-1998"/> Rurikov sin [[Igor Kijevski|Igor]] in Igorjev sin [[Svjatoslav I. Kijevski|Svjatoslav]] sta podvrgla vse lokalne [[Vzhodni Slovani|Vzhodne Slovane]] kijevski oblasti in uničila hazarski kaganat<ref>{{navedi knjigo |last=Plokhy |first=Serhii|author-link=Serhii Plokhy |title=The Origins of the Slavic Nations: Premodern Identities in Russia, Ukraine, and Belarus |publisher=[[Cambridge University Press]] |date=2006 |page=13 |isbn=978-0-521-86403-9}}</ref> ter sprožila več vojaških odprav v Bizanc in Perzijo.<ref>{{navedi knjigo |last=Obolensky |first=Dimitri |url=https://archive.org/details/byzantiumslavs0000obol |title=Byzantium & the Slavs |date=1971 |isbn=978-0-88141-008-2 |pages=75–108 |publisher=St. Vladimir's Seminary Press |url-access=registration}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author=[[Francis Donald Logan|Logan, Donald F.]] |url=https://archive.org/details/vikingsinhistory00loga |title=The Vikings in History|edition=2nd |date=1992 |publisher=[[Routledge]] |isbn=978-0-415-08396-6 |page=201 |url-access=registration}}</ref>

V 10. in 11. stoletju je bila Kijevska Rusija ena največjih in najbolj cvetočih držav v Evropi. Vladavina [[Vladimir I. Kijevski|Vladimirja I.]] (980–1015) in njegovega sina [[Jaroslav Modri|Jaroslava Modrega]] (1019–1054) predstavljata zlato dobo Kijeva, v kateri je bila od [[Bizantinski imperij|Bizanca]] sprejeta pravoslavna krščanska vera in zapisan prvi vzhodnoslovanski [[zakonik]], ''Russkaja Pravda''.<ref name="Curtis-1998"/> Sledilo je obdobje [[fevdalizem|fevdalizma]] in decentralizacije, za katero so značilni neprestani politični boji med člani [[Rurikidi|ruriške dinastije]], ki je kolektivno vladala Kijevski Rusiji. Nastajale so nove kneževine.<ref name="Sova"/> Dominanca Kijeva je upadala, kar je koristilo [[Vladimiro-Suzdalska kneževina|Vladimiro-Suzdalski kneževini]] na severovzhodu, [[Novgorodska republika|Novgorodski republiki]] na severu in [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinski kneževini]] na jugozahodu.<ref name="Curtis-1998"/> Do 12. stoletja je Kijev izgubil svojo premoč in Kijevska Rusija je razpadla na več kneževin.<ref name="Channon-1995"/> Knez [[Andrej Bogoljubski]] je leta 1169 oplenil Kijev in za svoj sedež določil [[Vladimir, Rusija|Vladimir]],<ref name="Channon-1995">{{navedi knjigo |last1=Channon |first1=John |title=The Penguin historical atlas of Russia |date=1995 |publisher=Penguin |location=London |isbn=0140513264 |page=16}}</ref> s čimer se je politična moč premaknila na severovzhod.<ref name="Curtis-1998"/>

Pod poveljstvom [[Aleksander Nevski|Aleksandra Nevskega]] so Novgorodčani odbili [[Švedi|švedski]] napad v [[Bitka na Nevi|bitki na Nevi]] leta 1240,<ref>{{navedi enciklopedijo |title=Battle of the Neva |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |url=https://www.britannica.com/event/Battle-of-the-Neva |access-date=2021-06-22}}</ref> pa tudi [[Severne križarske vojne|nemške križarje]] v [[Bitka na Čudskem jezeru|bitki na Čudskem jezeru]] leta 1242.<ref name="Sova"/><ref>{{navedi časopis |last=Ostrowski |first=Donald |year=2006 |title=Alexander Nevskii's "Battle on the Ice": The Creation of a Legend |journal=[[Russian History (Brill journal)|Russian History]] |volume=33 |pages=289–312 |doi=10.1163/187633106X00186 |jstor=24664446 |number=2/4}}</ref>

Mongoli so si po bitki pri Kalki leta 1223 podjarmili vse ruske kneževine razen Novgoroda.<ref name="Sova"/> Kijevska Rusija je naposled podlegla mongolski invaziji v letih 1237–1240, ki ji je sledilo plenjenje Kijeva (1240) in drugih mest, pa tudi smrt velikega dela prebivalstva.<ref name="Curtis-1998" /> Napadalci, pozneje znani kot [[Tatari]], so oblikovali državo [[Zlata horda|Zlato hordo]], ki je območju vladala naslednji dve stoletji.<ref>{{navedi knjigo |last=Halperin |first=Charles J. |url={{GBurl|id=kPwX2dW-V6sC|p=7}} |title=Russia and the Golden Horde: The Mongol Impact on Medieval Russian History |date=1987 |publisher=Indiana University Press |isbn=978-0-253-20445-5 |page=7}}</ref> Tuji zasedbi se je izognila le Novgorodska republika, tako da se je dogovorila za plačilo davka Mongolom.<ref name="Curtis-1998" /> Gališko-volinska kneževina je kasneje postala del [[Velika litovska kneževina|Litve]] in [[Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov#Boleslav I. Hrabri|Poljske]], medtem ko je Novgorodska republika še naprej cvetela na severu. Na severovzhodu so bizantinsko-slovanske tradicije Kijevske Rusije prilagodili in oblikovali rusko avtokratsko državo.<ref name="Curtis-1998" /> Pod Mongoli in Tatari je Rusija zaostala za evropskim družbenim razvojem.<ref name="Sova"/>

===Moskovska velika kneževina===
{{glavni|Moskovska velika kneževina}}
[[File:Lissner TroiceSergievaLavr.jpg|thumb|[[Sergij Radoneški]] blagoslavlja [[Dimitrij Donski|Dimitrija Donskega]] v [[Trojiški samostan sv. Sergija|Trojiškem samostanu sv. Sergija]] pred [[Kulikovska bitka|kulikovsko bitko]], upodobljeno na sliki [[Ernst Lissner|Ernsta Lissnerja]]]]

Uničenju Kijevske Rusije je sledil vzpon [[Moskovska velika kneževina|Moskovske velike kneževine]], sprva kot del [[Vladimiro-Suzdalska kneževina|Vladimiro-Suzdalske kneževine]].<ref>{{navedi knjigo |last=Glenn E. |first=Curtis |url=https://www.loc.gov/item/97007563 |title=Russia: A Country Study |publisher=Federal Research Division, Library of Congress |year=1998 |isbn=0-8444-0866-2 |location=Washington DC |chapter=Muscovy |oclc=36351361}}</ref>{{Rp|pages=11–20}} Čeprav je bila Moskva še vedno pod vladavino [[Mongoli|Mongolov]]-[[Tatari|Tatarov]], so ji ti dopustili, da na začetku 13. stoletja začela uveljavljati svoj vpliv na tem območju<ref>{{navedi knjigo |last=Davies |first=Brian L. |title=Warfare, State and Society on the Black Sea Steppe, 1500–1700 |publisher=Routledge |year=2014 |page=4 |url=http://www.reenactor.ru/ARH/PDF/Davies.pdf#page=20}}</ref> in je postopoma postala v vodilna sila v »zbiranju ruskih dežel«.<ref name="Curtis-1998-3"/> Ko se je leta 1325 v Moskvo preselil sedež metropolita [[Ruska pravoslavna cerkev|Ruske pravoslavne cerkve]], se je njen vpliv povečal.<ref>{{navedi knjigo |last1=Gleason |first1=Abbott |title=A Companion to Russian History |date=2009 |publisher=John Wiley & Sons |location=Chichester |isbn=978-1444308426 |pages=126}}</ref> Moskovski veliki knezi so s pomočjo cerkve, mest in novega plemstva postavili temelje centralizirane države.<ref name="Sova"/> Moskovski poslednji tekmec, [[Novgorodska republika]], je cvetela kot glavno središče trgovine s kožami in najvzhodnejše pristanišče [[Hansa|Hanzeatske zveze]].<ref>{{navedi časopis |last=Halperin |first=Charles J. |title=Novgorod and the 'Novgorodian Land' |jstor=20171136 |volume=40 |number=3 |pages=345–363 |date=September 1999 |publisher=EHESS |journal=Cahiers du Monde russe}}</ref>

Leta 1380 je združena vojska ruskih kneževin pod vodstvom [[Dimitrij Donski|Dimitrija Donskega]] Moskovskega zadala Mongolom-Tatarom prelomni poraz v [[Kulikovska bitka|kulikovski bitki]].<ref name="Curtis-1998" /> Z Moskvo se je postopoma zlila materinska kneževina in sosednje kneževine, vključno z nekdaj močnimi tekmeci, kot sta [[Tverska kneževina]] in [[Novgorodska republika]].<ref name="Curtis-1998-3">{{navedi splet |last=Curtis |first=Glenn E. |year=1998 |title=Russia – Muscovy |url=http://countrystudies.us/russia/3.htm |access-date=2021-06-25 |publisher=Federal Research Division of the Library of Congress |location=Washington, D.C.}}</ref>

[[Ivan III. Vasiljevič|Ivan III.]] (»Veliki«) se je znebil nadoblasti [[Zlata horda|Zlate horde]] (prenehal ji je plačevati davek)<ref name="Sova"/> in utrdil celotno severno Rusijo (zlomil je vpliv Tvera in Novgoroda)<ref name="Sova"/> pod oblastjo Moskve; bil je prvi ruski vladar, ki si je nadel naziv »Veliki knez vseh Rusov«. Po [[padec Konstantinopla|padcu Konstantinopla]] leta 1453 si je Moskva lastila nasledstvo za dediščino [[Bizantinsko cesarstvo|Vzhodnorimskega cesarstva]]. Ivan III. se je poročil s [[Sofija Paleolog|Sofijo Paleolog]], nečakinjo zadnjega [[Seznam bizantinskih cesarjev|bizantinskega cesarja]] [[Konstantin XI. Paleolog|Konstantina XI. Paleologa]], in sprejel bizantinskega dvoglavega orla za svoj ter navsezadnje ruski grb.<ref name="Curtis-1998-3"/> [[Vasilij III. Ivanovič|Vasilij III.]] je na začetku 16. stoletja združil celotno Rusijo s priključitvijo nekaj zadnjih neodvisnih ruskih držav.<ref>{{navedi knjigo |last1=Anderson |first1=M.S. |title=The Origins of the Modern European State System, 1494–1618 |date=2014 |publisher=Routledge |isbn=978-1317892755 |url={{GBurl|id=smCgBAAAQBAJ|pg=PT281}}}}</ref>

===Rusko carstvo===
{{glavni|Rusko carstvo}}
[[File:Ivan IV by anonim (18th c., GIM).jpg|thumb|upright|[[Ivan IV. Vasiljevič Grozni|Ivan IV.]] je bil med letoma 1533 in 1547 veliki moskovski knez in nato car Rusije do svoje smrti leta 1584.]]
V duhu ideje o [[Tretji Rim|tretjem Rimu]] je bil leta 1547 [[Ivan IV. Vasiljevič Grozni|Ivan IV.]] (»Grozni«) uradno okronan kot prvi [[Rusko carstvo|''car'']] Rusije. Car je razglasil nov zakonik ([[Sudebnik iz leta 1550]]), ustanovil prvo rusko fevdalno predstavniško telo ([[zemski sobor]]), prenovil vojsko, omejil vpliv duhovščine in reorganiziral lokalno upravo.<ref name="Curtis-1998-3"/> Med svojo dolgo vladavino je Ivan skoraj podvojil že tako veliko rusko ozemlje s priključitvijo treh tatarskih kanatov: [[Kazanski kanat|Kazanskega]] in [[Astrahanski kanat|Astrahanskega]] ob [[Volga|Volgi]]<ref name="Sova"/><ref>{{navedi časopis |last=Perrie |first=Maureen |title=The Popular Image of Ivan the Terrible |jstor=4207642 |journal=The Slavonic and East European Review |volume=56 |number=2 |date=April 1978 |pages=275–286 |publisher=Modern Humanities Research Association}}</ref> ter [[Sibirski kanat|Sibirskega]] v jugozahodni Sibiriji. Nazadnje se je do konca 16. stoletja Rusija razširila vzhodno od [[Ural|Uralskega gorovja]].<ref>{{navedi časopis |last=Skrynnikov |first=R. G. |title=Ermak's Siberian Expedition |journal=Russian History |volume=13 |number=1 |pages=1–39 |publisher=Brill Publishers |jstor=24655823 |year=1986|doi=10.1163/187633186X00016 }}</ref> Toda carstvo je oslabila dolga in neuspešna [[livonska vojna]] proti koaliciji [[Krona kraljevine Poljske|kraljevine Poljske]] in [[Velika litovska kneževina|Velike litovske kneževine]] (pozneje združeni v [[Republika obeh narodov|Republiki obeh narodov]]), [[kraljevina Švedska|kraljevine Švedske]] in Dansko-Norveške za dostop do baltske obale in pomorske trgovine.<ref>{{navedi časopis |last=Filyushkin |first=Alexander |title=Livonian War in the Context of the European Wars of the 16th Century: Conquest, Borders, Geopolitics |year=2016 |pages=1–21 |volume=43 |number=1 |journal=Russian History |publisher=Brill |doi=10.1163/18763316-04301004 |jstor=44647035}}</ref> Leta 1572 je ruska vojska napadajoče [[Krimski Tatari|Krimske Tatare]] popolnoma porazila v ključni [[Bitka pri Molodjah|bitki pri Molodjah]].<ref>{{navedi knjigo |date=2015 |last=Skrynnikov |first=R. G. |title=Reign of Terror: Ivan IV |publisher=Brill |isbn=978-9-004-30401-7 |pages=417–421}}</ref>

S smrtjo Ivanovih sinov leta 1598 se je končala stara [[Rurikidi|dinastija Rurikov]], kar je skupaj s strašno [[Ruska lakota 1601–03|lakoto 1601–1603]] sprožilo politično krizo, znano kot [[obdobje težav]], vključno z državljansko vojno, vladavino pretendentov in tujim posredovanjem.<ref>{{navedi časopis |last=Dunning |first=Chester |title=Crisis, Conjuncture, and the Causes of the Time of Troubles |jstor=41036998 |journal=Harvard Ukrainian Studies |year=1995 |publisher=Harvard Ukrainian Research Institute |volume=19 |pages=97–119}}</ref> Razmere je izkoristila Republika obeh narodov in zasedla dele Rusije vse do prestolnice Moskve.<ref>{{navedi časopis |last=Wójcik |first=Zbigniew |title=Russian Endeavors for the Polish Crown in the Seventeenth Century |url=https://archive.org/details/sim_slavic-review_spring-1982_41_1/page/59 |journal=Slavic Review |jstor=2496635 |doi=10.2307/2496635 |publisher=Cambridge University Press |volume=41 |number=1 |year=1982 |pages=59–72|s2cid=164176163 }}</ref> Leta 1612 je ruski prostovoljski korpus pod poveljstvom trgovca [[Kuzma Minin]]a in kneza [[Dmitrij Mihajlovič Požarski|Dimitrija Požarskega]] Poljake prisilil k umiku.<ref>{{navedi časopis |last1=Bogolitsyna |first1=Anna |last2=Pichler |first2=Bernhard |last3=Vendl |first3=Alfred |last4=Mikhailov |first4=Alexander |last5=Sizov |first5=Boris |title=Investigation of the Brass Monument to Minin and Pozharsky, Red Square, Moscow |journal=Studies in Conservation |publisher=Taylor & Francis |year=2009 |volume=54 |number=1 |pages=12–22 |doi=10.1179/sic.2009.54.1.12 |jstor=27867061 |s2cid=138066784}}</ref> Leta 1613 je po odločitvi zemskega sobora prestol zasedla [[Romanovi|bojarska dinastija Romanovih]] in država si je postopoma opomogla od krize.<ref>{{navedi časopis |last=Orchard |first=G. Edward |title=The Election of Michael Romanov |jstor=4210028 |publisher=Modern Humanities Research Association |journal=The Slavonic and East European Review |volume=67 |number=3 |date=July 1989 |pages=378–402}}</ref>

V 17. stoletju, obdobju [[Kozaki|Kozakov]], je Rusija nadaljevala z ozemeljsko rastjo.<ref name="Siberia">{{navedi splet |url=https://www.loc.gov/collections/meeting-of-frontiers/articles-and-essays/exploration/russian-discovery-of-siberia/ |title=The Russian Discovery of Siberia |year=2000 |publisher=Library of Congress |location=Washington, D.C. |access-date=2022-01-25}}</ref> Leta 1654 je ukrajinski voditelj [[Bogdan Hmelnicki]] ponudil Ukrajini zaščito ruskega carja [[Aleksej Ruski|Alekseja]], čigar sprejetje te ponudbe je vodilo v še eno [[rusko-poljska vojna (1654–1667)|rusko-poljsko vojno]]. Nazadnje so Ukrajino razdelili vzdolž [[Dneper|Dnepra]], tako da sta bila [[Levobrežna Ukrajina]] in [[Kijev]] pod rusko vladavino.<ref>{{navedi knjigo |last=Frost |first=Robert I. |title=The Northern Wars: War, State and Society in Northeastern Europe, 1558–1721 |date=2000 |publisher=Routledge |isbn=978-0-58206-429-4 |page=13}}</ref> Na vzhodu se je nadaljevalo hitro rusko raziskovanje in kolonizacija velikanske Sibirije v lovu na dragocene kože in slonovino. [[Seznam ruskih raziskovalcev|Ruski raziskovalci]] so pritiskali na vzhod predvsem po sibirskih rečnih poteh in do sredine 17. stoletja so zrasle ruske naselbine v vzhodni Sibiriji, na [[Čukotski polotok|Čukotskem polotoku]], vzdolž reke [[Amur]] in na obali Tihega oceana.<ref name="Siberia"/> Leta 1648 je [[Semjon Ivanovič Dežnjov]] postal prvi Evropejec, ki je preplul [[Beringov preliv]].<ref>{{navedi knjigo |last=Oliver |first=James A. |title=The Bering Strait Crossing: A 21st Century Frontier between East and West |year=2006 |publisher=Information Architects |pages=36–37 |isbn=978-0-9546995-8-1}}</ref>

===Ruski imperij===
{{glavni|Ruski imperij}}
[[File:Growth of Russia 1547-1725.png|thumb|upright=1.4|Širjenje in ozemeljski razvoj Rusije od kronanja [[Ivan IV. Vasiljevič Grozni|Ivana IV.]] do smrti [[Peter Veliki|Petra I.]]]]
[[Peter Veliki|Peter I.]] je leta 1721 Rusijo proglasil za imperij in vzpostavil kot eno evropskih velesil. V svoji vladavini med letoma 1682 in 1725 je porazil Švedsko v [[Velika severna vojna|veliki severni vojni]] (1700–1721), s čimer je državi zagotovil dostop do morja in pomorske trgovine. Leta 1703 je Peter I. na Baltskem morju ustanovil novo rusko prestolnico [[Sankt Peterburg]]. Med svojo vladavino je uveljavil radikalne reforme, s katerimi je Rusijo kulturno približal zahodni Evropi, vendar se je položaj tlačanov v tem obdobju poslabšal.<ref name="Sova"/><ref name="Curtis-1998-2">{{navedi splet |last=Curtis |first=Glenn E. |url=http://countrystudies.us/russia/4.htm |title=Russia – Early Imperial Russia |year=1998 |location=Washington, D.C. |publisher=Federal Research Division of the Library of Congress |access-date=2021-06-25}}</ref> Spodbujal je manufakture, trgovino in gospodarstvo.<ref name="Sova"/> Na prestolu ga je nasledila [[Katarina I. Ruska|Katarina I.]] (1725–1727), ki jo je nasledil [[Peter II. Ruski|Peter II.]] (1727–1730), njega pa [[Ana Ruska|Ana]]. Med vladavino hčere Petra I. [[Elizabeta Ruska|Elizabete]] v letih 1741–1762 se je Rusija vpletla v [[Sedemletna vojna|sedemletno vojno]] (1756–1763). Med tem spopadom so ruske enote zasedle [[Vzhodna Prusija|Vzhodno Prusijo]] in dosegle Berlin.<ref>{{navedi časopis |last=Kohn |first=Hans |title=Germany and Russia |journal=Current History |volume=38 |number=221 |pages=1–5 |year=1960 |publisher=U of California Press |doi=10.1525/curh.1960.38.221.1 |jstor=45310370 |s2cid=249687838 }}</ref> Toda po Elizabetini smrti je Prusiji naklonjeni car [[Peter III. Ruski|Peter III.]] vse te osvojitve vrnil [[kraljevina Prusija|kraljevini Prusiji]].<ref>{{navedi časopis |last=Raeff |first=Marc |title=The Domestic Policies of Peter III and his Overthrow |url=https://archive.org/details/sim_american-historical-review_1970-06_75_5/page/1289 |journal=The American Historical Review |volume=75 |number=5 |date=June 1970 |pages=1289–1310 |publisher=[[Oxford University Press]] |jstor=1844479 |doi=10.2307/1844479}}</ref>

[[Katarina Velika|Katarina II.]] (»Velika«), ki je vladala med letoma 1762 in 1796, je vodila [[rusko razsvetljenstvo]]. Ruski politični nadzor je razširila na Poljsko-litovsko državo in [[Delitve Poljske|Rusiji priključila večino njenih ozemelj]], s čimer je postala država z največjim številom prebivalcev v Evropi.<ref>{{navedi časopis |last=Perkins |first=James Breck |title=The Partition of Poland |url=https://archive.org/details/sim_american-historical-review_1896-10_2_1/page/76 |jstor=1833615 |doi=10.2307/1833615 |doi-access=free |volume=2 |number=1 |date=October 1896 |pages=76–92 |journal=The American Historical Review |publisher=Oxford University Press}}</ref> Na jugu je v uspešnih [[Rusko-turške vojne|rusko-turških vojnah]] proti [[Osmansko cesarstvo|Osmanskemu cesarstvu]] rusko mejo pomaknila do Črnega morja in razpustila [[Krimski kanat]] ter [[Priključitev Krima v Rusko carstvo|priključila Krim]].<ref>{{navedi časopis |last=Anderson |first=M.S. |jstor=4205010 |title=The Great Powers and the Russian Annexation of the Crimea, 1783–1784 |journal=The Slavonic and East European Review |date=December 1958 |volume=37 |number=88 |pages=17–41 |publisher=[[Modern Humanities Research Association]]}}</ref> Po zmagah nad [[Kadžari|kadžarskim Iranom]] med [[Rusko-perzijske vojne|rusko-perzijskimi vojnami]] v prvi polovici 19. stoletja je Rusija osvojila tudi Kavkaz.<ref>{{navedi časopis |last=Behrooz |first=Maziar |title=Revisiting the Second Russo-Iranian War (1826–1828): Causes and Perceptions |jstor=24482847 |journal=[[Iranian Studies]] |year=2013 |volume=46 |number=3 |pages=359–381 |publisher=Taylor & Francis|doi=10.1080/00210862.2012.758502 |s2cid=143736977}}</ref> Naslednik Katarine, sin [[Pavel I. Ruski|Pavel]], je bil nestanoviten in se je osredotočal predvsem na domače zadeve.<ref>{{navedi časopis |last=Ragsdale |first=Hugh |title=Russia, Prussia, and Europe in the Policy of Paul I |year=1992 |pages=81–118 |journal=Jahrbücher für Geschichte Osteuropas |jstor=41046596 |volume=31 |number=1 |publisher=[[Franz Steiner Verlag]]}}</ref> Po njegovi kratki vladavini je strategijo Katarine nadaljeval [[Aleksander I. Ruski|Aleksander I.]] (1801–1825), ki je leta 1809 oslabljeni Švedski [[Finska vojna|iztrgal Finsko]],<ref>{{navedi časopis |title=Finland |url=https://archive.org/details/sim_american-political-science-review_1910-08_4_3/page/350 |jstor=1945868 |doi-access=free |doi=10.2307/1945868 |publisher=[[American Political Science Association]] |date=August 1910 |volume=4 |number=3 |pages=350–364 |journal=The American Political Science Review}}</ref> leta 1812 pa Osmanom [[Besarabija|Besarabijo]].<ref>{{navedi časopis |last=King |first=Charles |title=Moldova and the New Bessarabian Questions |url=https://archive.org/details/sim_world-today_1993-07_49_7/page/135 |jstor=40396520 |journal=The World Today |volume=49 |number=7 |pages=135–139 |date=July 1993 |publisher=Royal Institute of International Affairs ([[Chatham House]])}}</ref> V Severni Ameriki so Rusi postali prvi Evropejci, ki so [[Ruska Amerika|dosegli in kolonizirali Aljasko]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.pbs.org/harriman/1899/exploration.html |title=Exploration and Settlement on the Alaskan Coast |publisher=[[PBS]] |access-date=2022-01-13}}</ref> V letih 1803–1806 je bilo izvedeno prvo rusko obplutje sveta.<ref>{{navedi časopis |last=McCartan |first=E. F. |title=The Long Voyages-Early Russian Circumnavigation |url=https://archive.org/details/sim_russian-review_1963-01_22_1/page/30 |journal=The Russian Review |volume=22 |number=1 |year=1963 |pages=30–37 |doi=10.2307/126593 |jstor=126593}}</ref> Leta 1820 je [[Fabian Gottlieb von Bellingshausen|ruska odprava]] odkrila celino [[Antarktika|Antarktiko]].<ref>{{navedi splet |last=Blakemore |first=Erin |title=Who really discovered Antarctica? Depends who you ask. |date=2020-01-27 |access-date=2022-01-12 |work=[[National Geographic (magazine)|National Geographic]] |url=https://www.nationalgeographic.com/history/article/who-discovered-antarctica-depends-who-ask|archive-url=https://web.archive.org/web/20210305011853/https://www.nationalgeographic.com/history/article/who-discovered-antarctica-depends-who-ask|url-status=dead|archive-date=2021-03-05}}</ref>

====Velesila in razvoj družbe, znanosti in umetnosti====
Med [[Napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] se je Rusija pridružila zavezništvu različnih evropskih sil, ki so se borile proti Franciji. [[Napoleonov pohod na Rusijo|Francoska invazija na Rusijo]] na višku Napoleonove moči leta 1812 je dosegla Moskvo, vendar je na koncu spodletela, saj je trdovraten odpor v kombinaciji z ostro rusko zimo močno porazil napadalce, vseevropsko vojsko [[Grande Armée]] pa privedel na rob popolnega uničenja. Pod vodstvom [[Mihail Kutuzov|Mihaila Kutuzova]] in [[Michael Andreas Barclay de Tolly|Michaela Andreasa Barclaya de Tollyja]] je [[Ruska imperialna vojska]] izrinila Napoleona in v [[Vojna Šeste koalicije|vojni Šeste koalicije]] napredovala po Evropi ter naposled vstopila v Pariz.<ref>{{navedi časopis |last1=Kroll |first1=Mark J. |last2=Toombs |first2=Leslie A. |last3=Wright |first3=Peter |title=Napoleon's Tragic March Home from Moscow: Lessons in Hubris |date=February 2000 |journal=The Academy of Management Executive |jstor=4165613 |pages=117–128 |publisher=[[Academy of Management]] |volume=14 |number=1}}</ref> [[Aleksander I. Ruski|Aleksander I.]] je nadzoroval rusko delegacijo na [[Dunajski kongres|dunajskem kongresu]], ki je določil zemljevid postnapoleonske Evrope.<ref>{{navedi časopis |last=Ghervas |first=Stella |title=The Long Shadow of the Congress of Vienna |jstor=26266203 |publisher=[[SAGE Publishers]] |journal=Journal of Modern European History |volume=13 |number=4 |pages=458–463 |year=2015|doi=10.17104/1611-8944-2015-4-458 |s2cid=151713355 }}</ref>
[[File:Napoleons retreat from moscow.jpg|thumb|''[[Napoleon]]ov umik iz Moskve'', [[Albrecht Adam]] (1851)]]

Častniki, ki so Napoleona preganjali v Zahodno Evropo, so nazaj v Rusijo prinesli ideje liberalizma in v ponesrečenem [[Upor dekabristov|uporu dekabristov]] leta 1825 poskušali zmanjšati carjevo moč, vendar je bila vstaja zadušena.<ref name="Sova"/><ref>{{navedi revijo |last=Grey |first=Ian |url=https://www.historytoday.com/archive/decembrists-russia%E2%80%99s-first-revolutionaries |title=The Decembrists: Russia's First Revolutionaries |magazine=[[History Today]] |date=1973-09-09 |volume=23 |issue=9 |access-date=2021-11-23}}</ref> Ob koncu konservativne vladavine [[Nikolaj I. Ruski|Nikolaja I.]] (1825–1855) je vrhunec ruske moči in vpliva v Evropi prekinil poraz v [[krimska vojna|krimski vojni]].<ref>{{navedi časopis |last=Vincent |first=J.R. Vincent |title=The Parliamentary Dimension of the Crimean War |journal=[[Transactions of the Royal Historical Society]] |publisher=Cambridge University Press |pages=37–49 |volume=31 |year=1981 |jstor=3679044 |doi=10.2307/3679044|s2cid=153338264 }}</ref>

====Velike liberalne reforme in kapitalizem====
Nikolajev naslednik [[Aleksander II. Ruski|Aleksander II.]] (1855–1881) je širom države sprejel velike spremembe, vključno s [[Kmečka reforma 1861|kmečko reformo 1861]].<ref>{{navedi časopis |last=Zenkovsky |first=Serge A. |author-link=Serge Aleksandrovich Zenkovsky |title=The Emancipation of the Serfs in Retrospect |url=https://archive.org/details/sim_russian-review_1961-10_20_4/page/280 |jstor=126692 |doi=10.2307/126692 |publisher=[[Wiley (publisher)|Wiley]] |volume=20 |number=4 |journal=The Russian Review |date=October 1961 |pages=280–293}}</ref> Te reforme so spodbudile industrializacijo in posodobile Rusko imperialno vojsko, ki je ob koncu [[Rusko-turška vojna (1877–1878)|rusko-turške vojne (1877–1878)]] osvobodila velik del [[Balkan]]a izpod turške vladavine.<ref>{{navedi časopis |last=Gunter |first=Michael M. |author-link=Michael Gunter |title=War and Diplomacy: The Russo-Turkish War of 1877–1878 and the Treaty of Berlin |pages=231–233 |doi=10.1353/jwh.2013.0031 |journal=Journal of World History |publisher=[[University of Hawaiʻi Press]] |issn=1527-8050 |date=March 2013 |volume=24 |number=1 |s2cid=159687214}}</ref> Večino 19. in začetek 20. stoletja sta Rusija in [[Britanski imperij]] skrivoma sodelovala glede [[Emirat Afganistan|emirata Afganistana]] in sosednjih območij v [[Centralna Azija|Centralni]] in Južni Aziji; rivalstvo med dvema velikima evropskima imperijema je postalo znano kot [[Velika igra]].<ref>{{navedi časopis |last=Fromkin  |first=David |author-link=David Fromkin |title=The Great Game in Asia |url=https://archive.org/details/sim_foreign-affairs_spring-1980_58_4/page/936  |year=1980 |volume=58 |number=4 |pages=936–951 |jstor=20040512 |doi=10.2307/20040512 |journal=[[Foreign Affairs]]}}</ref>

Na koncu 19. stoletja je v Rusiji prišlo do vzpona različnih [[Socializem|socialističnih]] gibanj. Aleksandra II. so leta 1881 [[Atenat na Aleksandra II. Ruskega|ubili]] revolucionarni teroristi.<ref>{{navedi časopis |last=Frank |first=Goodwin |journal=The Slavic and East European Journal |jstor=309128 |title=Review: [Untitled] |url=https://archive.org/details/sim_slavic-and-east-european-journal_winter-1995_39_4/page/641 |doi=10.2307/309128 |pages=641–43 |year=1995 |volume=39 |number=4}}</ref> Vladavina njegovega sina [[Aleksander III. Ruski|Aleksandra III.]] (1881–1894) je bila manj liberalna, vendar miroljubnejša.<ref>{{navedi časopis |last=Taranovski |first=Theodore |title=Alexander III and his Bureaucracy: The Limitations on Autocratic Power |journal=Canadian Slavonic Papers |volume=26 |number=2/3 |year=1984 |pages=207–219 |doi=10.1080/00085006.1984.11091776 |jstor=40868293}}</ref> Rusija se je v tem času povezala s Francijo, ruski nacionalizem pa je postal pomembna politična sila, ki se je navzven kazal kot panslavizem (predvsem proti Avstro-Ogrski), navznoter pa kot rusifikacija Poljske in Finske.<ref name="Sova"/>

Z industrijskim proletariatom se je pojavilo tudi delavsko gibanje. Leta 1897 je bila ustanovljena [[Ruska socialdemokratska delavska stranka]], ki se je lete 1903 razcepila na [[Boljševiki|boljševike]] (Lenin, Trocki) in [[Menjševiki|menjševike]] (Plehanov, Akselrod, Martov).<ref name="Sova"/>

====Ustavna monarhija in svetovna vojna====
Pod zadnjim ruskim carjem [[Nikolaj II. Ruski|Nikolajem II.]] (1894–1917) je ponižujoč poraz v [[rusko-japonska vojna|rusko-japonski vojni]] sprožil [[Ruska revolucija (1905)|revolucijo leta 1905]].<ref>{{navedi časopis |last=Esthus |first=Raymond A. |title=Nicholas II and the Russo-Japanese War |url=https://archive.org/details/sim_russian-review_1981-10_40_4/page/396 |jstor=129919 |doi=10.2307/129919 |volume=40 |number=4 |journal=The Russian Review |date=October 1981 |pages=396–411}}</ref> Vstaja je bila zadušena, vendar je bila vlada prisiljena sprejeti velike reforme ([[ruska ustava 1906]]), vključno s [[svoboda govora|svobodo govora]] in [[svoboda zbiranja|zbiranja]], legalizacijo političnih strank ter oblikovanjem izvoljenega predstavniškega telesa, [[državna duma|državne dume]],<ref>{{navedi časopis |last=Doctorow |first=Gilbert S. |title=The Fundamental State Laws of 1906-04-23 |url=https://archive.org/details/sim_russian-review_1976-01_35_1/page/33 |journal=The Russian Review |year=1976 |jstor=127655 |doi=10.2307/127655 |volume=35 |number=1 |pages=33–52}}</ref> ki je predstavljala interese meščanstva.<ref name="Sova"/>

===Revolucija in državljanska vojna===
{{glavni|Ruska revolucija|Ruska državljanska vojna}}
[[File:Russian Imperial Family 1913.jpg|thumb|left|Carja [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaja II.]] in [[Romanovi|Romanove]] so boljševiki ubili leta 1918.]]
Leta 1914 je Rusija v odgovor na vojno napoved [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] ruski zaveznici [[Kraljevina Srbija (1882–1918)|Srbiji]] [[Ruski vstop v prvo svetovno vojno|vstopila v prvo svetovno vojno]]<ref>{{navedi časopis |last=Williamson, Jr. |first=Samuel R. |author-link=Samuel R. Williamson Jr. |title=The Origins of World War I |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-interdisciplinary-history_spring-1988_18_4/page/795 |jstor=204825 |doi=10.2307/204825 |journal=The Journal of Interdisciplinary History |year=1988 |publisher=The [[MIT Press]] |volume=18 |number=4 |pages=795–818}}</ref> in se borila na več frontah, čeprav je bila izolirana od svojih zaveznikov v [[Antanta|antanti]].<ref>{{navedi časopis |title=Triple Alliance and Triple Entente, 1902–1914 |url=https://archive.org/details/sim_american-historical-review_1924-04_29_3/page/449 |journal=The American Historical Review |publisher=Oxford University Press |jstor=1836520 |doi-access=free |doi=10.2307/1836520 |volume=29 |number=3 |pages=449–473 |date=April 1924 |last1=Schmitt |first1=Bernadotte E. |author1-link=Bernadotte Everly Schmitt }}</ref> Leta 1916 je Ruska imperialna vojska z [[Brusilovska ofenziva|Brusilovsko ofenzivo]] skoraj v celoti uničila [[Avstro-ogrska vojska|avstro-ogrsko vojsko]] na vzhodni fronti, a so ji lastne velike izgube onemogočile nadaljnje napredovanje.<ref>{{navedi časopis |last=Schindler |first=John |year=2003 |title=Steamrollered in Galicia: The Austro-Hungarian Army and the Brusilov Offensive, 1916. |journal=[[War in History]] |volume=10 |number=1 |pages=27–59 |doi=10.1191/0968344503wh260oa |jstor=26061940 |s2cid=143618581}}</ref> Ne glede na to so rastoči stroški vojne, velike žrtve ter sumi korupcije in izdaj še poglobili nezaupanje javnosti v režim. Vse to je ustvarilo vzdušje za [[Ruska revolucija|rusko revolucijo]] leta 1917, ki je bila izpeljana v dveh dejanjih – [[Februarska revolucija|februarski]] in [[Oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]].<ref name="Curtis-1998-5">{{navedi splet |last=Curtis |first=Glenn E. |url=http://countrystudies.us/russia/8.htm |title=Russia – Revolutions and Civil War |year=1998 |location=Washington, D.C. |publisher=Federal Research Division of the Library of Congress |access-date=2021-06-25}}</ref> Na začetku leta 1917 je bil [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaj II.]] prisiljen abdicirati; on in njegova družina so bili zaprti in [[Usmrtitev družine Romanov|pozneje usmrčeni]] med [[ruska državljanska vojna|rusko državljansko vojno]].<ref>{{navedi splet |last=Walsh |first=Edmund |author-link=Edmund A. Walsh |url=https://www.theatlantic.com/magazine/archive/1928/03/the-last-days-of-the-romanovs/303877/ |title=The Last Days of the Romanovs |work=The Atlantic |date=March 1928 |access-date=2022-01-14}}</ref> Monarhijo je zamenjala negotova koalicija političnih strank, ki se je razglasila za [[Ruska začasna vlada|začasno vlado]]<ref>{{navedi časopis |last=Mosse |first=W. E. |title=Interlude: The Russian Provisional Government 1917 |journal=Soviet Studies (Europe-Asia Studies) |jstor=149631 |publisher=Taylor & Francis |volume=15 |number=4 |pages=408–419 |date=April 1964}}</ref> in je razglasila [[Ruska republika|Rusko republiko]]. 19. januarja 1918 je [[Ruska ustavodajna skupščina]] Rusijo razglasila za demokratično federalno republiko (in je tako ratificirala odločitev Začasne vlade). Naslednji dan je Ustavodajno skupščino [[Vseruski centralni izvršni komite]] razpustil.<ref name="Curtis-1998-5" />

Obstajal je alternativni socialistični establišment, [[Petrograjski sovjet]], mu je vpliv dajal demokratično izvoljen svet delavcev in kmetov, ''[[sovjet]]''. Vladavina nove oblasti krize v državi ni rešila, temveč jo je še poslabšala. [[Oktobrska revolucija]] pod vodstvom boljševiškega voditelja [[Vladimir Lenin|Vladimirja Lenina]] je strmoglavila začasno vlado in dala polno moč vladanja sovjetom ter tako ustvarila prvo socialistično državo na svetu.<ref name="Curtis-1998-5"/> Med [[antikomunizem|protikomunističnim]] [[Belo gibanje|Belim gibanjem]] in boljševiki s svojo [[Rdeča armada|Rdečo armado]] je izbruhnila [[ruska državljanska vojna]].<ref>{{navedi časopis |last=Figes |first=Orlando |author-link=Orlando Figes |title=The Red Army and Mass Mobilization during the Russian Civil War 1918–1920 |jstor=650938 |journal=Past & Present |publisher=Oxford University Press |pages=168–211 |date=November 1990 |volume=129 |number=190|doi=10.1093/past/129.1.168 }}</ref> S podpisom [[Brestlitovski mir|brestlitovskega miru]], ki je končal sovražnosti s [[centralne sile|centralnimi silami]] v prvi svetovni vojni, je boljševiška Rusija predala večino svojih zahodnih ozemelj, ki so predstavljala 34 % njenega prebivalstva, 54 % njene industrije, 32 % njene kmetijske zemlje in okrog 90 % rudnikov premoga.<ref>{{navedi splet |last=Figes |first=Orlando |author-link=Orlando Figes |url=https://www.nationalgeographic.com/history/history-magazine/article/russian-revolution-history-lenin |archive-url=https://web.archive.org/web/20210415111202/https://www.nationalgeographic.com/history/history-magazine/article/russian-revolution-history-lenin |url-status=dead |archive-date=2021-04-15 |title=From Tsar to U.S.S.R.: Russia's Chaotic Year of Revolution |work=[[National Geographic (magazine)|National Geographic]] |date=2017-10-25 |access-date=2021-11-27 }}</ref>
[[File:Vladimir_Lenin_Speech_in_May_1920.jpg|thumb|[[Vladimir Lenin]] in [[Leon Trocki|Lev Trocki]] med govorom leta 1920 v Moskvi]]
[[Antantne sile med prvo svetovno vojno|Zavezniki]] so sprožili neuspešno [[Posredovanje v ruski državljanski vojni|vojaško posredovanje]] v podporo protikomunističnim silam.<ref>{{navedi časopis |last=Carley |first=Michael Jabara |date=November 1989 |jstor=40106089 |title=Allied Intervention and the Russian Civil War, 1917–1922 |journal=The International History Review |volume=11 |number=4 |pages=689–700 |doi=10.1080/07075332.1989.9640530 }}</ref> Medtem so tako boljševiki kot tudi belo gibanje drugi proti drugim izvajali kampanje deportacij in usmrtitev, kar je znano kot [[Rdeči teror|rdeči]] in [[beli teror]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.nationalgeographic.com/history/article/red-terror-set-macabre-course-soviet-union |archive-url=https://web.archive.org/web/20210222175025/https://www.nationalgeographic.com/history/article/red-terror-set-macabre-course-soviet-union |url-status=dead |archive-date=2021-02-22 |title=How the Red Terror set a macabre course for the Soviet Union |work=[[National Geographic (magazine)|National Geographic]] |first=Erin |last=Blakemore |date=2020-09-02 |access-date=2021-06-26}}</ref> Ob koncu nasilne državljanske vojne sta bili ruska ekonomija in infrastruktura močno poškodovani in življenje je izgubilo do 10 milijonov ljudi, večinoma civilistov.<ref>{{navedi enciklopedijo |url=https://www.britannica.com/event/Russian-Civil-War/Foreign-intervention#ref283723 |title=Russian Civil War – Casualties and consequences of the war |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |access-date=2022-01-14 }}</ref> Milijoni so postali [[beli emigranti]].<ref>{{navedi časopis |last=Schaufuss |first=Tatiana |title=The White Russian Refugees |journal=The Annals of the [[American Academy of Political and Social Science]] |date=May 1939 |volume=203 |pages=45–54 |publisher=[[SAGE Publishing]] |doi=10.1177/000271623920300106 |jstor=1021884|s2cid=143704019 }}</ref> [[Ruska lakota 1921–1922]] je terjala do pet milijonov žrtev.<ref>{{navedi splet |last=Haller |first=Francis |url=https://www.icrc.org/en/doc/resources/documents/article/other/5rfhjy.htm |title=Famine in Russia: the hidden horrors of 1921 |work=[[Le Temps]]|publisher=[[International Committee of the Red Cross]] |date=2003-12-08 |access-date=2021-07-26}}</ref>

===Sovjetska zveza===
{{glavni|Zgodovina Sovjetske zveze}}
[[File:Soviet Union - Russian SFSR (1936).svg|thumb|left|Lega [[RSFSR|Ruske SFSR]] (rdeče) v [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]] leta 1936]]
====Plansko gospodarstvo in sovjetska družba====
30. decembra 1922 so Lenin in sodelavci z združitvijo [[RSFSR|Ruske SFSR]], [[Sovjetska socialistična republika Belorusija|Beloruske]], [[Ukrajinska sovjetska socialistična republika|Ukrajinske]] in [[Transkavkaške sovjetska socialistična republika|Transkavkaške]] republike v eno državo ustanovili [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]].<ref>{{navedi časopis |last=Szporluk |first=Roman |title=Nationalities and the Russian Problem in the U.S.S.R.: an Historical Outline |url=https://archive.org/details/sim_australian-journal-of-international-affairs_1973-04_27_1/page/22 |jstor=24356607 |publisher=Journal of International Affairs Editorial Board |journal=Journal of International Affairs |volume=27 |number=1 |pages=22–40 |year=1973}}</ref> Postopoma so notranje spremembe mej in priključitve med drugo svetovno vojno ustvarile unijo [[republike ZSSR|republik]]; največja po ozemlju in prebivalstvu je bila Ruska SFSR, ki je uniji dominirala politično, kulturno in gospodarsko.<ref>{{navedi časopis |last=Brzezinski |first=Zbigniew |title=The Soviet Union: World Power of a New Type |jstor=1174124 |doi=10.2307/1174124 |volume=35 |number=3 |year=1984 |pages=147–159 |journal=Proceedings of the Academy of Political Science |publisher=The Academy of Political Science}}</ref>

Po [[Smrt in pogreb Vladimirja Lenina|Leninovi smrti]] leta 1924 je bila za prevzem oblasti imenovana trojka ([[Josif Stalin]], [[Grigorij Zinovjev]] in [[Lev Kamenjev]]). Na koncu je Stalin, [[generalni sekretar Komunistične partije Sovjetske zveze]], uspel zatreti vse opozicijske frakcije in utrditi moč v svojih rokah ter v 30. letih postal državni diktator.<ref>{{navedi časopis |last=Glassman |first=Leo M. |title=Stalin's Rise to Power |date=April 1931 |pages=73–77 |publisher=[[University of California Press]] |jstor=45336496 |journal=Current History |volume=34 |number=1|doi=10.1525/curh.1931.34.1.73 |s2cid=248843930 }}</ref> [[Lev Trocki|Leva Trockega]], glavnega zagovornika [[svetovna revolucija|svetovne revolucije]], so leta 1929 izgnali iz Sovjetske zveze<ref>{{navedi časopis |last=Getty |first=J Arch. |title=Trotsky in Exile: The Founding of the Fourth International |jstor=151989 |pages=24–35 |publisher=Taylor & Francis |volume=38 |number=1 |date=January 1986 |journal=Soviet Studies (Europe-Asia Studies)}}</ref> in uradna linija je postala Stalinova ideja [[socializem v eni državi|socializma v eni državi]].<ref>{{navedi splet |url=https://kar.kent.ac.uk/47659/1/Socialism%20in%20One%20Country%20Redacted.pdf |title=Socialism in One Country: A Study of Pragmatism and Ideology in the Soviet 1920s |publisher=University of Kent |last=Bensley |first=Michael |year=2014 |access-date=2021-06-26}}</ref> Nadaljnji notranji boji v boljševiški partiji so vodili v [[velika čistka|veliko čistko]].<ref>{{navedi časopis |last=Kuromiya |first=Hirosaki |title=Accounting for the Great Terror |jstor=41051345 |publisher=Franz Steiner Verlag |journal=Jahrbücher für Geschichte Osteuropas |year=2005 |pages=86–101 |volume=53 |number=1}}</ref>

====Stalinizem in nasilna modernizacija====
Pod Stalinovim vodstvom je država uveljavila [[plansko gospodarstvo]], [[industrializacija v Sovjetski zvezi|industrializacijo večinoma kmečke države]] in [[Kolektivizacija v Sovjetski zvezi|kolektivizacijo]] [[Kmetijstvo v Sovjetski zvezi|svojega kmetijstva]]. V tem obdobju hitrih ekonomskih in socialnih sprememb so milijone ljudi poslali v [[gulag|kazenska delovna taborišča]], vključno z veliko političnimi obsojenci, obsojenimi za domnevno ali dejansko opozicijo Stalinovi vladavini;<ref>{{navedi časopis |last=Rosefielde |first=Steven |title=An Assessment of the Sources and Uses of Gulag Forced Labour 1929–1956 |jstor=151474 |publisher=Taylor & Francis |pages=51–87 |volume=33 |number=1 |date=January 1981 |journal=Soviet Studies (Europe-Asia Studies)}}</ref> milijone ljudi so deportirali ali izgnali v odročne predele Sovjetske zveze.<ref>{{navedi časopis |last=Kreindler |first=Isabelle |title=The Soviet Deported Nationalities: A Summary and an Update |jstor=151700 |publisher=Taylor & Francis |journal=Soviet Studies (Europe-Asia Studies) |volume=38 |number=3 |date=July 1986 |pages=387–405}}</ref> Tranzicijska dezorganizacija državnega kmetijstva, ostre državne politike in suša<ref>{{navedi knjigo | last=Zadoks | first=J.C. | title=On the political economy of plant disease epidemics: Capita selecta in historical epidemiology | publisher=Wageningen Academic Publishers | year=2008 | isbn=978-90-8686-653-3 | url={{GBurl|id=EBLTDwAAQBAJ|p=171}} | access-date=2022-12-08 | page=171}}</ref> so povzročili [[Sovjetska lakota 1932–1933|sovjetsko lakoto 1932–1933]], ki je vzela življenje do 8,7 milijona ljudi, od tega 3,3 milijona v Ruski SFSR.<ref>{{navedi časopis |last=Wolowyna |first=Oleh |date=October 2020 |title=A Demographic Framework for the 1932–1934 Famine in the Soviet Union |journal=Journal of Genocide Research |volume=23 |number=4 |pages=501–526 |doi=10.1080/14623528.2020.1834741 |s2cid=226316468}}</ref> V kratkem časovnem obdobju je Sovjetska zveza izvedla drago preobrazbo pretežno kmetijskega gospodarstva v veliko industrijsko silo.<ref>{{navedi časopis |last=Rosefielde |first=Steven |title=Excess Deaths and Industrialization: A Realist Theory of Stalinist Economic Development in the 1930s |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-contemporary-history_1988-04_23_2/page/277 |jstor=260849 |journal=Journal of Contemporary History |year=1988 |volume=23 |number=2 |pages=277–289 |publisher=SAGE Publishing|doi=10.1177/002200948802300207 |pmid=11617302 |s2cid=26592600 }}</ref>

====Druga svetovna vojna in Združeni narodi====
[[File:RIAN archive 602161 Center of Stalingrad after liberation.jpg|thumb|[[Bitka za Stalingrad]], največja in najbolj krvava bitka v zgodovini bojevanja se je končala leta 1943 z odločilno sovjetsko zmago nad [[Heer (Wehrmacht)|nemško vojsko]].]]
Sovjetska zveza je vstopila v [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] 17.&nbsp;septembra 1939 s svojo [[sovjetska invazija na Poljsko|invazijo na Poljsko]],<ref>{{navedi časopis |last=Kornat |first=Marek |title=Choosing Not to Choose in 1939: Poland's Assessment of the Nazi-Soviet Pact |jstor=40647041 |publisher=Taylor & Francis |volume=31 |number=4 |date=December 2009 |journal=The International History Review |pages=771–797|doi=10.1080/07075332.2009.9641172 |s2cid=155068339}}</ref> skladno s tajnim protokolom v okviru pakta [[Pakt Ribbentrop-Molotov|Ribbentrop-Molotov]] z [[Nacistična Nemčija|Nacistično Nemčijo]].<ref>{{navedi časopis |last=Roberts |first=Geoffrey |title=The Soviet Decision for a Pact with Nazi Germany |jstor=152247 |publisher=Taylor & Francis |volume=44 |number=1 |year=1992 |journal=Soviet Studies (Europe-Asia Studies) |pages=57–78}}</ref> Pozneje je Sovjetska zveza [[zimska vojna|napadla Finsko]],<ref>{{navedi časopis |last=Spring |first=D. W. |title=The Soviet Decision for War against Finland, 1939-11-30 |jstor=152247 |publisher=Taylor & Francis |volume=38 |number=2 |date=April 1986 |journal=Soviet Studies (Europe-Asia Studies) |pages=207–226}}</ref> okupirala ter si priključila [[baltske države]],<ref>{{navedi časopis |last=Saburova |first=Irina |title=The Soviet Occupation of the Baltic States |url=https://archive.org/details/sim_russian-review_1955-01_14_1/page/36 |journal=The Russian Review |volume=14 |number=1 |pages=36–49 |publisher=[[Wiley (publisher)|Wiley]] |doi=10.2307/126075 |jstor=126075 |date=January 1955}}</ref> pa tudi dele Romunije.<ref>{{navedi knjigo |last=King |first=Charles |title=The Moldovans: Romania, Russia, and the Politics of Culture |date=1999 |publisher=[[Hoover Institution Press]]|url=https://archive.org/details/moldovansromania00king_0/page/n3/mode/2up |isbn= 978-0-817-99791-5}}</ref>{{rp|91–95}} 22.&nbsp;junija 1941 je Nemčija [[operacija Barbarossa|napadla Sovjetsko zvezo]]<ref>{{navedi časopis |last=Stolfi |first=Russel H. S. |title=Barbarossa Revisited: A Critical Reappraisal of the Opening Stages of the Russo-German Campaign (June–December 1941) |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-modern-history_1982-03_54_1/page/27 |jstor=1906049 |publisher=The University of Chicago Press |volume=54 |number=1 |pages=27–46 |journal=The Journal of Modern History |date=March 1982|doi=10.1086/244076 |s2cid=143690841 }}</ref> in tako odprla [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|vzhodno fronto]], največje prizorišče druge svetovne vojne.<ref>{{navedi knjigo |last=Wilson |first=David |title=The Eastern Front Campaign: An Operational Level Analysis |publisher=Eschenburg Press |date=2018 |isbn=978-1-789-12193-3}}</ref>{{rp|7}}

Nemčija je zajela okrog 5 milijonov enot [[Rdeča armada|Rdeče armade]];<ref>{{navedi knjigo |last=Chapoutot |first=Johann |title=The Law of Blood: Thinking and Acting as a Nazi |date=2018 |publisher=Harvard University Press |isbn=978-0-674-66043-4}}</ref>{{rp|272}} s stradanjem do smrti ali na druge načine je ubila 3,3 milijona sovjetskih [[Vojni ujetnik|vojnih ujetnikov]] in veliko število civilistov, saj so Nemci sledili »[[Hungerplan]]u« za uresničitev [[Generalplan Ost|Generalplana Ost]].<ref>{{navedi knjigo |last=D. Snyder |first=Timothy |location=New York |title=Bloodlands: Europe Between Hitler and Stalin |url=https://archive.org/details/bloodlandseurope0000snyd_s7g9 |date=2010 |publisher=[[Basic Books]] |isbn=978-0-465-00239-9}}</ref>{{rp|175–186}} Čeprav je [[Wehrmacht]] sprva dosegal velike uspehe, je njihov prodor zaustavila [[bitka za Moskvo]].<ref>{{navedi časopis |last=Assmann |first=Kurt |title=The Battle for Moscow, Turning Point of the War |url=https://archive.org/details/sim_foreign-affairs_1950-01_28_2/page/309 |jstor=20030251 |doi=10.2307/20030251 |volume=28 |number=2 |pages=309–326 |publisher=[[Council on Foreign Relations]] |date=January 1950 |journal=[[Foreign Affairs]]}}</ref> Pozneje so Nemci doživeli velike poraze v [[bitka za Stalingrad|bitki za Stalingrad]] pozimi 1942–1943,<ref>{{navedi časopis |last=Clairmont |first=Frederic F. |title=Stalingrad: Hitler's Nemesis |jstor=4413752 |volume=38 |number=27 |pages=2819–2823 |date=July 2003 |journal=[[Economic and Political Weekly]]}}</ref> nato pa še v [[bitka za Kursk|bitki za Kursk]] poleti 1943.<ref>{{navedi časopis |last=Mulligan |first=Timothy P. |title=Spies, Ciphers and 'Zitadelle': Intelligence and the Battle of Kursk, 1943 |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-contemporary-history_1987-04_22_2/page/235 |jstor=260932 |pages=235–260 |volume=22 |number=2 |journal=Journal of Contemporary History |publisher=[[SAGE Publishing]] |date=April 1987|doi=10.1177/002200948702200203 |s2cid=162709461}}</ref> Še en nemški poraz je bilo [[obleganje Leningrada]], v sklopu katerega je bilo mesto med letoma 1941 in 1944 na kopnem popolnoma obkoljeno s strani nemških in finskih sil ter je utrpelo stradanje in več kot milijon smrti, vendar se ni predalo.<ref>{{navedi časopis |last=Krypton |first=Constantin |title=The Siege of Leningrad |journal=The Russian Review |volume=13 |number=4 |pages=255–265 |publisher=[[Wiley (publisher)|Wiley]] |doi=10.2307/125859 |jstor=125859 |date=January 1955}}</ref> Sovjetske sile so se v letih 1944–1945 podale skozi vzhodno in srednjo Evropo in maja 1945 [[bitka za Berlin|zajele Berlin]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.nationalgeographic.com/history/history-magazine/article/soviet-victory-battle-berlin-finished-nazi-germany |archive-url=https://web.archive.org/web/20210320151932/https://www.nationalgeographic.com/history/history-magazine/article/soviet-victory-battle-berlin-finished-nazi-germany |url-status=dead |archive-date=2021-03-20 |title=The Soviet victory in the Battle of Berlin finished Nazi Germany |work=[[National Geographic (magazine)|National Geographic]] |first1=Neil |last1=Kagan |first2=Stephen |last2=Hyslop |date=2020-05-07 |access-date=2021-05-29}}</ref> Avgusta 1945 je Rdeča armada [[Sovjetska invazija na Mandžurijo|napadla Mandžurijo]] in [[Sovjetsko-japonska vojna|izrinila Japonce]] iz severovzhodne Azije ter tako prispevala k zavezniški zmagi nad Japonsko.<ref>{{navedi časopis|last=Morton|first=Louis|title=Soviet Intervention in the War with Japan|url=https://archive.org/details/sim_foreign-affairs_1962-07_40_4/page/653|volume=40|number=4|date=July 1962|pages=653–662|publisher=[[Council on Foreign Relations]]|journal=[[Foreign Affairs]]|doi=10.2307/20029588|jstor=20029588}}</ref>

Obdobje druge svetovne vojne med letoma 1941–1945 je v Rusiji znano kot [[velika domovinska vojna]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.rferl.org/a/russia-s-monumental-tribute-to-the-great-patriotic-war-/30599462.html |title=Russia's Monumental Tributes To The 'Great Patriotic War' |publisher=[[Radio Free Europe/Radio Liberty]] |date=2020-05-08 |access-date=2021-05-29}}</ref> Sovjetska zveza je skupaj z Združenimi državami, Združenim kraljestvom in Kitajsko veljala za [[Veliki štirje (druga svetovna vojna)|velike štiri zavezniške sile]] druge svetovne vojne in so kasneje postale »štirje policisti«, kar je bila osnova za [[Varnostni svet Združenih narodov]].<ref>{{navedi knjigo|last=Gaddis|first=John Lewis|author-link=John Lewis Gaddis|title=The United States and the Origins of the Cold War, 1941–1947|url=https://archive.org/details/unitedstatesorig0000gadd|publisher=Columbia University Press|date=1972|location=New York|isbn=978-0-231-12239-9}}</ref>{{rp|27}} Med vojno so sovjetske civilne in vojaške žrtve znašale okrog 26–27 milijonov,<ref>{{navedi časopis |last1=Ellman |first1=Michael |last2=Maksudov |first2=S. |author1-link=Michael Ellman |title=Soviet Deaths in the Great Patriotic War: A Note |url=https://archive.org/details/sim_europe-asia-studies_1994_46_4/page/671 |journal=[[Europe-Asia Studies]] |year=1994 |volume=46 |issue=4 |pages=671–680 |doi=10.1080/09668139408412190 |pmid=12288331 |jstor=152934}}</ref> kar je predstavljalo približno polovico vseh žrtev druge svetovne vojne.<ref>{{navedi knjigo |last=Cumins |first=Keith |title=Cataclysm: The War on the Eastern Front 1941–45 |publisher=Helion and Company |date=2011 |isbn=978-1-907-67723-6}}</ref>{{rp|295}} Sovjetska ekonomija in infrastruktura sta utrpeli množično uničenje, ki je povzročilo [[sovjetska lakota 1946–1947|sovjetsko lakoto 1946–1947]].<ref>{{navedi splet |last=Harrison |first=Mark |date=2010-04-14 |title=The Soviet Union after 1945: Economic Recovery and Political Repression |url=https://warwick.ac.uk/fac/soc/economics/staff/mharrison/public/pp2011postprint.pdf |website=[[University of Warwick]]}}</ref> Toda za ceno velikih žrtvovanj je Sovjetska zveza postala svetovna velesila.<ref name="Reiman-2016">{{navedi knjigo |last=Reiman |first=Michael |title=About Russia, Its Revolutions, Its Development and Its Present |chapter=The USSR as the New World Superpower |url=https://www.jstor.org/stable/j.ctv2t4dn7.14 |date=2016 |publisher=[[Peter Lang (publisher)|Peter Lang]] |pages=169–176 |jstor=j.ctv2t4dn7.14 |isbn=978-3-631-67136-8}}</ref>

====Velesila in hladna vojna====
[[File:Yalta Conference (Churchill, Roosevelt, Stalin) (B&W).jpg|thumb|The "[[Zavezniki druge svetovne vojne|Veliki trije]]" na [[Jaltska konferenca|Jaltski konferenci]] februarja 1945, [[Winston Churchill]], [[Franklin D. Roosevelt]] in [[Josif Stalin]]]]
Po drugi svetovni vojni je Rdeča armada skladno z odločitvami [[Potsdamska konferenca|potsdamske konference]] zasedla dele vzhodne in srednje Evrope, vključno z [[vzhodna Nemčija|Vzhodno Nemčijo]] in vzhodnim delom [[Avstrija|Avstrije]].<ref>{{navedi splet |last=Wills |first=Matthew |url=https://daily.jstor.org/potsdam-origins-cold-war/ |title=Potsdam and the Origins of the Cold War |work=[[JSTOR]] Daily |date=2015-08-06 |access-date=2022-01-28}}</ref> V satelitskih državah [[vzhodni blok|Vzhodnega bloka]] so bile nastavljene komunistične vlade.<ref>{{navedi časopis |last=Bunce |first=Valerie |title=The Empire Strikes Back: The Evolution of the Eastern Bloc from a Soviet Asset to a Soviet Liability |url=https://archive.org/details/sim_international-organization_winter-1985_39_1/page/1 |jstor=2706633 |journal=[[International Organization]] |volume=39 |number=1 |year=1985 |pages=1–46 |publisher=The [[MIT Press]]|doi=10.1017/S0020818300004859 |s2cid=154309589 |doi-access=free }}</ref> Ko je Sovjetska zveza postala druga jedrska sila na svetu,<ref>{{navedi časopis |last=Holloway |first=David |title=Entering the Nuclear Arms Race: The Soviet Decision to Build the Atomic Bomb, 1939–1945 |publisher=[[SAGE Publishing]] |volume=11 |number=2 |date=May 1981 |pages=159–197 |journal=[[Social Studies of Science]]|doi=10.1177/030631278101100201 |s2cid=145715873}}</ref> je ustanovila zavezništvo [[Varšavski pakt]]<ref>{{navedi časopis |last=Wolfe |first=Thomas W. |title=The Warsaw Pact in Evolution |url=https://archive.org/details/sim_world-today_1966-05_22_5/page/191 |date=May 1966 |volume=22 |number=5 |pages=191–198 |publisher=Royal Institute of International Affairs ([[Chatham House]]) |journal=The World Today |jstor=40393859}}</ref> in s tekmecema Združenimi državami in zvezi [[NATO]] vstopila v boj za svetovno prevlado, znan kot [[hladna vojna]].<ref>{{navedi knjigo |last1=Wagg |first1=Stephen |last2=Andrews |first2=David |title=East Plays West: Sport and the Cold War |year=2007 |publisher=[[Routledge]] |isbn=978-1-134-24167-5 |page=11}}</ref>

====Otoplitvene reforme Hruščova in gospodarski razvoj====
Po [[Smrt in pogreb Josifa Stalina|Stalinovi smrti]] leta 1953 in kratkem obdobju kolektivnega vodstva je novi voditelj [[Nikita Hruščov]] javno obsodil [[O kultu osebnosti in njegovih posledicah|Stalina]] in začel politiko [[Destalinizacija|destalinizacije]], v okviru katere je iz delovnih taborišč [[gulag]]ov izpustil veliko političnih zapornikov.<ref>{{navedi knjigo |first=Polly |last=Jones |title=The Dilemmas of De-Stalinization: Negotiating Cultural and Social Change in the Khrushchev Era |year=2006 |publisher=Routledge |isbn=978-1-134-28347-7 |pages=2–4}}</ref> Splošna sprostitev represivnih politik je postala pozneje znana kot »[[hruščovska otoplitev]]«.<ref>{{navedi časopis |last=Reid |first=Susan E. |year=1997 |title=Destalinization and Taste, 1953–1963 |publisher=Oxford University Press |jstor=1316131 |volume=10 |number=2 |pages=177–201 |journal=Journal of Design History|doi=10.1093/jdh/10.2.177 }}</ref> Hkrati so hladnovojne napetosti dosegle vrhunec, ko sta se rivalska bloka spopadla zaradi namestitve ameriških raket [[PGM-19 Jupiter|Jupiter]] v Turčiji in sovjetskih [[kubanska raketna kriza|raket na Kubi]].<ref>{{navedi časopis |last=Fuelling |first=Cody |url=https://digitalcommons.northgeorgia.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1218&context=issr |title=To the Brink: Turkish and Cuban Missiles during the Height of the Cold War |journal=International Social Science Review |publisher=[[University of North Georgia]] |volume=93 |number=1 |access-date=2021-05-28 |archive-date=2022-03-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220313053405/https://digitalcommons.northgeorgia.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1218&context=issr |url-status=dead }}</ref>

4. oktobra 1957 je Sovjetska zveza izstrelila prvi umetni [[satelit]], ''[[Sputnik 1]]'', in tako začela [[Vesoljska doba|vesoljsko dobo]].<ref>{{navedi splet |url=https://education.nationalgeographic.org/resource/ussr-launches-sputnik/ |title=USSR Launches Sputnik |date=2021-07-07 |work=[[National Geographic (magazine)|National Geographic]] |access-date=2022-01-15 }}</ref> Ruski [[kozmonavt]] [[Jurij Gagarin]] je na krovu vesoljskega plovila s posadko [[Vostok 1|Vostoka 1]] 12. aprila 1961 postal prvi človek v Zemljini orbiti.<ref>{{navedi splet |url=https://www.bbc.com/future/article/20210409-yuri-gagarin-the-spaceman-who-came-in-from-the-cold |title=Yuri Gagarin: the spaceman who came in from the cold |last=Dowling |first=Stephen |date=2021-04-12 |access-date=2022-01-15 |publisher=BBC}}</ref>

====Obdobje razvitega socializma ali stagnacije====
Po odstavitvi Hruščova leta 1964 je sledilo še eno obdobje kolektivnega vodstva (Leonid Iljič Brežnjev, Aleksej Nikolajevič Kosigin in Nikolaj Viktorovič Podgorni),<ref name="Zgodovina">{{navedi knjigo |title= Zgodovina v slikah|last=Golob|first=Nataša |year=1982|publisher=DZS}}</ref> dokler ni postal vodja [[Leonid Brežnjev]]. Obdobje 70. in začetka 80. let je bilo kasneje poimenovano »obdobje zastoja«. [[Reforma Kosigina]] je skušala izvesti delno [[decentralizacija|decentralizacijo]] sovjetske ekonomije.<ref>{{navedi časopis |last=Kontorovich |first=Vladimir |title=Lessons of the 1965 Soviet Economic Reform |jstor=151112 |date=April 1988 |pages=308–316 |volume=40 |number=2 |journal=Soviet Studies (Europe-Asia Studies) |publisher=Taylor & Francis}}</ref> Po [[Saurska revolucija|saurski revoluciji]] leta 1979 v Afganistanu so sovjetske sile izvedle invazijo na državo ter začele [[Sovjetsko-afganistanska vojna|sovjetsko-afganistansko vojno]].<ref>{{navedi časopis |last=Westad |first=Odd Arne |title=Prelude to Invasion: The Soviet Union and the Afghan Communists, 1978–1979 |jstor=40106851 |journal=The International History Review |volume=16 |number=1 |date=February 1994 |pages=49–69 |publisher=Taylor & Francis|doi=10.1080/07075332.1994.9640668 }}</ref> Maja 1988 so Sovjeti zaradi mednarodnega nasprotovanja, vztrajnega protisovjetskega gverilskega bojevanja in pomanjkanja podpore sovjetskih državljanov začeli z umikom iz Afganistana.<ref>{{navedi časopis |last=Daley |first=Tad |title=Afghanistan and Gorbachev's Global Foreign Policy |url=https://archive.org/details/sim_asian-survey_1989-05_29_5/page/496 |jstor=2644534 |doi=10.2307/2644534 |journal=[[Asian Survey]] |volume=29 |number=5 |date=May 1989 |pages=496–513 |publisher=[[University of California Press]]}}</ref>
[[File:President Reagan meeting with Soviet General Secretary Gorbachev at Hofdi House during the Reykjavik Summit Iceland.jpg|thumb|[[Mihail Gorbačov]] v pogovorih na štiri oči z [[Ronald Reagan|Ronaldom Reaganom]] na [[Reykjavík Summit|Reykjaviškem srečanju]] leta 1986]]

====Perestrojka, demokratizacija in ruska suverenost====
Leta 1985 je zadnji sovjetski voditelj [[Mihail Gorbačov]], ki je v sovjetskem sistemu poskušal uveljaviti liberalne reforme, uveljavil politiko ''[[glasnost]]i'' (odprtost) in ''[[perestrojka|perestrojke]]'' (prestrukturiranje), da bi končal obdobje gospodarske stagnacije in demokratiziral vlado.<ref>{{navedi časopis |last=McForan |first=D. W. J. |title=Glasnost, Democracy, and Perestroika |jstor=41881835 |journal= International Social Science Review |volume=63 |year=1988 |number=4 |pages=165–174 |publisher=[[Pi Gamma Mu]]}}</ref> Toda to je vodilo v vzpon močnih nacionalističnih in separatističnih gibanj po vsej državi.<ref>{{navedi časopis |last=Beissinger |first=Mark R. |url=https://scholar.princeton.edu/sites/default/files/mbeissinger/files/beissinger.ceh_.article.pdf |title=Nationalism and the Collapse of Soviet Communism |publisher=[[Princeton University]] |journal=[[Contemporary European History]] |volume=18 |number=3 |pages=331–347 |date=August 2009 |doi=10.1017/S0960777309005074 |access-date=2021-06-25 |jstor=40542830 |s2cid=46642309 |archive-date=2022-02-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220224060339/https://scholar.princeton.edu/sites/default/files/mbeissinger/files/beissinger.ceh_.article.pdf |url-status=dead }}</ref> Pred letom 1991 je bila sovjetska ekonomija druga največja na svetu, toda v svojih zadnjih letih je zapadla v krizo.<ref>{{navedi časopis |last1=Shleifer |first1=Andrei |last2=Vishny |first2=Robert W. |title=Reversing the Soviet Economic Collapse |year=1991 |pages=341–360 |journal=Brookings Papers on Economic Activity |publisher=[[Brookings Institution]] |volume=1991 |number=2 |doi=10.2307/2534597 |jstor=2534597|s2cid=153551739 |url=http://dash.harvard.edu/bitstream/handle/1/30723290/1991b_bpea_shleifer_vishny.pdf }}</ref>

Leta 1991 je ekonomski in politični nemir prekipel, saj so se baltske države odločile odcepiti od Sovjetske zveze.<ref>{{navedi novice |last1=Dahlburg |first1=John-Thor |last2=Marshall |first2=Tyler |title=Independence for Baltic States: Freedom: Moscow formally recognizes Lithuania, Latvia and Estonia, ending half a century of control. Soviets to begin talks soon on new relationships with the three nations |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-09-07-mn-1530-story.html |access-date=2021-09-28 |work=[[Los Angeles Times]] |date=1991-09-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210603043522/https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-09-07-mn-1530-story.html?_amp=true |archive-date=2021-06-03 |url-status=live}}</ref> 17. marca 1991 je v državi potekal [[Sovjetski referendum 1991|referendum]], na katerem je večina glasovala za spremembo Sovjetske zveze v [[Unija suverenih držav|prenovljeno federacijo]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-03-19-mn-494-story.html |title=Vote Backs Gorbachev but Not Convincingly: Soviet Union: His plan to preserve federal unity is supported—but so is Yeltsin's for a Russian presidency. |work=Los Angeles Times |first=Michael |last=Parks |date=1991-03-19 |access-date=2021-05-30}}</ref> Junija 1991 je [[Boris Jelcin]] na predsedniških volitvah v Ruski SFSR leta 1991 postal prvi neposredno izvoljen [[Predsednik Ruske federacije|predsednik]] v ruski zgodovini.<ref>{{navedi novice |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/06/14/yeltsin-elected-president-of-russia/8b0dc76b-752c-4e28-a525-45ba6120ff24/ |title=Yeltsin Elected President of Russia |newspaper=[[The Washington Post]] |first=David |last=Remnick |date=1991-06-14 |access-date=2021-06-06}}</ref> Avgusta 1991 je skupina članov Gorbačovove vlade v poskusu ohranitve Sovjetske zveze poskušala izvesti [[Avgustovski puč|državni udar]] proti Gorbačovu, vendar je to povzročilo konec Komunistične partije Sovjetske zveze.<ref>{{navedi časopis |last=Gibson |first=James L. |title=Mass Opposition to the Soviet Putsch of August 1991: Collective Action, Rational Choice, and Democratic Values in the Former Soviet Union |journal=The American Political Science Review |publisher=[[American Political Science Association]] |date=September 1997 |volume=97 |number=3 |pages=671–684 |doi=10.2307/2952082 |jstor=2952082|s2cid=145141360 }}</ref> 25. decembra 1991 je po [[Razpad Sovjetske zveze|razpadu Sovjetske zveze]] nastala sodobna Rusija in še štirinajst drugih [[postsovjetske države|postsovjetskih držav]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.rferl.org/a/soviet-union-collapse-timeline/31487661.html |title=The Undoing Of The U.S.S.R.: How It Happened |publisher=Radio Free Europe/Radio Liberty |last=Foltynova |first=Kristyna |date=2021-10-01 |access-date=2022-01-15}}</ref> S slednjimi, z izjemo baltskih držav, se je Rusija povezala v [[Skupnost neodvisnih držav]].<ref name="hpc-strategy.ru">{{Navedi splet |url=http://hpc-strategy.ru/biblioteka/19881991_raspad_sssr_i_put_k_sng/ |title=1988—1991. Распад СССР и путь к СНГ |accessdate=2024-02-04 |archive-date=2013-12-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131210230046/http://hpc-strategy.ru/biblioteka/19881991_raspad_sssr_i_put_k_sng/ |url-status=bot: unknown }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://sssr.net.ru/denons.html |title=''Прибыловский В., Точкин Гр.'' Кто и как упразднил СССР |access-date=2014-04-24 |archive-date=2021-01-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210126160310/http://sssr.net.ru/denons.html |url-status=live }}</ref><ref name="stenogramma">{{navedi splet |url=http://comstol.info/docs/stenogramma.pdf |title=Стенограмма 21 заседания 4 сессии Верховного Совета РСФСР 12 декабря 1991 |access-date=2014-04-24 |archive-date=2021-05-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210506121350/https://comstol.info/docs/stenogramma.pdf |url-status=live }}</ref><ref>Правда, 1991, 13 декабря</ref>

=== Neodvisna Ruska federacija ===
[[File:Vladimir Putin taking the Presidential Oath, 7 May 2000.jpg|thumb|right|[[Vladimir Putin]] daje prisego kot predsednik skupaj z [[Boris Jelcin|Borisom Jelcinom]] leta 2000]]
====Tranzicija v tržno gospodarstvo in politične krize====
Gospodarski in politični zlom Sovjetske zveze je Rusijo pahnil v globoko in dolgo depresijo.<ref>{{navedi splet|url=http://land-question.narod.ru/misc/olae_1.html|title=Открытое письмо Президенту СССР, в кн.:Ф. Харрисон, Г. Титова, Т. Роскошная. «Мёртвый» груз экономики. — СПб, 1999 — с. 62|access-date=2022-04-24|archive-date=2022-02-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20220208215534/http://land-question.narod.ru/misc/olae_1.html|url-status=live}}</ref><ref>Горшков А. Российские реформы и западные экономисты, Челябинск, 2001, с. 4.</ref><ref>Заявление о намерениях группы экономических преобразований, Проблемы прогнозирования, 1994, № 4.</ref><ref>{{navedi splet|url=https://istina.msu.ru/publications/book/2765451/|title=Якунин В., Сулакшин С., Макаров В., Симонов В., Государственная экономическая политика и Экономическая доктрина России: К умной и нравственной экономике, в 5 томах., М., 2008, с. 160|archive-url=https://web.archive.org/web/20220208211530/https://istina.msu.ru/publications/book/2765451/|archive-date=2022-02-08}}. ISBN 978-5-91290-022-8.</ref> Med in po razpadu Sovjetske zveze so bile sprejete korenite reforme, vključno s privatizacijo in tržno ter trgovinsko liberalizacijo, in radikalne spremembe skladno z doktrino »šokterapije«.<ref>{{navedi knjigo|last=Авен|first=Пётр.|title=Революция Гайдара: История реформ 90-х из первых рук|language=ru|publisher=[[Альпина Паблишер]]|year=2013|place=М.|pages=472|isbn=978-5-9614-4384-4}}</ref><ref>{{navedi časopis|last1=Shleifer|first1=Andrei|last2=Treisman|first2=Daniel|year=2005|title=A Normal Country: Russia After Communism|url=https://scholar.harvard.edu/files/shleifer/files/normal_jep.pdf|journal=Journal of Economic Perspectives|publisher=[[Harvard University]]|volume=19|pages=151–174|doi=10.1257/0895330053147949|access-date=2021-11-24|number=1}}</ref> Nadzor nad večino podjetij je od državnih agencij prešel v roke posameznikov s povezavami v vladi, kar je omogočilo vzpon zloglasnih [[Ruski oligarhi|ruskih oligarhov]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.abc.net.au/news/2019-01-02/rich-russians-the-rise-of-the-oligarchs/10626236|title=The rise of Russia's oligarchs – and their bid for legitimacy|work=[[ABC News (Australia)|ABC News]]|first=Joey|last=Watson|date=2019-01-02|access-date=2021-05-28}}</ref> Veliko novoobogatelih je iz države odneslo milijarde gotovine in sredstev.<ref>{{navedi časopis|last=Tikhomirov|first=Vladimir|date=June 1997|title=Capital Flight from Post-Soviet Russia|url=https://archive.org/details/sim_europe-asia-studies_1997-06_49_4/page/591|journal=[[Europe-Asia Studies]]|publisher=Taylor & Francis|volume=49|pages=591–615|doi=10.1080/09668139708412462|jstor=153715|number=4}}</ref> Depresija v gospodarstvu je vodila v sesutje socialnih služb, stopnja rodnosti je padla, stopnja umrljivosti pa zelo zrasla<ref>{{navedi časopis|last=Hollander|first=D.|year=1997|title=In Post-Soviet Russia, Fertility Is on the Decline; Marriage and Childbearing are Occurring Earlier|journal=Family Planning Perspectives|publisher=[[Guttmacher Institute]]|volume=29|pages=92–94|doi=10.2307/2953371|jstor=2953371|number=2}}</ref><ref>{{navedi časopis|last1=Chen|first1=Lincoln C.|last2=Wittgenstein|first2=Friederike|last3=McKeon|first3=Elizabeth|date=September 1996|title=The Upsurge of Mortality in Russia: Causes and Policy Implications|url=https://archive.org/details/sim_population-and-development-review_1996-09_22_3/page/517|journal=[[Population and Development Review]]|publisher=[[Population Council]]|volume=22|pages=517–530|doi=10.2307/2137719|jstor=2137719|number=3}}</ref> in milijoni so bili pahnjeni v revščino;<ref>{{navedi časopis|last1=Klugman|first1=Jeni|last2=Braithwaite|first2=Jeanine|date=February 1998|title=Poverty in Russia during the Transition: An Overview|url=https://archive.org/details/sim_world-bank-research-observer_1998-02_13_1/page/37|journal=The World Bank Research Observer|publisher=Oxford University Press|volume=13|pages=37–58|doi=10.1093/wbro/13.1.37|jstor=3986388|number=1}}</ref> razmahnili pa so se tudi ekstremna korupcija,<ref>{{navedi časopis|last=Shlapentokh|first=Vladimir|date=March 2013|title=Corruption, the power of state and big business in Soviet and post-Soviet regimes|journal=Communist and Post-Communist Studies|publisher=[[University of California Press]]|volume=46|pages=147–158|doi=10.1016/j.postcomstud.2012.12.010|jstor=48610380|number=1}}</ref> kriminalne združbe in organizirani kriminal.<ref>{{navedi časopis|last=Frisby|first=Tanya|date=January 1998|title=The Rise of Organised Crime in Russia: Its Roots and Social Significance|url=https://archive.org/details/sim_europe-asia-studies_1998-01_50_1/page/27|journal=[[Europe-Asia Studies]]|publisher=Taylor & Francis|volume=50|pages=27–49|doi=10.1080/09668139808412522|jstor=153404|number=1}}</ref>

Konec leta 1993 so trenja med Jelcinom in ruskim parlamentom prerasla v [[Ruska ustavna kriza (1993)|ustavno krizo]], ki se je končala nasilno z vojaškim posredovanjem. Med krizo je imel Jelcin podporo zahodnih vlad, več kot 100 ljudi pa je bilo ubitih.<ref>{{navedi splet|last=Goncharenko|first=Roman|date=2018-10-03|title=Russia's 1993 crisis still shaping Kremlin politics, 25 years on|work=DW News|publisher=[[Deutsche Welle]]|url=https://www.dw.com/en/russias-1993-crisis-still-shaping-kremlin-politics-25-years-on/a-45733546|access-date=2022-02-02}}</ref>

====Moderna liberalna ustava, mednarodno sodelovanje in gospodarska stabilizacija====
Po decembrskem [[Ruski ustavni referendum 1993|referendumu]] je bila leta 1994 sprejeta nova ruska ustava,<ref name="Sova2">{{navedi knjigo|title=Leksikon Sova|last=Ogrizek|first=Maja|year=2006|publisher=Cankarjeva založba|isbn=961-231-522-1}}</ref> ki je močno povečala predsednikova pooblastila.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rferl.org/a/russia-players-1993-crisis/25125000.html|title=Who Was Who? The Key Players In Russia's Dramatic October 1993 Showdown|publisher=Radio Free Europe/Radio Liberty|date=2018-10-02|access-date=2021-05-28}}</ref> V devetdesetih letih se je na [[Severni Kavkaz|Severnem Kavkazu]] zgodilo več oboroženih spopadov med lokalnimi etničnimi skupinami ter kot posledica separatističnih [[Islamizem|islamističnih]] vstaj.<ref>{{navedi časopis|last=Wilhelmsen|first=Julie|year=2005|title=Between a Rock and a Hard Place: The Islamisation of the Chechen Separatist Movement|url=https://archive.org/details/sim_europe-asia-studies_2005-01_57_1/page/35|journal=Europe-Asia Studies|volume=57|pages=35–37|doi=10.1080/0966813052000314101|issn=0966-8136|jstor=30043851|number=1|s2cid=153594637}}</ref> Potem ko so [[Čečenija|čečenski]] separatisti na začetku 90. let razglasili neodvisnost, je potekala [[Prva čečenska vojna|občasna gverilska vojna]] med uporniškimi skupinami in ruskimi silami.<ref>{{navedi novice|url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1995/12/12/chechen-war-reveals-weaknesses-in-yeltsin-russias-new-democracy/073047c5-d04e-41bd-a2bc-d5e8e192d919/|title=Chechen War Reveals Weakness in Yektsubm Russia's New Democracy|newspaper=The Washington Post|first=Lee|last=Hockstader|date=1995-12-12|access-date=2021-06-06}}</ref> Čečenski separatisti so izvajali teroristične napade proti civilistom, kar je terjalo na tisoče ruskih življenj.{{efn|Predvsem [[Kriza s talci v Budjonnovski bolnišnici]], [[Bombardiranje ruskih stanovanj]], [[Teroristični napad v gledališču Dubrovka]] in [[Obleganje šole v Beslanu]]}}<ref>{{navedi časopis|last=Sinai|first=Joshua|year=2015|title=The Terrorist Threats Against Russia and its Counterterrorism Response Measures|journal=Connections|publisher=[[Partnership for Peace Consortium of Defense Academies and Security Studies Institutes]]|volume=14|pages=95–102|doi=10.11610/Connections.14.4.08|jstor=26326421|doi-access=free|number=4}}</ref>

Po razpadu Sovjetske zveze je Rusija prevzela odgovornost za poravnavanje njenih zunanjih dolgov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.straitstimes.com/world/europe/26-years-on-russia-set-to-repay-all-soviet-unions-foreign-debt|title=26 years on, Russia set to repay all Soviet Union's foreign debt|work=The Straits Times|date=2017-03-26|access-date=2021-12-11}}</ref> Leta 1992 je bil večinoma ukinjen nadzor nad cenami potrošniških izdelkov, kar je povzročilo močno inflacijo in je močno devalviralo rubelj.<ref>{{navedi časopis|last1=Lipton|first1=David|last2=Sachs|first2=Jeffrey D.|last3=Mau|first3=Vladimir|last4=Phelps|first4=Edmund S.|year=1992|title=Prospects for Russia's Economic Reforms|url=https://www.brookings.edu/wp-content/uploads/1992/06/1992b_bpea_lipton_sachs_mau_phelps.pdf|journal=[[Brookings Papers on Economic Activity]]|volume=1992|issue=2|page=213|doi=10.2307/2534584|issn=0007-2303|jstor=2534584}}</ref> Kombinacija visokih proračunskih primanjkljajev, vse večjega bega kapitala in nezmožnost poplačila dolgov so povzročili [[Ruska finančna kriza|rusko finančno krizo 1998]], zaradi katere je BDP še upadel.<ref>См: «Гражданское право». В 4 т. Т.1: Общая часть. Москва, 2008, стр. 13, серия «Классический университетский учебник», ответственный редактор учебника — доктор юридических наук, профессор, заведующий кафедрой гражданского права юридического факультета [[Московский государственный университет|МГУ им. М. В. Ломоносова]] ''Суханов Е. А.'': ''«Вместо охраны этой сферы от злоупотреблений и недобросовестных действий разного рода мошенников, неизбежно появляющихся в период „первоначального накопления капитала“, государство само выстроило крупнейшую финансовую „пирамиду“ государственных краткосрочных обязательств (ГКО), падение которой стало главной причиной известного кризиса („дефолта“) 1998 г.»''</ref><ref>{{navedi časopis|last1=Chiodo|first1=Abbigail J.|last2=Owyang|first2=Michael T.|year=2002|title=A Case Study of a Currency Crisis: The Russian Default of 1998|url=https://files.stlouisfed.org/files/htdocs/publications/review/02/11/ChiodoOwyang.pdf|journal=Canadian Parliamentary Review|publisher=[[Federal Reserve Bank of St. Louis]]|volume=86|pages=7–18|number=6}}</ref>

====Premik k modernizirani ekonomiji, politična centralizacija in demokratično nazadovanje====
31. decembra 1999 je predsednik Jelcin nepričakovano odstopil<ref>{{navedi splet|url=https://www.theguardian.com/world/1999/dec/31/russia.marktran|title=Yeltsin resigns|website=[[The Guardian]]|date=1999-12-31}}</ref> in predal svoje mesto na novo nastavljenemu premierju in svojemu izbranemu nasledniku [[Vladimir Putin|Vladimirju Putinu]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2000/01/01/world/yeltsin-resigns-overview-yeltsin-resigns-naming-putin-acting-president-run-march.html|title=Yeltsin Resigns: The Overview; Yeltsin Resigns, Naming Putin as Acting President To Run in March Election|work=[[The New York Times]]|first=Celestine|last=Bohlen|date=2000-01-01|access-date=2021-05-30|url-access=limited}}</ref><ref name=":002">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books/about/A_Short_History_of_Russia.html?id=bpH4zgEACAAJ|last=Galeotti|first=Mark|title=A Short History of Russia|year=2022-05-12|publisher=Ebury Publishing|pages=224|isbn=978-1-5291-9928-4}}</ref><ref name=":1102">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books/about/The_Russo_Ukrainian_War.html?id=H2F_EAAAQBAJ|last=Plohij|first=Sergij|title=The Russo-Ukrainian War: From the bestselling author of Chernobyl|year=2023-05-16|publisher=Penguin Books Limited|pages=269|isbn=978-1-80206-179-6}}</ref><ref name=":32">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books/about/The_Consolidation_of_Dictatorship_in_Rus.html?id=DezCEAAAQBAJ|last=Ostrow|first=Joel|title=The Consolidation of Dictatorship in Russia: An Inside View of the Demise of Democracy|year=2007-10-30|publisher=Bloomsbury Academic|pages=77—99, 168|isbn=978-0-313-34594-4}}</ref><ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.cz/books/about/Russian_Politics_and_Presidential_Power.html?id=ZQjiCwAAQBAJ|last=Kelley|first=Donald|title=Russian Politics and Presidential Power: Transformational Leadership from Gorbachev to Putin|year=2016-10-05|publisher=CQ Press|pages=108, 304|isbn=978-1-4833-2089-2}}</ref><ref name=":222">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books/about/The_Road_to_Unfreedom.html?id=ZrMyDwAAQBAJ|last=Snyder|first=Timothy|title=The Road to Unfreedom: Russia, Europe, America|year=2018-04-05|publisher=Random House|pages=261|isbn=978-1-4735-5620-1}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=The_Road_to_Unfreedom&oldid=1187439695|title=The Road to Unfreedom|year=2023-11-29|language=en|publisher=Wikipedia}}</ref> Putin je nato zmagal na [[Ruske predsedniške volitve 2000|ruskih predsedniških volitvah leta 2000]]<ref>{{navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2000/03/27/world/election-russia-overview-putin-wins-russia-vote-first-round-but-his-majority.html|title=Election in Russia: The Overview; Putin Wins Russia Vote in First Round, But His Majority Is Less Than Expected|work=The New York Times|first=Mark|last=Wines|date=2000-03-27|access-date=2021-05-30|url-access=limited}}</ref> in v [[Druga čečenska vojna|drugi čečenski vojni]] premagal čečenski odpor.<ref>{{navedi časopis|last1=O'Loughlin|first1=John|last2=W. Witmer|first2=Frank D.|date=January 2011|title=The Localized Geographies of Violence in the North Caucasus of Russia, 1999–2007|journal=Annals of the Association of American Geographers|publisher=Taylor & Francis|volume=101|pages=178–201|doi=10.1080/00045608.2010.534713|jstor=27980166|number=1|s2cid=52248942}}</ref>

Putin je zmagal na [[Ruske predsedniške volitve 2004|ruskih predsedniških volitvah leta 2004]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2004/03/15/world/as-expected-putin-easily-wins-a-second-term-in-russia.html|title=As Expected, Putin Easily Wins a Second Term in Russia|work=The New York Times|first=Seth|last=Mydans|date=2004-03-15|access-date=2021-05-30|url-access=limited}}</ref> Visoke cene [[Nafta|nafte]] in rast tujih investicij so pripomogli k izboljšanju ruske ekonomije in dvigu življenjskega standarda.<ref name="Ellyatt-20212">{{navedi splet|last=Ellyatt|first=Holly|url=https://www.cnbc.com/2021/10/11/russias-economy-under-president-putin-in-charts.html|title=5 charts show Russia's economic highs and lows under Putin|date=2021-10-11|access-date=2022-01-19|work=CNBC}}</ref> Putinova vladavina je povečala stabilnost, vendar je Rusijo preobrazila v [[Avtoritarizem|avtoritarno državo]].<ref>{{navedi časopis|last=Kotkin|first=Stephen|date=2015|title=The Resistible Rise of Vladimir Putin: Russia's Nightmare Dressed Like a Daydream|journal=[[Foreign Affairs]]|publisher=[[Council on Foreign Relations]]|volume=94|pages=140–153|jstor=24483492|number=2}}</ref> Leta 2008 je Putin zavzel mesto premierja, predsednik pa je na [[Ruske predsedniške volitve 2008|ruskih predsedniških volitvah leta 2008]] za en mandat postal [[Dmitrij Medvedjev]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.theguardian.com/world/2008/may/08/russia|title=Putin ever present as Medvedev becomes president|work=The Guardian|first=Luke|last=Harding|date=2008-05-08|access-date=2021-06-06}}</ref> To obdobje so opisali kot »tandemokracijo«.<ref>{{navedi časopis|last=Monaghan|first=Andrew|date=January 2012|title=The vertikal: power and authority in Russia|url=https://archive.org/details/sim_international-affairs_2012-01_88_1/page/1|journal=[[International Affairs (RRRRRRRRR)|International Affairs]]|publisher=Oxford University Press|volume=88|pages=1–16|doi=10.1111/j.1468-2346.2012.01053.x|jstor=41428537|number=1}}</ref>

[[Rusko-gruzijska vojna]] je izbruhnila 1. avgusta 2008 po diplomatski krizi s sosednjo [[Gruzija|Gruzijo]]. V vojni, ki je trajala do 12. avgusta, je Rusija priznala dve separatistični državi na gruzijskem ozemlju, [[Abhazija|Abhazijo]] in [[Južna Osetija|Južno Osetijo]].<ref>{{navedi knjigo|last1=Harzl|first1=B.C.|last2=Petrov|first2=R.|title=Unrecognized Entities: Perspectives in International, European and Constitutional Law|publisher=Brill|series=Law in Eastern Europe|year=2021|isbn=978-90-04-49910-2|url={{GBurl|id=ECBXEAAAQBAJ|p=246}}|access-date=2022-12-18|page=246}}</ref> To je bila prva evropska vojna 21. stoletja.<ref>{{navedi revijo|last=Emerson|first=Michael|date=August 2008|title=Post-Mortem on Europe's First War of the 21st Century|url=http://aei.pitt.edu/9382/2/9382.pdf|magazine=CEPS Policy Brief|publisher=[[Centre for European Policy Studies]]|doi=10.2139/ssrn.1333553|ssrn=1333553|access-date=2022-04-06|number=167|s2cid=127834430}}</ref>

====Rusko-ukrajinska vojna====
{{Glavni članek|Rusko-ukrajinska vojna}}

Po valu protestov gibanja [[Evromajdan]] v Ukrajini in [[Revolucija dostojanstva|posledičnem strmoglavljenju]] tedanjega ukrajinskega proruskega predsednika [[Viktor Janukovič|Viktorja Janukoviča]] je Rusija leta 2014 okupirala{{efn|Nadzor nad polotokom so prevzeli ruski vojaki v neoznačenih uniformah, kar je Rusija uporabljala za zanikanje svoje vpletenosti. Ukrajina in del mednarodne skupnosti sta očitala Rusiji, da vojaki v neoznačenih uniformah pripadajo vojaškemu osebju [[Črnomorska flota|Črnomorske flote]], ki je bilo stacionarno na Krimu v skladu z Razdelitveno pogodbo o statusu in pogojih Črnomorske flote (1997) in s Sporazumom med Ukrajino in Rusijo o Črnomorski floti (2017). Kasneje so to dejstvo v različnih obsegih priznali tudi Rusi.}} ukrajinski polotok [[Krim (polotok)|Krim]] ter si ga po mednarodno nepriznanem referendumu priključila.<ref>{{navedi knjigo |last=Yekelchyk |first=Serhy |url=https://www.worldcat.org/oclc/1190722543 |title=Ukraine: What Everyone Needs to Know |publisher=Oxford University Press |year=2020 |isbn=978-0-19-753213-3 |edition=2nd |location=New York |page=117 |oclc=1190722543}}</ref> Sočasno je prišlo do trenj med Ukrajinci in etničnimi Rusi na vzhodu Ukrajine, ki so prerasla v [[Vojna v Donbasu|vojno v Donbasu]], v kateri je Rusija podpirala separatiste v mednarodno nepriznanih [[Donecka ljudska republika|Donecki]] in [[Luganska ljudska republika|Luganski ljudski republiki]]. Čeprav Rusija in Ukrajina nista uradno vstopili v medsebojno vojno, se obdobje med letoma 2014 in 2022 pogosto opisuje kot obdobje hibridne vojne.<ref name="Fedorov">{{Navedi knjigo|last=Fedorov|first=Yury E.|url=https://books.google.com/books?id=7vODDwAAQBAJ|title=Routledge Handbook of Russian Security|date=15 January 2019|publisher=Routledge|isbn=978-1-351-18122-8|language=en|chapter=Russia's 'Hybrid' Aggression Against Ukraine}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|last=Mitrokhin|first=Nikolay|title=Civil war? Interstate war? Hybrid war? dimensions and interpretations of the Donbas Conflict in 2014-2020|date=2021|publisher=ibidem Verlag|isbn=978-3-8382-7383-9|editor-last=Hauter|editor-first=Jakob|series=Soviet and post-Soviet politics and society|location=Stuttgart|page=115|chapter=Infiltration, Instruction, Invasion: Russia's War in the Donbas|editor-last2=Wilson|editor-first2=Andrew}}</ref>
[[Slika:Annexation_of_Southern_and_Eastern_Ukraine.svg|sličica|[[Ozemlja pod okupacijo Rusije#Okupirana ozemlja Ukrajine|Ruska zasedena ozemlja v Ukrajini]] 30. septembra 2022 v času razglasitve njihove priključitve]]
Februarja 2022 je Rusija najprej priznala neodvisnost Donecke in Luganske republike, nato pa ob najavi »posebne vojaške operacije« odkrito [[Ruska invazija na Ukrajino|napadla Ukrajino]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/2/24/putin-orders-military-operations-in-eastern-ukraine-as-un-meets|title=Russian forces launch full-scale invasion of Ukraine|publisher=Al Jazeera|date=2022-02-24|access-date=2022-04-05}}</ref> Gre za največjo konvencionalno vojno v Evropi po drugi svetovni vojni.<ref>{{navedi novice |last1=Herb |first1=Jeremy |last2=Starr |first2=Barbara |author-link2=Barbara Starr |last3=Kaufman |first3=Ellie |date=2022-02-24 |title=US orders 7,000 more troops to Europe following Russia's invasion of Ukraine |publisher=[[CNN]] |url=https://www.cnn.com/2022/02/24/politics/us-military-ukraine-russia/index.html |access-date=2022-02-27}}</ref> Po uspešnih ukrajinskih protiofenzivah je Rusija prvič po drugi svetovni vojni razglasila »delno [[Mobilizacija|mobilizacijo]]«.<ref>{{navedi splet|url=https://www.theguardian.com/world/2022/sep/21/putin-announces-partial-mobilisation-in-russia-in-escalation-of-ukraine-war|title=Putin announces partial mobilisation and threatens nuclear retaliation in escalation of Ukraine war|website=The Guardian|date=2022-09-21}}</ref> Konec septembra je Rusija po izvedbi mednarodno nepriznanih referendumov razglasila priključitev štirih vzhodnih in južnih ukrajinskih oblasti, čeprav jih ne nadzirajo v celoti.<ref name="Landay-2022" /> Aneksijo, ki je bila največja v Evropi po drugi svetovni vojni,<ref name="Landay-2022">{{navedi novice|url=https://www.reuters.com/world/putin-host-kremlin-ceremony-annexing-parts-ukraine-2022-09-29/ |title=Defiant Putin proclaims Ukrainian annexation as military setback looms |website=[[Reuters]] |date=2022-09-30| access-date=2022-10-06|last=Landay|first=Jonathan}}</ref> je generalna skupščina ZN označila za nezakonito.<ref>{{Navedi novice|title=Generalna skupščina ZN-a zavrnila rusko priključitev ukrajinskih ozemelj|date=2022-10-12|url=https://www.rtvslo.si/svet/generalna-skupscina-zn-a-zavrnila-rusko-prikljucitev-ukrajinskih-ozemelj/643506|work=MMC RTV-SLO}}</ref> Vojna poteka tudi v Rusiji,<ref>{{Navedi splet|title=Border raid exposes Russian defenses and divisions|url=https://www.nbcnews.com/news/world/belgorod-raid-exposes-russia-defenses-ukraine-prigozhin-putin-military-rcna85945|website=NBC News|date=2023-05-25|accessdate=2024-08-22|language=en}}</ref> ki je med drugim avgusta 2024 izgubila nadzor nad delom [[Kurska oblast|Kurske oblasti]].<ref>{{Navedi novice|title=Ukraine says it has seized 1,000 sq km in Kursk offensive as Putin vows ‘worthy response’|url=https://www.theguardian.com/world/article/2024/aug/13/ukraine-kursk-offensive-1000-square-km-of-russia-seized-incursion|newspaper=The Guardian|date=2024-08-13|accessdate=2024-08-22|issn=0261-3077|language=en-GB}}</ref>

Ocenjuje se, da je zaradi vojne umrlo več sto tisoč ljudi,<ref>{{navedi novice |title=Troop Deaths and Injuries in Ukraine War Near 500,000, U.S. Officials Say |url=https://www.nytimes.com/2023/08/18/us/politics/ukraine-russia-war-casualties.html |work=The New York Times |date=2023-08-18}}</ref> kar je še dodatno poglobilo demografsko krizo v Rusiji.<ref>{{Navedi splet|title=Putin’s War Escalation Is Hastening Demographic Crash for Russia|url=https://www.bloomberg.com/tosv2.html?vid=&uuid=2755c08a-37a0-11ef-9dc0-412b73dd9f95&url=L25ld3MvYXJ0aWNsZXMvMjAyMi0xMC0xOC9wdXRpbi1zLXdhci1lc2NhbGF0aW9uLWlzLWhhc3RlbmluZy1kZW1vZ3JhcGhpYy1jcmFzaC1mb3ItcnVzc2lh|website=www.bloomberg.com|accessdate=2024-07-01|date=2022-10-18}}</ref> Večji del mednarodne skupnosti je vojno obsodil in zahteval takojšen umik ruskih sil iz Ukrajine,<ref>{{navedi novice|url=https://www.theguardian.com/world/2022/mar/02/united-nations-russia-ukraine-vote|title=UN votes to condemn Russia's invasion of Ukraine and calls for withdrawal|work=The Guardian|last=Borger|first=Julian|location=[[Washington, D.C.]]|date=2022-03-02|access-date=2022-04-05}}</ref> Rusija pa je bila izključena iz [[Svet Evrope|Sveta Evrope]]<ref>{{navedi sporočilo za javnost |url=https://www.coe.int/en/web/portal/-/the-russian-federation-is-excluded-from-the-council-of-europe |title=The Russian Federation is excluded from the Council of Europe |publisher=Council of Europe|date=2022-03-16}}</ref> in [[Svet Združenih narodov za človekove pravice|Sveta ZN za človekove pravice]].<ref>{{navedi splet |url=https://news.un.org/en/story/2022/04/1115782 |title=UN General Assembly votes to suspend Russia from the Human Rights Council |website=United Nations |date=2022-04-07 |access-date=2022-06-18}}</ref> Predvsem zahodne države so razširile sankcije proti Rusiji.<ref name="Walsh-2022">{{navedi splet|url=https://www.vox.com/22968949/russia-sanctions-swift-economy-mcdonalds|title=The unprecedented American sanctions on Russia, explained|work=Vox|date=2022-03-09|last=Walsh|first=Ben|access-date=2022-03-31}}</ref> Več držav in mednarodnih organizacij je Rusijo razglasilo za državo, ki podpira terorizem, nekatere pa tudi za teroristično državo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.reuters.com/world/europe/european-lawmakers-declare-russia-state-sponsor-terrorism-2022-11-23/|title=European Parliament declares Russia a state sponsor of terrorism|date=2022-11-23|accessdate=2024-07-01|website=reuters.com|publisher=Reuters}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Estonian parliament declares Russia a terrorist state|url=https://www.politico.eu/article/as-the-third-country-to-estonia-declares-russia-a-terrorist-state/|website=POLITICO|date=2022-10-18|accessdate=2024-07-01|language=en-GB}}</ref>

Junija 2023 je ruska najemniška [[skupina Wagner]] izvedla neuspešen poskus državnega udara.<ref>{{Navedi splet|title=Armed rebellion by Wagner chief Prigozhin underscores erosion of Russian legal system|url=https://apnews.com/article/russia-prigozhin-wagner-mutiny-ukraine-putin-898d750e843aeb105a3c220bb917f606|website=AP News|date=2023-07-07|accessdate=2024-07-01|language=en}}</ref> Vodja upora [[Jevgenij Prigožin]] je bil kasneje ubit v stmoglavljenju svojega letala nad Rusijo.<ref>{{Navedi splet|title=US intelligence says an intentional explosion brought down Wagner chief Prigozhin’s plane|url=https://apnews.com/article/russia-wagner-prigozhin-jet-crash-382515214f691e47daa2e3635d64e612|website=AP News|date=2023-08-24|accessdate=2024-07-01|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Explosion likely brought down aircraft purportedly carrying Wagner boss, flight data and video analysis suggest|url=https://www.cnn.com/2023/08/25/europe/prigozhin-plane-crash-visual-investigation-cmd-intl/index.html|website=CNN|date=2023-08-25|accessdate=2024-07-01|language=en|first=Eliza Mackintosh,Gianluca Mezzofiore,Benjamin Brown,Katie Polglase,Henrik|last=Pettersson}}</ref>

== Geografija ==
{{glavni članek|Geografija Rusije}}

[[File:Russian Federation Relief Map.png|thumb|upright=1.34|[[Topografski zemljevid]] Rusije]]

Ozemlje Rusije obsega vzhod Evrope in sever Azije.<ref name="natgeo">{{navedi splet |url=https://kids.nationalgeographic.com/geography/countries/article/russia |title=Russia |website=[[National Geographic Kids]] |date=2014-03-21 |access-date=2021-05-26}}</ref> Razteza se čez skrajno severni del [[Evrazija|Evrazije]] in ima četrto najdaljšo obalo na svetu, dolgo več kot 37.653&nbsp;km.{{efn|Rusija ima tudi dodatnih 850 km obale ob [[Kaspijsko morje|Kaspijskem morju]], ki je največje celinsko vodno telo na svetu in ga opredeljujejo različno kot jezero ali morje.<ref>{{navedi novice |url=https://www.economist.com/the-economist-explains/2018/08/16/is-the-caspian-a-sea-or-a-lake |title=Is the Caspian a sea or a lake? |newspaper=[[The Economist]]  |date=2018-08-16 |access-date=2021-06-27}}</ref>}}<ref>{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/coastline/ |title=Coastline – The World Factbook |work=[[The World Factbook]] |publisher=Central Intelligence Agency |access-date=2021-06-27}}</ref> Leži med zemljepisnima širinama 41&nbsp;° in 82&nbsp;° S ter med zemljepisnima dolžinama 19&nbsp;° V in 169&nbsp;° Z. Od vzhoda do zahoda meri okrog 9000&nbsp;km, od severa proti jugu pa okrog 2500 do 4000&nbsp;km.<ref>{{navedi enciklopedijo|title=Russia – Land|url=https://www.britannica.com/place/Russia#ref38573|encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]]|access-date=2021-12-14}}</ref> Po kopnem ozemlju je večja od treh celin{{efn|Rusija je po ozemlju večja od celin [[Avstralija|Avstralije]], [[Antarktika|Antarktike]] in Evrope; čeprav pokriva velik del slednje. Njena ozemeljska površina je približno primerljiva z Južno Ameriko.}} in ima enako površino kot [[Pluton]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.theguardian.com/science/across-the-universe/2015/jul/28/pluto-ten-things-we-now-know-about-the-dwarf-planet |title=Pluto: ten things we now know about the dwarf planet |work=The Guardian |first=Stuart |last=Clark |date=2015-07-28 |access-date=2021-06-20}}</ref>

Rusija ima devet velikih gorstev, ki ležijo v njenih skrajno južnih predelih. Med njimi je velik del [[Kavkaz]]a (vključno z goro [[Elbrus]], ki je s 5642&nbsp;m najvišji vrh Rusije in Evrope,<ref name="cia">{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/russia/ |title=Russia – The World Factbook |work=The World Factbook |publisher=[[Central Intelligence Agency]] |access-date=2022-03-04}}</ref> [[Altaj]] in [[Sajanske gore]] v [[Sibirija|Sibiriji]], [[Vzhodnosibirsko gorovje]] ter polotok [[Kamčatka]] na [[Ruski Daljni vzhod|Ruskem Daljnem vzhodu]] (vključno s [[Ključevska Sopka|Ključevsko Sopko]], ki je s 475&nbsp;m najvišji aktivni [[vulkan]] v Evraziji).<ref>{{navedi splet |url=https://volcano.si.edu/volcano.cfm?vn=300260&vtab |title=Klyuchevskoy |work=[[Global Volcanism Program]] |publisher=Smithsonian Institution |access-date=2021-07-24}}</ref><ref name="Topo">{{navedi splet |url=http://countrystudies.us/russia/23.htm |title=Topography and Drainage |editor=Glenn E. Curtis |year=1998 |location=Washington, D.C. |publisher=Federal Research Division of the [[Library of Congress]] |access-date=2021-07-08}}</ref> [[Uralsko gorovje]], ki poteka od severa proti jugu na zahodu države, je bogato s surovinami in tvori tradicionalno mejo med Evropo in Azijo.<ref name="urals">{{navedi splet |url=https://earthobservatory.nasa.gov/images/87198/the-ural-mountains |title=The Ural Mountains |work=NASA Earth Observatory|publisher=NASA  |date=2011-07-13 |access-date=2021-05-27}}</ref> Najnižja točka Rusije in Evrope leži ob Kaspijskem jezeru, kjer [[Kaspijska depresija]] doseže okrog 29 m pod morsko gladino.<ref>{{navedi enciklopedijo|title=Europe – Land|encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]]|url=https://www.britannica.com/place/Europe/Land#ref34534|access-date=2022-04-04|quote=The lowest terrain in Europe, virtually lacking relief, stands at the head of the Caspian Sea; there the Caspian Depression reaches some {{convert|95|ft|m|abbr=off}} below sea level.}}</ref>

Rusija je ena od treh držav na svetu, ki mejijo na tri oceane,<ref name="natgeo"/> in ima povezave z velikim številom morij.{{efn|Rusija meji na, v smeri urnega kazalca, na jugozahodu na [[Črno morje]] in [[Azovsko morje]], na zahodu na [[Baltsko morje]], na severu na [[Barentsovo morje]] ([[Belo morje]], [[Pečorsko morje]]), [[Karsko morje]], [[morje Laptevov]] in [[Vzhodnosibirsko morje]], na severovzhodu na [[Čukotsko morje]] in na [[Beringovo morje]] in na jugovzhodu na [[Ohotsko morje]] ter [[Japonsko morje]].}}<ref>{{navedi splet |url=http://countrystudies.us/russia/22.htm |title=Global Position and Boundaries |editor=Glenn E. Curtis |year=1998 |location=Washington, D.C. |publisher=Federal Research Division of the Library of Congress |access-date=2021-07-08}}</ref> Njeni največji otoki in arhipelagi so [[Nova dežela]], [[Dežela Franca Jožefa]], [[Severna dežela]], [[Novosibirski otoki]], [[Wranglov otok]], [[Kurilsko otočje]] (katerega štirje otoki so predmet ozemeljskega spora z Japonsko) in [[Sahalin]].<ref name="Arctic">{{navedi novice |url=https://www.thearcticinstitute.org/countries/russia/ |title=Russia |work=The Arctic Institute – Center for Circumpolar Security Studies |access-date=2021-06-27}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.euronews.com/travel/2021/02/24/island-hopping-in-russia-sakhalin-kuril-islands-and-kamchatka-peninsula |title=Island hopping in Russia: Sakhalin, Kuril Islands and Kamchatka Peninsula |work=Euronews |first=Ziryan |last=Aziz |date=2020-02-28 |access-date=2021-06-27}}</ref> [[Diomedova otoka]], od katerih je eden pod rusko in drugi pod ameriško upravo, sta le 3,8&nbsp;km narazen,<ref>{{navedi splet |url=https://www.atlasobscura.com/places/diomede-islands |title=Diomede Islands – Russia |work=Atlas Obscura |access-date=2021-06-27}}</ref> otok [[Kunašir]] pa je le 20&nbsp;km od [[Hokaido|Hokaida]] na Japonskem.<ref name="Chapple-2019">{{navedi splet |last=Chapple |first=Amos |title=The Kurile Islands: Why Russia And Japan Never Made Peace After World War II |date=2019-01-04 |url=https://www.rferl.org/a/the-disputed-islands-where-world-war-2-never-ended/28402307.html |access-date=2022-01-26 |publisher=Radio Free Europe/Radio Liberty}}</ref>

V Rusiji je več kot 100.000 rek.<ref name="natgeo"/> Njena jezera vsebujejo približno četrtino svetovne tekoče [[sladka voda|sladke vode]].<ref name="Topo"/> [[Bajkalsko jezero]], največje in najvidnejše od ruskih sladkovodnih teles je najgloblje, najčistejše, najstarejše in najprostornejše sladkovodno jezero na svetu in vsebuje več kot petino svetovne sladke površinske vode.<ref>{{navedi splet |title=Lake Baikal – A Touchstone for Global Change and Rift Studies |publisher=[[United States Geological Survey]] |url=http://pubs.usgs.gov/fs/baikal/ |access-date=2007-12-26}}</ref> [[Ladoško jezero|Ladoško]] in [[Oneško jezero]] v [[Severozahodna Rusija|severozahodni Rusiji]] sta največji jezeri v Evropi.<ref name="natgeo"/> Po skupnih obnovljivih vodnih virih je pred Rusijo le Brazilija.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/total-renewable-water-resources/ |title=Total renewable water resources |website=The World Factbook |publisher=Central Intelligence Agency |access-date=2021-07-09}}</ref> [[Volga]] v zahodni Rusiji velja za rusko nacionalno reko in je najdaljša reka v Evropi ter oblikuje [[Delta Volge|delto Volge]], največjo rečno delto na celini.<ref>{{navedi knjigo|last=Hartley |first=Janet M. |author-link= |title=The Volga: A History |date=2020 |publisher=Yale University Press |url={{GBurl|id=PasKEAAAQBAJ}} |isbn=978-0-300-25604-8 |pages=5, 316}}</ref> Sibirske reke [[Ob]], [[Jenisej]], [[Lena]] in [[Amur]] so med [[Seznam rek po dolžini|najdaljšimi rekami]] na svetu.<ref>{{navedi splet |url=https://www.themoscowtimes.com/2019/05/15/russias-largest-rivers-from-the-amur-to-the-volga-a65593 |title=Russia's Largest Rivers From the Amur to the Volga |work=The Moscow Times |date=2019-05-15 |access-date=2021-05-26}}</ref>

V državi so, predvsem v Sibiriji, velika rudna bogastva (zemeljski plin, nafta, črni premog, železo, baker, svinec, cink, platina, zlato, diamanti, boksit, fosfati in soli).<ref name="Sova"/><ref name="Evropa">{{navedi knjigo |title= Evropa: Naša preteklost in sedanjost|last=Boden |first=Martina |year=2004 |publisher=Mladinska knjiga |isbn=86-11-15868-7}}</ref>

Zahod države leži na [[Baltski ščit|Baltskem ščitu]] in [[Ruska plošča|Ruski plošči]].

===Podnebje===
[[File:Russia Köppen.svg|thumb|upright=1.38|[[Köppnova podnebna klasifikacija]] Rusije]]

Velikost Rusije in odmaknjenost veliko njenih območij vodi v dominanco vlažnega celinskega podnebja v večini države, razen v tundri in skrajnem jugozahodu. Gorske verige na jugu in vzhodu blokirajo tok toplih zračnih mas z [[Indijski ocean|Indijskega]] in Tihega oceana, [[Evropska ravnica]], ki se razteza na njenem zahodu in severu, pa jo odpira vplivu Atlantskega in Arktičnega oceana.<ref name="Climate">{{navedi splet |url=http://countrystudies.us/russia/24.htm |title=Climate |editor=Glenn E. Curtis |year=1998 |location=Washington, D.C. |publisher=Federal Research Division of the Library of Congress |access-date=2021-07-10}}</ref> Večina severozahodne Rusije in Sibirije imata [[subpolarno podnebje]] z ekstremno hudimi zimami v notranjih regijah severovzhodne Sibirije (večinoma [[Jakutija]], kjer je severni tečaj mraza z rekordno nizko temperaturo –71,2&nbsp;°C),<ref name="Arctic"/> in bolj zmernimi zimami drugod. Ruske obsežne obale ob Arktičnem oceanu in [[Ruski arktični otoki]] imajo [[polarno podnebje]].<ref name="Climate"/>

Obalni del [[Krasnodarski okraj|Krasnodarskega okraja]] ob Črnem morju, zlasti [[Soči, Rusija|Soči]], in nekateri obalni in notranji pasovi [[Severni Kavkaz|Severnega Kavkaza]] imajo [[vlažno subtropsko podnebje]] z milimi in vlažnimi zimami.<ref name="Climate"/> V veliko pokrajinah Vzhodne Sibirije in Ruskega Daljnega vzhoda je zima suha v primerjavi s poletjem; drugi deli države imajo bolj enakomerne padavine v vseh letnih časih. Zimske padavine v večini delov države padajo kot sneg. Skrajno zahodni deli Kaliningrajske oblasti in nekateri deli na jugu Krasnodarskega okraja in Severnega Kavkaza imajo [[oceansko podnebje]].<ref name="Climate"/> Regija ob spodnji Volgi in ob obali Kaspijskega morja ter nekaj skrajno južnih drobcev Sibirije imajo [[semipuščavsko podnebje]].<ref>{{navedi časopis |last1=Beck |first1=Hylke E. |last2=Zimmermann |first2=Niklaus E. |last3=McVicar |first3=Tim R. |last4=Vergopolan |first4=Noemi |last5=Berg |first5=Alexis|author6-link=|last6=Wood |first6=Eric F. |title=Present and future Köppen-Geiger climate classification maps at 1-km resolution |journal=Scientific Data |date=2018-10-30 |volume=5 |page=180214 |doi=10.1038/sdata.2018.214 |pmid=30375988 |pmc=6207062 |issn=2052-4463 |bibcode=2018NatSD...580214B}}</ref>

V velikem delu ozemlja sta le dva različna letna časa, zima in poletje, saj sta pomlad in jesen običajno kratka.<ref name="Climate"/> Najhladnejši mesec je januar (ob obali pa februar); najtoplejši je običajno julij. Značilne so velike razlike v temperaturah. Pozimi so temperature nižje od juga proti severu in od zahoda proti vzhodu. Poletja so lahko dokaj vroča, celo v Sibiriji.<ref>{{navedi časopis |last1=Drozdov |first1=V. A. |title=Ecological and Geographical Characteristics of the Coastal Zone of the Black Sea |url=https://archive.org/details/sim_geojournal_1992-06_27_2/page/169 |journal=GeoJournal |year=1992 |doi=10.1007/BF00717701 |volume=27 |page=169 |issue=2 |last2=Glezer |first2=O. B. |last3=Nefedova |first3=T. G. |last4=Shabdurasulov |first4=I. V. |s2cid=128960702}}</ref> [[Podnebne spremembe v Rusiji]] povzročajo vse pogostejše divje požare<ref>{{navedi splet |date=2022-05-10 |title=Putin urges authorities to take action as wildfires engulf Siberia |url=https://www.euronews.com/green/2022/05/10/as-wildfires-engulf-russian-region-putin-urges-authorities-to-take-stronger-action-to-prev |access-date=2022-06-24 |website=euronews |language=en}}</ref> in taljenje velikih prostranosti [[permafrost]]a v državi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.npr.org/2022/01/22/1075108299/why-russias-thawing-permafrost-is-a-global-problem|title=Why Russia's thawing permafrost is a global problem|work=NPR|date=2022-01-22|access-date=2022-07-07}}</ref>

===Biotska raznovrstnost===
[[File:Саблинский хребет.jpg|thumb|[[Narodni park Jugid Va]] v republiki [[Komi]] je največji [[narodni park]] v Evropi.<ref name="urals"/>]]

Rusija ima zaradi svoje gigantske velikosti raznolike ekosisteme, vključno s [[polarna puščava|polarno puščavo]], [[tundra|tundro]], gozdno tundro, [[tajga|tajgo]], [[Listopadni in mešani gozdovi zmernega pasu|mešane in listopadne gozdove]], [[gozdna stepa|gozdno stepo]], [[stepa|stepo]], polpuščavo in [[subtropski pas]].<ref name="climate">{{navedi splet |url=https://www.cbd.int/countries/profile/?country=ru |title=Russian Federation – Main Details |work=Convention on Biological Diversity |access-date=2021-06-27}}</ref> Približno pol ruskega ozemlja je pogozdeno<ref name="cia"/> in država ima največje območje gozda na svetu,<ref name="Gardiner-2021"/> ki izloči eno največjih količin [[ogljikov dioksid|ogljikovega dioksida]] na svetu.<ref name="Gardiner-2021">{{navedi splet | last=Gardiner | first=Beth | title=Will Russia's Forests Be an Asset or an Obstacle in Climate Fight? | website=Yale University| date=2021-03-23 | url=https://e360.yale.edu/features/will-russias-forests-be-an-asset-or-obstacle-in-the-climate-fight | access-date=2022-12-11}}</ref><ref>{{navedi časopis | last1=Schepaschenko | first1=Dmitry | last2=Moltchanova | first2=Elena | last3=Fedorov | first3=Stanislav | last4=Karminov | first4=Victor | last5=Ontikov | first5=Petr | last6=Santoro | first6=Maurizio | last7=See | first7=Linda | last8=Kositsyn | first8=Vladimir | last9=Shvidenko | first9=Anatoly | last10=Romanovskaya | first10=Anna | last11=Korotkov | first11=Vladimir | last12=Lesiv | first12=Myroslava | last13=Bartalev | first13=Sergey | last14=Fritz | first14=Steffen | last15=Shchepashchenko | first15=Maria | last16=Kraxner | first16=Florian | title=Russian forest sequesters substantially more carbon than previously reported | journal=Scientific Reports | publisher=Springer Science and Business Media LLC | volume=11 | issue=1 | date=2021-06-17 | issn=2045-2322 | doi=10.1038/s41598-021-92152-9 | page=12825| pmid=34140583 | pmc=8211780 | bibcode=2021NatSR..1112825S }}</ref>

Ruska biotska raznovrstnost vključuje 12.500 vrst [[Višje rastline|višjih rastlin]], 2200 vrst [[Briofiti|briofitov]], okrog 3000 vrst [[lišaji|lišajev]], 7000–9000 vrst [[alge|alg]] in 20.000–25.000 vrst gliv. Rusko živalstvo sestavlja 320 vrst [[sesalci|sesalcev]], več kot 732 vrst ptic, 75 vrst plazilcev, okrog 30 vrst [[dvoživke|dvoživk]], 343 vrst [[Sladkovodna riba|sladkovodnih rib]] (visoki [[endemizem]]), okrog 1500 vrst [[morska riba|morskih rib]], devet vrst Cyclostomi in okrog 100–150,000 [[nevretenčarji|nevretenčarjev]] (visoki endemizem).<ref name="climate"/><ref>{{navedi splet |url=http://education.rec.org/ru/en/biodiversity/in_russia/04-04-02.shtml |title=Species richness of Russia |publisher=REC |access-date=2021-06-27 |archive-date=2021-05-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210509102841/http://education.rec.org/ru/en/biodiversity/in_russia/04-04-02.shtml |url-status=dead }}</ref> Približno 1100 redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst je vključenih v [[Rdeča knjiga Ruske federacije|Rusko rdečo knjigo]].<ref name="climate"/>

Celotni naravni ekosistemi Rusije so ohranjeni v približno 15.000 posebnih zaščitenih naravnih območjih različnih statusov, ki zasedajo več kot 10 % celotne površine države.<ref name="climate"/> V to številko je vključenih 45 [[Naravni rezervat|biotskih rezervatov]],<ref>{{navedi splet |url=http://www.unesco.org/new/en/natural-sciences/environment/ecological-sciences/biosphere-reserves/europe-north-america/russian-federation/ |title=Russian Federation |publisher=[[UNESCO]] |date=June 2017 |access-date=2021-06-07}}</ref> 64 [[narodnih parki Rusije|narodnih parkov]] in 101 [[Zapovednik|naravni rezervat]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.nationalgeographic.com/science/article/russia-nature-reserves-year-ecology |archive-url=https://web.archive.org/web/20210303030416/https://www.nationalgeographic.com/science/article/russia%2Dnature%2Dreserves%2Dyear%2Decology |url-status=dead |archive-date=2021-03-03 |title=Look Inside Russia's Wildest Nature Reserves – Now Turning 100 |work=National Geographic |date=2017-01-11 |access-date=2021-06-28}}</ref> Država ima še vedno veliko ekosistemov, ki veljajo za neokrnjene, čeprav so ti v upadanju; večinoma ležijo v severnih območjih tajge in subarktične tundre v Sibiriji.<ref>{{navedi knjigo | last1=Danilov-Danil'yan | first1=V.I. | last2=Reyf | first2=I.E. | title=The Biosphere and Civilization: In the Throes of a Global Crisis | publisher=Springer International Publishing | year=2018 | isbn=978-3-319-67193-2 | url={{GBurl|id=NK9SDwAAQBAJ|p=234}} | access-date=2022-12-06 | page=234}}</ref> Rusija je imela leta 2019 [[Indeks integritete gozdne pokrajine]] 9,02 in s tem zasedala 10. mesto med 172 državami; bila je prva med velikimi državami.<ref>{{navedi časopis |vauthors=Grantham HS, ''et al''. |title=Anthropogenic modification of forests means only 40% of remaining forests have high ecosystem integrity – Supplementary Material |journal=Nature Communications |volume=11 |issue=1 |year=2020 |page=5978 |issn=2041-1723 |doi=10.1038/s41467-020-19493-3 |pmid=33293507 |pmc=7723057|bibcode=2020NatCo..11.5978G |doi-access=free}}</ref>

==Vlada in politika==
{{multiple image|perrow=2|total_width=300
| align            = right
| caption_align    = center
| image1           = Владимир Путин (18-06-2023) (cropped).jpg|caption1=[[Vladimir Putin]]<br /><small>[[Predsednik Ruske federacije|Predsednik]]</small>
| image2           = Mikhail Mishustin (2020-07-09).jpg|caption2=[[Mihail Mišustin]]<br /><small>[[Predsednik vlade Ruske federacije|Predsednik vlade]]</small>
}}
Rusija je po ustavi iz leta 1993 simetrična federalna republika s polpredsedniškim sistemom, kjer je [[Predsednik Ruske federacije|predsednik]] [[državni poglavar]],<ref name="(Article 80, § 1)">{{navedi splet |title=The Constitution of the Russian Federation |website=(Article 80, §&nbsp;1) |url=http://www.constitution.ru/en/10003000-05.htm |access-date=2007-12-27}}</ref> [[Predsednik vlade Ruske federacije|predsednik vlade]] pa vodja vlade.<ref name="cia"/> Strukturirana je kot večstrankarska predstavniška demokracija, v kateri je zvezna vlada sestavljena iz treh vej:<ref name="DeRouen-2005">{{navedi knjigo |first1=Karl R. |last1=DeRouen |first2=Uk |last2=Heo |title=Defense and Security: A Compendium of National Armed Forces and Security Policies |url={{GBurl|id=wdeBgfmZI0cC|p=666}} |year=2005 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-85109-781-4 |page=666}}</ref>
* Zakonodajna: dvodomna zvezna skuščina Rusije je sestavljena iz 450-članske [[Državna duma|Državne dume]] in 170-članskega [[Svet federacije|Sveta federacije]],<ref name="DeRouen-2005"/> ki sprejema zvezne zakone, napoveduje vojno, sprejema pogodbe, razpolaga z državno blagajno in močjo razrešitve predsednika.<ref>{{navedi splet|title=Chapter 5. The Federal Assembly {{!}} The Constitution of the Russian Federation|url=http://www.constitution.ru/en/10003000-06.htm|access-date=2022-02-04|website=www.constitution.ru}}</ref>
* Izvršilna: predsednik je vrhovni poveljnik [[Oborožene sile Ruske federacije|oboroženih sil]] in imenuje Rusko vlado (kabinet) ter druge funkcionarje, ki upravljajo in izvajajo zvezne zakone in politike.<ref name="(Article 80, § 1)"/> Predsednik lahko izdaja dekrete neomejenega obsega, dokler niso v neskladju z ustavo ali zvezno zakonodajo.<ref>{{navedi knjigo |last1=Remington |first1=Thomas F. |title=Presidential Decrees in Russia: A Comparative Perspective |date=2014 |publisher=Cambridge University Press |location=New York |isbn=978-1-107-04079-3 |page=48 |url={{GBurl|id=TK-BAwAAQBAJ|dq=russia+decree+of+the+president+inpublisher:university|p=48}} |access-date=2022-08-13}}</ref>
* Sodna: [[Ustavno sodišče Rusije]], [[Vrhovno sodišče Rusije]] in nižja zvezna sodišča, katerih sodnike imenuje Svet federacije po priporočilih predsednika,<ref name="DeRouen-2005"/> interpretirajo zakone in jih lahko spremenijo, v primeru, da ocenijo, da so v neskladju z ustavo.<ref>{{navedi splet|title=Chapter 7. Judicial Power {{!}} The Constitution of the Russian Federation|url=http://www.constitution.ru/en/10003000-08.htm|access-date=2022-02-04|website=www.constitution.ru}}</ref>

=== Upravne delitve ===
{{glavni|Federalni subjekti Rusije}}
Federalni subjekti Rusije, imenovani tudi subjekti Ruske federacije ({{jezik-ru|субъекты Российской Федерации|subjekti Rossijskoj Federacii|label=none}}) ali preprosto kot subjekti federacije ({{jezik-ru| субъекты федерации|subjekti federacii|label=none}}), so sestavne enote Rusije, njene najvišje politične enote po ustavi Rusije.<ref>{{navedi splet|url= http://www.constitution.ru/en/10003000-04.htm|title= The Constitution of the Russian Federation: Chapter 3, The Federal Structure|access-date= 2013-04-28}}</ref> Od 18. marca 2014 Rusko federacijo po ustavi sestavlja 85 zveznih subjektov.<ref name="Constitution65">{{navedi splet|url= http://eng.constitution.kremlin.ru/#article-65|title= Constitution of the Russian Federation|publisher= Russian Presidential Executive Office|access-date= 2013-04-28}}</ref> Dva, ki se nahajata na ukrajinskem [[Krim (polotok)|polotoku Krim]], Sevastopol in Republika Krim, nista mednarodno priznana kot del Rusije. Kaliningrajska oblast je edini zvezni subjekt, geografsko ločen od preostale Ruske federacije z drugimi državami.

Po ruski ustavi Rusko federacijo sestavljajo republike, okraji, oblasti, avtonomna mesta, avtonomna oblast in avtonomna okrožja, ki so vsi enakopravni subjekti Ruske federacije.<ref>{{navedi splet|url= http://www.constitution.ru/en/10003000-02.htm|title= Chapter 1. The Fundamentals of the Constitutional System – The Constitution of the Russian Federation|access-date= 2016-05-07}}</ref> Tri ruska avtonomna mesta ([[Moskva]], [[Sankt Peterburg]] in [[Sevastopol]]) imajo status mesta in ločenega zveznega subjekta, ki ga sestavljajo druga mesta (Zelenograd, Troick, Kronštadt, Kolpino itd.) znotraj vsakega zveznega mesta, pri čemer ostajajo starejše strukture poštnih naslovov. Leta 1993 je Ruska federacija obsegala 89 zveznih subjektov. Do leta 2008 se je število zveznih subjektov zaradi več združitev zmanjšalo na 83. Leta 2014 sta po okupaciji in aneksaciji Sevastopol in Republika Krim s stališča Rusije postala njena 84. in 85. zvezna subjekta, vendar mednarodnopravno gre za dela [[Ukrajina|Ukrajine]].<ref name="Treaty">Kremlin.ru. [http://kremlin.ru/news/20605 Договор между Российской Федерацией и Республикой Крым о принятии в Российскую Федерацию Республики Крым и образовании в составе Российской Федерации новых субъектов] (''Treaty Between the Russian Federation and the Republic of Crimea on Ascension to the Russian Federation of the Republic of Crimea and on Establishment of New Subjects Within the Russian Federation'') {{in lang|ru}}</ref><ref name="Reuters">{{navedi splet|url= https://www.reuters.com/article/us-ukraine-crisis-idUSBREA1Q1E820140318|title= Putin signs Crimea treaty as Ukraine serviceman dies in attack|author= Steve Gutterman and Pavel Polityuk|date= 2014-03-18|work= Reuters|access-date= 2016-05-07}}</ref>
[[File:Map of federal subjects of Russia (2014).svg|center|690px|Federalni subjekti Rusije.]]

Znotraj federacije obstaja (vključuje mednarodno nepriznana ozemlja):
* 21 [[Ruske republike|republik]] z visoko stopnjo neodvisnosti. Nekaj republik ustreza ozemljem nekaterih etničnih manjšin. 
* 9 [[Okraji Rusije|okrajev]] (''край''), 
* 48 [[Oblasti Rusije|oblasti]] (oziroma [[pokrajina|pokrajin]]) (''область''), 
* 3 avtonomna mesta (oziroma mesta zveznega pomena, ''город федерального значения''),
* 4 avtonomna okrožja (''автономный округ'') in 
* 1 avtonomna oblast (''автономная область'').

Nekdaj je bila ena od višjih upravnih enot v [[carska Rusija|carski Rusiji]] [[gubernija]] (''губерния''), njen sestavni del pa ujezd (''уезд)''.

==== Federalna okrožja ====
{{glavni|Federalna okrožja Rusije}}
Federalna okrožja (rusko ''федера́льные округа́'', ''federal'nye okruga'') so skupina federalnih subjektov Rusije. Zvezna okrožja niso omenjena v državni ustavi, nimajo lastnih pristojnosti in ne upravljajo regionalnih zadev. Obstajajo izključno za spremljanje skladnosti med zveznimi in regionalnimi pravnimi organi ter za zagotavljanje vladnega nadzora nad javno upravo, sodstvom in zveznimi agencijami, ki delujejo v regijah.<ref>{{navedi splet|last=Russell|first=Martin|url=https://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/IDAN/2015/569035/EPRS_IDA(2015)569035_EN.pdf|title=Russia's constitutional structure|work=European Parliamentary Research Service|publisher=European Parliament|date=October 2015|access-date=2021-11-03|isbn=978-92-823-8022-2|doi=10.2861/664907}}</ref>

# [[Osrednje federalno okrožje]] (rusko ''Центра́льный федера́льный о́круг, tr. Central'nyj federal'nyj okrug'')
# [[Južno federalno okrožje]] (rusko ''Ю́жный федера́льный о́круг, tr. Južnyj federal'nyj okrug'')
# [[Severnokavkaško federalno okrožje]] (rusko ''Се́веро-Кавка́зский федера́льный о́круг, tr. Severo-Kavkazskij federal'ny okrug'') 
# [[Severozahodno federalno okrožje]] (rusko ''Северо-Западный федеральный округ'')
# [[Daljnovzhodno federalno okrožje]] (rusko ''Дальневосто́чный федера́льный о́круг, tr. Dal'nevostočnyj federal'ny okrug'')
# [[Sibirsko federalno okrožje]] (rusko ''Сиби́рский федера́льный о́круг, tr. Sibirskij federal'ny okrug'') 
# [[Uralsko federalno okrožje]] (rusko ''Ура́льский федера́льный о́круг, tr. Uralskij federal'ny okrug'')
# [[Privolško federalno okrožje]] (rusko ''Приво́лжский федера́льный о́круг, tr. Privolžskij federal'nyj okrug'')

=== Človekove pravice ===

Kot državo naslednico [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]], [[Ruska federacija|Rusko federacijo]] še vedno zavezujejo isti sporazumi o človekovih pravicah, ki jih je podpisala in sprejela njena predhodnica, kot so mednarodni pakti o državljanskih in političnih pravicah ter ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah. V poznih devetdesetih letih dvajsetega stoletja je Rusija ratificirala tudi [[Evropska konvencija o človekovih pravicah|Evropsko konvencijo o človekovih pravicah]] (s pridržkom) in od leta 1998 dalje je [[Evropsko sodišče za človekove pravice]] v [[Strasbourg]]u postalo zadnje pritožbeno sodišče za ruske državljane iz njihovega nacionalnega pravosodnega sistema. V skladu s 15. členom 1. poglavja ustave iz leta 1993 imajo te izvedbe mednarodnega prava prednost pred nacionalno zvezno zakonodajo.<ref>{{navedi splet|title=The Constitution of the Russian Federation|url=http://www.russianembassy.org/RUSSIA/CONSTIT/|website=www.russianembassy.org|archive-url=https://web.archive.org/web/20040210192843/http://www.russianembassy.org/RUSSIA/CONSTIT/chapter1.htm|archive-date=2004-02-10|url-status=dead|access-date=2019-06-24|quote=Article 15. 4. The commonly recognized principles and norms of the international law and the international treaties of the Russian Federation shall be a component part of its legal system. If an international treaty of the Russian Federation stipulates other rules than those stipulated by the law, the rules of the international treaty shall apply.}}</ref><ref name="constitution">{{navedi knjigo|title=The Constitution of the Russian Federation|url=http://www.russianembassy.org/RUSSIA/CONSTIT/|archive-url=https://web.archive.org/web/20040130054518/http://www.russianembassy.org/RUSSIA/CONSTIT/|url-status=dead|archive-date=2004-01-30|publisher=Embassy of the Russian Federation|location=Washington, D.C.|access-date=2008-03-16|df=dmy-all}}</ref>

Rusija je imela, kot nekdanja članica [[Svet Evrope|Sveta Evrope]] in podpisnica Evropske konvencije o človekovih pravicah, mednarodne obveznosti v zvezi s človekovimi pravicami.<ref>{{navedi splet|url=https://www.whitecase.com/publications/alert/russian-law-priority-rf-constitution-over-resolutions-intergovernmental-human|title=Russian law on the priority of the RF Constitution over resolutions of intergovernmental human rights bodies|date=2016-02-02|access-date=2018-07-13}}</ref>

[[Slika:Protest_against_the_invasion_of_Ukraine_(Yekaterinburg,_February_24,_2022).jpg|sličica|Po&nbsp;[[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]] 2022 so bili protivojni protesti v Rusiji zatrti s splošno represijo, približno 15.000 ljudi je bilo aretiranih.<ref>{{navedi splet|last=Shevchenko|first=Vitaliy|date=2022-03-15|title=Ukraine war: Protester exposes cracks in Kremlin's war message|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60749064|access-date=2022-04-03|publisher=BBC}}</ref>]]
S strani demokracij in skupin za človekove pravice se vse pogosteje pojavljajo kritike kršitev [[Človekove pravice|človekovih pravic]] v Rusiji. [[Amnesty International]] in [[Human Rights Watch]] sta Rusijo označila za nedemokratično ter kritizirali odsotnost političnih pravic ter svoboščin državljanov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.amnesty.org/en/countries/europe-and-central-asia/russian-federation/|title=Russian Federation|publisher=[[Amnesty International]]|access-date=2020-03-16}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.hrw.org/europe/central-asia/russia|title=Russia|publisher=[[Human Rights Watch]]|access-date=2021-11-20}}</ref>

Organizacija ''Freedom House'' Rusijo od leta 2004 označuje kot »nesvobodno«.<ref>{{navedi splet|url=https://freedomhouse.org/country/russia/freedom-world/2021|title=Russia: Freedom in the World 2021|publisher=[[Freedom House]]|access-date=2021-11-20}}</ref> Od 2011 ''Intelligence Unit'' skupine ''the Economist'' Rusijo uvršča med [[Avtoritarnost|avtoritarne]] režime v svojem indeksu demokracije, kjer Rusija zaseda 146. mesto med 167 državami (2022).<ref>{{navedi novice|date=2023-02-01|title=The world's most, and least, democratic countries in 2022|newspaper=The Economist|url=https://www.economist.com/graphic-detail/2023/02/01/the-worlds-most-and-least-democratic-countries-in-2022|access-date=2023-02-02|issn=0013-0613}}</ref> Organizacija Novinarji brez meja v svojem indeksu svobode medijev Rusijo uvrščajo na 155. mesto med 180 državami (2022).<ref>{{navedi splet|url=https://rsf.org/en/russia|title=Russia|work=[[Reporters Without Borders]]|access-date=2022-06-08}}</ref>

Ruska vlada je bila s strani političnih disidentov ter aktivistov za človekove pravice kritizirana zaradi nepravičnih volitev,<ref>{{navedi splet|last=Simmons|first=Ann M.|url=https://www.wsj.com/articles/russias-opposition-candidates-struggle-to-make-a-mark-in-election-11631886631|title=In Russia's Election, Putin's Opponents Are Seeing Double|work=[[The Wall Street Journal]]|date=2021-09-18|access-date=2021-12-22}}</ref> zatiranja opozicijskih strank ter protestov,<ref>{{navedi novice|last=Kramer|first=Andrew E.|url=https://www.nytimes.com/2021/06/10/world/europe/putin-navalny-russian-opposition-crackdown.html|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20211228/https://www.nytimes.com/2021/06/10/world/europe/putin-navalny-russian-opposition-crackdown.html|archive-date=2021-12-28|url-access=limited|title=In Shadow of Navalny Case, What's Left of the Russian Opposition?|work=The New York Times|date=2021-06-10|access-date=2021-11-24}}{{cbignore}}</ref><ref>{{navedi splet|last=Seddon|first=Max|url=https://www.ft.com/content/e8889644-051c-41f6-a991-6a32091e5c54|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221210/https://www.ft.com/content/e8889644-051c-41f6-a991-6a32091e5c54|archive-date=2022-12-10|url-access=subscription|title=Russian crackdown brings pro-Navalny protests to halt|work=[[Financial Times]]|date=2021-02-13|access-date=2021-11-24}}</ref> preganjanja nevladnih organizacij, utišanja ter umorov neodvisnih novinarjev<ref>{{navedi splet|last=Goncharenko|first=Roman|url=https://www.dw.com/en/ngos-in-russia-battered-but-unbowed/a-41459467|title=NGOs in Russia: Battered, but unbowed|work=DW News|publisher=[[Deutsche Welle]]|date=2017-11-21|access-date=2021-11-24}}</ref><ref>{{navedi revijo|last=Yaffa|first=Joshua|date=2021-09-07|title=The Victims of Putin's Crackdown On The Press|url=https://www.newyorker.com/news/dispatch/the-victims-of-putins-crackdown-on-the-press|magazine=The New Yorker|access-date=2021-11-24}}</ref><ref>{{navedi splet|last=Simon|first=Scott|title=Why Do Russian Journalists Keep Falling?|url=https://www.npr.org/2018/04/21/604497554/why-do-russian-journalists-keep-falling|date=2018-04-21|work=NPR|access-date=2022-10-07}}</ref> in cenzure medijev in interneta.<ref>{{navedi splet|url=https://www.hrw.org/news/2020/06/18/russia-growing-internet-isolation-control-censorship|title=Russia: Growing Internet Isolation, Control, Censorship|publisher=[[Human Rights Watch]]|date=2020-06-18|access-date=2021-11-24}}</ref>

V Rusiji so bili pregona deležni muslimani (še posebno salafisti).<ref>{{navedi novice|last=Herszenhorn|first=David M.|date=2015-07-01|title=Russia Sees a Threat in Its Converts to Islam|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2015/07/02/world/russia-sees-a-threat-in-its-converts-to-islam.html|url-status=live|archive-url=https://archive.today/20150704162736/http://www.nytimes.com/2015/07/02/world/russia-sees-a-threat-in-its-converts-to-islam.html?_r=0|archive-date=2015-07-04|issn=0362-4331|url-access=limited}}</ref><ref>{{navedi splet|date=2021-04-21|title=U.S. Report Says Russia Among 'Worst Violators' Of Religious Freedom|url=https://www.rferl.org/a/russia-worst-violators-religious-freedom-report-iran-turkmenistan/31215737.html|website=Radio Free Europe/Radio Liberty|language=en}}</ref> Ruske oblasti so bile obtožene pobojev,<ref>{{navedi splet|last=Clancy Chassay|date=2009-09-19|title=Russian killings and kidnaps extend dirty war in Ingushetia|url=http://www.theguardian.com/world/2009/sep/20/ingushetia-dirty-war-russia|url-status=live|archive-url=https://archive.today/20221117075517/https://www.theguardian.com/world/2009/sep/20/ingushetia-dirty-war-russia|archive-date=2022-11-17|website=The Guardian|language=en}}</ref> aretacij, prisilnih izginotij in mučenja civilistov z namenom zatiranja vstajnikov v severnem [[Kavkaška regija|Kavkazu]].<ref>{{navedi splet|last=DENIS SOKOLOV|date=2016-08-20|title=Putin's Savage War Against Russia's 'New Muslims'|url=https://www.newsweek.com/putin-savage-war-against-russia-new-muslims-490783|access-date=2022-11-17|website=Newsweek|language=en}}</ref><ref>{{Citation|title=🇷🇺Ingushetia: A second Chechnya? l People and Power|date=2010-10-13|url=https://www.youtube.com/watch?v=0_kHz8bhMFc&t=504s|publisher=[[Al Jazeera Media Network|Al Jazeera]]|language=en}}</ref> V [[Dagestan]]u so nekateri muslimani bili žrtve nadlegovanja oblasti zaradi svojega izgleda in v operacijah proti vstajnikom so jim razstrelili domove.<ref>{{Citation|title=Russia's Invisible War: Crackdown on Salafi Muslims in Dagestan|date=2015-06-17|url=https://www.youtube.com/watch?v=rfjsgSiBkZQ|publisher=[[Human Rights Watch]]|language=en|access-date=2022-11-17}}</ref><ref>{{navedi splet|last=[[Associated Press]]|date=2015-11-25|title=Russian Crackdown on Muslims Fuels Exodus to IS|url=https://www.voanews.com/a/russian-crackdown-on-muslims-fuels-exodus-to-islamic-state/3073139.html|website=Voice of America|language=en}}</ref> Čečeni in Inguši so v ruskih zaporih deležni več zlorab kot ostale etnične skupine.<ref>{{navedi novice|last=Mairbek Vatchagaev|date=2015-04-09|title=Abuse of Chechens and Ingush in Russian Prisons Creates Legions of Enemies|url=https://jamestown.org/program/abuse-of-chechens-and-ingush-in-russian-prisons-creates-legions-of-enemies-2/|website=[[Jamestown Foundation]]}}</ref>

Rusija v velikem obsegu krši človekove pravice na [[Rusko okupirana ozemlja#Okupirana ozemlja Ukrajine|ozemljih, ki jih okupira v Ukrajini]]. Na Krimu so se po okupaciji leta 2014 začele sistematske kršitve človekovih pravic, vključno z zatiranjem jezikov, verske svobode in sistemsko diskriminacijo Ukrajincev in Krimskih Tatarov.{{Efn|Obsodba [[Evropsko sodišče za človekove pravice|Evropskega sodišča za človekove pravice]]<ref>{{Navedi splet|title=Top European court finds Russia guilty of rights violations in Crimea|url=https://www.aljazeera.com/news/2024/6/25/top-european-court-finds-russia-guilty-of-rights-violations-in-crimea|website=Al Jazeera|accessdate=2024-06-29|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Russia tortured and disappeared Ukrainians in Crimea, says human rights court|url=https://www.politico.eu/article/ukraine-russia-crimea-european-court-human-rights-torture-disappeared/|website=POLITICO|date=2024-06-25|accessdate=2024-06-30|language=en-GB}}</ref>}} Po [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]] leta 2022 so se kršitve razširile še na novo okupirana ozemlja. Tam je Rusija vzpostavila »[[Ruska filtracijska taborišča za Ukrajince|filtracijska taborišča]]«, kjer so mnogi [[Ukrajinci]] podvrženi zlorabam, posilstvom, mučenju, stradanju, umorom, prisilnim [[deportacija]]m v Rusijo ter drugim kršitvam človekovih pravic. Deportiranih je bilo 1,6 milijona Ukrajinev, od tega 250.000 otrok.<ref>{{Navedi novice|title=Russia transfers thousands of Mariupol civilians to its territory|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60894142|date=2022-03-27|accessdate=2024-01-30|language=en-GB}}</ref> Rusija deportacije zanika in jih imenuje »evakuacija«.<ref>{{Navedi splet|title=Минобороны отчиталось об эвакуации более 500 тыс. человек в Россию|url=https://www.rbc.ru/politics/02/04/2022/6248a2749a79475222538da1|website=РБК|date=2022-04-02|accessdate=2024-01-30|language=ru}}</ref>

Rusija omejuje [[LGBT]] pravice. Od leta 2020 prepoveduje [[Istospolna zakonska zveza|istospolne zakonske zveze]] in LGBT organizacije klasificira kot »tuje agente«.<ref>{{navedi splet|title=Russia, Homophobia and the Battle for 'Traditional Values'|website=Human Rights Watch|date=2023-05-17|url=https://www.hrw.org/news/2023/05/17/russia-homophobia-and-battle-traditional-values|access-date=2023-08-09}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Russia passes law banning 'LGBT propaganda' among adults|url=https://www.theguardian.com/world/2022/nov/24/russia-passes-law-banning-lgbt-propaganda-adults|website=The Guardian|date=2022-11-24|access-date=2023-08-11|last1=Sauer|first1=Pjotr}}</ref>

=== Vojska ===
{{glavni|Oborožene sile Ruske federacije}}
[[File:Sukhoi Design Bureau, 054, Sukhoi Su-57 (49581303977).jpg|thumb|[[Suhoj Su-57]], [[lovec pete generacije]] [[Vojno letalstvo Rusije|Vojnega letalstva Rusije]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.rand.org/blog/2020/08/russias-su-57-heavy-fighter-bomber-is-it-really-a-5th.html |title=Russia's Su-57 Heavy Fighter Bomber: Is It Really a Fifth-Generation Aircraft? |work=[[RAND Corporation]] |author=Ryan Bauer and Peter A. Wilson |date=2020-08-17 |access-date=2021-06-28}}</ref>]]

[[Oborožene sile Ruske federacije]] se delijo na [[Kopenske sile Ruske federacije|kopenske sile]], [[Ruska vojna mornarica|vojno mornarico]] in [[Zračno-vesoljske sile Ruske federacije|zračno-vesoljske sile]] ter dve neodvisni veji: [[Strateške raketne sile Ruske federacije|strateške raketne sile]] in [[Zračno-desantne enote Ruske federacije|zračno-desantne enote]].<ref name="cia"/> Leta 2021 je imela vojska okrog milijon aktivnih pripadnikov, s čimer se je uvrščala na peto mesto na svetu, in 2–20 milijonov rezervistov.<ref>{{navedi knjigo |author=International Institute for Strategic Studies|author-link=International Institute for Strategic Studies |title=The Military Balance |date=2021 |publisher=[[Routledge]] |location=London |isbn=978-1-85743-988-5 |page=191}}</ref><ref>{{navedi splet |last=Nichol |first=Jim |url=https://sgp.fas.org/crs/row/R42006.pdf |title=Russian Military Reform and Defense Policy |work=Congressional Research Service |publisher=[[Library of Congress]] |date=2011-08-24 |access-date=2021-12-22}}</ref> [[Nabor|Vojaška služba]] je obvezna za vse moške v starosti 18–27 in traja eno leto.<ref name="cia"/>

Rusija je med petimi [[Pogodba o neširjenju jedrskega orožja|prepoznanimi]] [[jedrske sile|jedrskimi državami]] in ima največjo zalogo jedrskega orožja na svetu; Rusija poseduje več kot polovico svetovnega jedrskega orožja.<ref>{{navedi splet |url=https://www.armscontrol.org/factsheets/Nuclearweaponswhohaswhat |title=Nuclear Weapons: Who Has What at a Glance |work=[[Arms Control Association]] |date=August 2020 |access-date=2021-06-07}}</ref> Rusija poseduje drugo največjo floto [[strateška jedrska podmornica|strateških jedrskih podmornic]]<ref>{{navedi splet |url=https://power.lowyinstitute.org/data/military-capability/signature-capabilities/ballistic-missile-submarines/ |work=[[Asia Power Index]] |publisher=[[Lowy Institute]] |year=2021 |title=Ballistic missile submarines data |access-date=2022-01-25}}</ref> in je ena med samo tremi državami, ki uporabljajo [[Strateški bombnik|strateške bombnike]].<ref>{{navedi knjigo |last1=Paul |first1=T. V. |last2=Wirtz |first2=James J. |last3=Fortmann |first3=Michael |url={{GBurl|id=9jy28vBqscQC|p=332}} |title=Balance of power: theory and practice in the 21st century |publisher=Stanford University Press |date=2004 |page=332 |isbn=978-0-8047-5017-2}}</ref> Rusija ima tretje najvišje izdatke za vojsko na svetu in je leta 2022 porabila 86,4 mrd USD ali 4,1 % BDP.<ref>{{navedi splet |date=April 2023 |title=Trends in World Military Expenditure, 2022 |url=https://www.sipri.org/sites/default/files/2023-04/2304_fs_milex_2022.pdf |access-date=2023-04-29 |publisher=[[Stockholm International Peace Research Institute]]}}</ref> Leta 2023 je bila [[Vojaška industrija#Največji svetovni izvozniki orožja|tretja največja izvoznica orožja na svetu]] in je imela veliko ter v celoti domačo obrambno panogo in je tako proizvajala večino svoje vojaške opreme.<ref>{{navedi splet |last=Bowen |first=Andrew S. |url=https://crsreports.congress.gov/product/pdf/R/R46937 |title=Russian Arms Sales and Defense Industry |work=[[Congressional Research Service]] |publisher=[[Library of Congress]] |date=2021-10-14 |access-date=2021-12-20 }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=European arms imports nearly double, US and French exports rise, and Russian exports fall sharply {{!}} SIPRI|url=https://www.sipri.org/media/press-release/2024/european-arms-imports-nearly-double-us-and-french-exports-rise-and-russian-exports-fall-sharply|website=www.sipri.org|date=2024-03-11|accessdate=2024-03-31|language=en}}</ref>

=== Korupcija ===
Ruski politični sistem nekateri opisujejo kot [[oligarhija|oligarhijo]],<ref>{{navedi časopis|last1=Guriev|first1=Sergei|last2=Rachinsky|first2=Andrei|year=2005|title=The Role of Oligarchs in Russian Capitalism|url=https://archive.org/details/sim_journal-of-economic-perspectives_winter-2005_19_1/page/131|journal=The Journal of Economic Perspectives|publisher=[[American Economic Association]]|volume=19|pages=131–150|doi=10.1257/0895330053147994|jstor=4134996|doi-access=free|number=1|s2cid=17653502}}</ref> [[plutokracija|plutokracijo]]<ref>{{navedi knjigo|last=Åslund|first=Anders|year=2019|title=Russia's Crony Capitalism: The Path from Market Economy to Kleptocracy|url=https://archive.org/details/russiascronycapi0000aslu|pages=[https://archive.org/details/russiascronycapi0000aslu/page/5 5]–7|publisher=Yale University Press|isbn=978-0-300-24486-1}}</ref> in [[kleptokracija|kleptokracijo]].<ref>{{navedi časopis|last=Fish|first=M. Steven|author-link=Steven Fish|date=April 2018|title=What Has Russia Become?|journal=Comparative Politics|location=New York City|publisher=[[City University of New York]]|volume=50|pages=327–346|doi=10.5129/001041518822704872|jstor=26532689|number=3}}</ref> V Evropi Rusija dosega najnižjo uvrstitev na indeksu percepcije korupcije ''Transparency International''; v letu 2021 je dosegla 136. mesto med 180 državami.<ref>{{navedi splet|title=Corruptions Perceptions Index 2021|date=2022-01-25|publisher=[[Transparency International]]|url=https://www.transparency.org/en/cpi/2021/index/rus|access-date=2022-04-11}}</ref> V začetku vladavine Putina je Rusija padla z 90. mesta leta 2004 na 126. mesto 2005.<ref>{{Navedi splet|title=2005 - CPI|url=https://www.transparency.org/en/cpi/2005|website=Transparency.org|accessdate=2024-01-30|language=en}}</ref> Korupcija je velik problem države in ima dolgo zgodovino.<ref>{{navedi splet|title=New Reports Highlight Russia's Deep-Seated Culture of Corruption|url=https://www.voanews.com/europe/new-reports-highlight-russias-deep-seated-culture-corruption|publisher=Voice of America|date=2020-01-26|access-date=2020-03-16}}</ref> Vpliv korupcije je viden v različnih sektorjih; podjetništvu,<ref>{{navedi splet|date=June 2020|title=Russia Corruption Report|url=https://www.ganintegrity.com/portal/country-profiles/russia/|access-date=2020-11-05|website=GAN Integrity|archive-date=2019-12-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20191220035258/https://www.ganintegrity.com/portal/country-profiles/russia/|url-status=dead}}</ref> ekonomiji,<ref>{{navedi splet|last=Alferova|first=Ekaterina|date=2020-10-26|script-title=ru:В России предложили создать должность омбудсмена по борьбе с коррупцией|trans-title=Russia proposed to create the post of Ombudsman for the fight against corruption|url=https://iz.ru/1078501/2020-10-26/v-rossii-predlozhili-sozdat-dolzhnost-ombudsmena-po-borbe-s-korruptciei|access-date=2020-11-05|script-website=ru:Известия|website=[[Izvestia]]|language=ru}}</ref> policiji,<ref>{{navedi časopis|last1=Gerber|first1=Theodore P.|last2=Mendelson|first2=Sarah E.|author2-link=Sarah E. Mendelson|date=March 2008|title=Public Experiences of Police Violence and Corruption in Contemporary Russia: A Case of Predatory Policing?|url=https://archive.org/details/sim_law-society-review_2008-03_42_1/page/1|journal=[[Law & Society Review]]|publisher=[[Wiley (publisher)|Wiley]]|volume=42|pages=1–44|doi=10.1111/j.1540-5893.2008.00333.x|jstor=29734103|number=1}}</ref> vojski,<ref>{{navedi splet|url=https://rusi.org/explore-our-research/publications/commentary/corruption-russian-armed-forces|title=Corruption in the Russian Armed Forces|last1=Cranny-Evans|first1=Sam|last2=Ivshina|first2=Olga|date=2022-05-12|publisher=[[Royal United Services Institute]] (RUSI)|location=[[Westminster]]|access-date=2022-10-06|quote=Corruption in the Russian armed forces, and society in general, has been a long-acknowledged truism.}}</ref> zdravstvu,<ref>{{navedi splet|url=https://www.cbsnews.com/news/corruption-pervades-russias-health-system/|title=Corruption Pervades Russia's Health System|publisher=[[CBS News]]|date=2007-06-28|access-date=2021-11-20}}</ref><ref>{{navedi splet|author1=Klara Sabirianova Peter|first2=Tetyana|last2=Zelenska|year=2010|title=Corruption in Russian Health Care: The Determinants and Incidence of Bribery|url=http://www.iza.org/conference_files/worldb2010/zelenska_t5300.pdf|publisher=[[Georgia State University]]|access-date=2015-12-04}}</ref> izobrazbi<ref>{{navedi splet|first1=Elena|last1=Denisova-Schmidt|first2=Elvira|last2=Leontyeva|first3=Yaroslav|last3=Prytula|year=2014|title=Corruption at Universities is a Common Disease for Russia and Ukraine|url=http://ethics.harvard.edu/blog/corruption-universities-common-disease-russia-and-ukraine|access-date=2015-12-04|publisher=[[Harvard University]]}}</ref> ter javni upravi.<ref>{{navedi splet|author=Suhara, Manabu|title=Corruption in Russia: A Historical Perspective|url=https://src-h.slav.hokudai.ac.jp/sympo/03september/pdf/M_Suhara.pdf|publisher=[[Slavic-Eurasian Research Center]]|access-date=2015-12-04}}</ref> Šibka vladavina prava v državi je en izmed razlogov za korupcijo.<ref>{{Navedi splet|title=New Reports Highlight Russia's Deep-Seated Culture of Corruption|url=https://www.voanews.com/a/europe_new-reports-highlight-russias-deep-seated-culture-corruption/6183207.html|website=Voice of America|date=2020-01-26|accessdate=2024-01-30|language=en}}</ref>

Poskusi boja proti korupciji so se pričeli 1992 pod predsednikom [[Boris Jelcin|Borisom Jelcinom]]. 2008 je bil pod [[Dmitrij Medvedjev|Medvedjevem]] z namenom ratifikacije Konvencije proti korupciji [[Organizacija združenih narodov|OZN]] in Kazenskopravne konvencija o korupciji [[Svet Evrope|Sveta Evrope]] sprejet prvi paket protikorupcijskih zakonov. V sledečih letih je bilo sprejetih še več drugih zakonov proti korupciji. S Protikorupcijsko kampanjo, ki še traja, ruska vlada skuša zmanjšati stopnjo korupcije. Od 2012 morajo po novem zakonu vsi uradniki javnih organizacij razkriti vse svoje premoženje. V tem zakonu je bil tudi prvič definiran konflikt interesov za javne uslužbence.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.squirepattonboggs.com/-/media/files/insights/publications/2012/02/an-overview-of-russias-anticorruption-laws/files/qrg_4_anticorruption_russia/fileattachment/qrg_4_anticorruption_russia.pdf|title=Quick Reference Guide 4: Anticorruption Laws of Russia|date=2012-01-01|accessdate=2024-01-30|website=squirepattonboggs.com|publisher=Squire Sanders}}</ref>

Po 2022 so se opustile mednarodne obveze boja proti korupciji. Rusija se je umaknila iz kazenskopravne konvencije o korupciji in konsistentno onemogoča sodelovanje civilne družbe pri boju proti korupciji.<ref>{{Navedi splet|title=Russia in the Corruption Perceptions Index 2022: score of 28 and 137th place - Трансперенси Интернешнл-Р|url=https://transparency.org.ru/en/research-en/cpi/russia-in-the-corruption-perceptions-index-2022|website=web.archive.org|date=2023-07-24|accessdate=2024-01-30|archive-date=2023-07-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20230724112925/https://transparency.org.ru/en/research-en/cpi/russia-in-the-corruption-perceptions-index-2022|url-status=bot: unknown}}</ref> Indeks percepcije korupcije se kljub boju ne izboljšuje<ref>{{Navedi splet|title=Russia Corruption Index|url=https://tradingeconomics.com/russia/corruption-index|website=tradingeconomics.com|accessdate=2024-01-30}}</ref> in uvrstitev Rusije na lestvici držav ostaja v spodnji četrtini.<ref>{{Navedi splet|title=Russia Corruption Rank|url=https://tradingeconomics.com/russia/corruption-rank|website=tradingeconomics.com|accessdate=2024-01-30}}</ref>

Opozicijski politik [[Aleksej Navalni]] je ustanovil neprofitno organizacijo Protikorupcijska fundacija, ki je izdala več poročil o vpletenosti visokih uradnikov v korupcijo. Pravni sistem je ugotovitve ignoriral oz. jih uporabljal le za poskuse diskreditacije organizacije.<ref name=":12">{{navedi časopis|last1=Kazyrytski|first1=Leanid|date=2019-07-02|title=Fighting Corruption in Russia: Its Characteristics and Purpose|journal=Social & Legal Studies|volume=29|issue=3|pages=421–443|doi=10.1177/0964663919859052|s2cid=198781248}}</ref> 2019 je bila označena kot »tuji agent«<ref>{{navedi splet|url=https://www.vedomosti.ru/politics/articles/2019/10/09/813236-agentom|title=The Ministry of Justice recognized the Navalny fund as a foreign agent {{!}} Vedomosti|website=vedomosti.ru|date=2019-10-09|access-date=2021-05-13}}</ref> in 2021 kot »ekstremistična« ter ukinjena.<ref>{{navedi novice|url=https://www.bbc.com/russian/news-56890284|title=The court restricts the activities of Navalny's funds on the claim of extremism {{!}} BBC Russia|newspaper=BBC News Русская Служба|access-date=2021-05-13}}</ref>

=== Pravo in kriminal ===
Pravo Rusije je osnovano na ustavi. Pravni viri se najpogosteje sklicujejo na civilni zakonik in kazenski zakonik.<ref>{{navedi splet|last=Yılmaz|first=Müleyke Nurefşan İkbal|title=With its Light and Dark Sides; The Unique Semi-Presidential System of the Russian Federation|website=Küresel Siyaset Merkezi|date=2020-08-31|url=https://www.kureselsiyaset.org/with-its-light-and-dark-sides-the-unique-semi-presidential-system-of-the-russian-federation/|access-date=2023-05-23}}</ref><ref>{{navedi splet|last=Partlett|first=William|title=Reclassifying Russian Law: Mechanisms, Outcomes, and Solutions for an Overly Politicized Field|website=Search eLibrary|date=2010-07-07|ssrn=1197762|url=https://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=1197762|access-date=2023-05-23}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last1=Butler|first1=William E.|title=Criminal Code of the Russian Federation|year=1999|publisher=Springer}}</ref>

Rusija ima drugi največji trg z ilegalnim orožjem na svetu (za ZDA). Po indeksu organiziranega kriminala dosega prvo mesto v Evropi in 32. na svetu. Rusija ima eno izmed največjih populacij v zaporu.<ref>{{navedi splet|title=Criminality in Russia|website=The Organized Crime Index|date=2023-05-04|url=https://ocindex.net/country/russia|access-date=2023-05-23}}</ref><ref>{{navedi splet|title=The Organized Crime Index|website=The Organized Crime Index|url=https://ocindex.net/|access-date=2023-05-23}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Russia behind bars: the peculiarities of the Russian prison system|website=OSW Centre for Eastern Studies|date=2019-02-07|url=https://www.osw.waw.pl/en/publikacje/osw-commentary/2019-02-07/russia-behind-bars-peculiarities-russian-prison-system|access-date=2023-05-23}}</ref>

== Gospodarstvo ==
[[File:Business Centre of Moscow 2.jpg|thumb|[[Moskovski mednarodni poslovni center]] v Moskvi. Mesto ima eno največjih urbanih ekonomij.<ref>{{navedi časopis|last1=Churkina|first1=Natalie|last2=Zaverskiy|first2=Sergey|title=Challenges of strong concentration in urbanization: the case of Moscow in Russia|doi=10.1016/j.proeng.2017.07.095|volume=198|year=2017|pages=398–410|journal=Procedia Engineering|publisher=[[Elsevier]]|doi-access=free}}</ref>]]
Rusija ima [[tržno gospodarstvo]] z enormnimi naravnimi resursi, zlasti [[nafta|nafto]] in [[zemeljski plin|zemeljskim plinom]].<ref>{{navedi splet|url=http://countrystudies.us/russia/59.htm |title=Russia – Natural Resources |editor=Glenn E. Curtis |year=1998 |publisher=Washington, D.C.: Federal Research Division of the [[Library of Congress]] |access-date=2021-06-25}}</ref> Ima [[Seznam držav po bruto domačem proizvodu|deveto največje gospodarstvo po nominalnem BDP]] in šesto največje po [[pariteta kupne moči|pariteti kupne moči]]. Velik storitveni sektor ustreza 62 % BDP, industrijski sektor 32 %, kmetijski sektor pa je s 5 % najmanjši.<ref name="cia" /> Rusija ima nizko stopnjo brezposelnosti, ki znaša 4,1 %.<ref>{{navedi splet|title=Russian Federation – Unemployment Rate|url=https://www.economy.com/russian-federation/unemployment-rate|access-date=2022-04-04|work=[[Moody's Analytics]]}}</ref> Njene devizne rezerve so pete največje na svetu in znašajo 540 mrd USD.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cbr.ru/eng/hd_base/mrrf/mrrf_7d/ |title=International Reserves of the Russian Federation (End of period) |publisher=[[Central Bank of Russia]] |access-date=2021-06-21}}</ref> Ima delovno silo, ki je z okrog 70 mio šesta največja na svetu.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/labor-force/country-comparison/ |title=Labor force – The World Factbook |publisher=[[Central Intelligence Agency]] |access-date=2021-06-16}}</ref>

Rusija je 13. največji izvoznik in 21. največji uvoznik na svetu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.trademap.org/Country_SelProductCountry.aspx?nvpm=1%7c643%7c%7c%7c%7cTOTAL%7c%7c%7c2%7c1%7c1%7c2%7c1%7c1%7c2%7c1%7c1%7c1|title=List of importing markets for the product exported by Russian Federation in 2021|work=[[International Trade Centre]]|access-date=2022-06-27}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.trademap.org/Country_SelProductCountry.aspx?nvpm=1%7c643%7c%7c%7c%7cTOTAL%7c%7c%7c2%7c1%7c1%7c1%7c1%7c1%7c2%7c1%7c1%7c1|title=List of supplying markets for the product imported by Russian Federation in 2021|work=[[International Trade Centre]]|access-date=2022-06-27}}</ref> Močno se zanaša na prihodke iz naslova davkov in izvoznih dajatev na nafto in zemeljski plin, ki so januarja 2022 znašali 45 % prihodkov ruskega zveznega proračuna,<ref>{{navedi splet |title=Frequently Asked Questions on Energy Security – Analysis |url=https://www.iea.org/articles/frequently-asked-questions-on-energy-security |access-date=2022-05-18 |website=IEA |language=en-GB}}</ref> leta 2019 pa do 60 % vsega izvoza.<ref>{{navedi splet |last=Davydova |first=Angelina |url=https://www.bbc.com/future/article/20211115-climate-change-can-russia-leave-fossil-fuels-behind |title=Will Russia ever leave fossil fuels behind? |publisher=BBC |date=2021-11-24 |access-date=2022-03-03 |quote=Overall in Russia, oil and gas provided 39% of the federal budget revenue and made up 60% of Russian exports in 2019.}}</ref> Rusija ima eno najnižjih ravni zunanjega dolga med velikimi gospodarstvi,<ref>{{navedi splet |url=https://www.trtworld.com/magazine/russian-finances-strong-but-economic-problems-persist-36750 |title=Russian finances strong but economic problems persist |work=[[TRT World]] |date=2020-05-29 |access-date=2022-02-12 |quote=Now Russia is one of the least indebted countries in the world – thanks to all the oil revenue.}}</ref> čeprav je njena dohodkovna in premoženjska neenakost med gospodinjstvi ena najvišjih med razvitimi državami.<ref>{{navedi časopis |url=https://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/ATAG/2018/620225/EPRS_ATA(2018)620225_EN.pdf |title=Socioeconomic inequality in Russia |journal=[[European Parliamentary Research Service]] |publisher=[[European Parliament]] |date=April 2018 |last=Russell |first=Martin |access-date=2022-01-25 }}</ref> Težava je tudi velika regionalna neenakost.<ref>{{navedi časopis|last=Remington|first=Thomas F.|title=Why is interregional inequality in Russia and China not falling?|volume=48|number=1|date=March 2015|publisher=[[University of California Press]]|journal=[[Soviet and Communist studies|Communist and Post-Communist Studies]]|pages=1–13 |doi=10.1016/j.postcomstud.2015.01.005 |jstor=48610321}}</ref><ref>{{navedi časopis|last1=Kholodilin|first1=Konstantin A.|last2=Oshchepkov|first2=Aleksey|last3=Siliverstovs|first3=Boriss|title=The Russian Regional Convergence Process: Where Is It Leading?|year=2012|volume=50|number=3|pages=5–26|journal=Eastern European Economies|publisher=Taylor & Francis|doi=10.2753/EEE0012-8775500301 |jstor=41719700|s2cid=153168354 }}</ref>

Po letu 2000 je Rusija doživela desetletje hitre gospodarske rasti, ki je bila posledica visokih cen nafte in rasti deviznih rezerv ter investicij.<ref name="Ellyatt-2021">{{navedi splet|last=Ellyatt|first=Holly|url=https://www.cnbc.com/2021/10/11/russias-economy-under-president-putin-in-charts.html|title=5 charts show Russia's economic highs and lows under Putin|date=2021-10-11|access-date=2022-01-19|work=CNBC}}</ref> To se je končalo z okupacijo Krima in izbruhom [[Vojna v Donbasu (2014–2022)|vojne v Donbasu]] leta 2014 in prvemu valu zahodnih sankcij, ki so škodovale ruskemu gospodarstvu.<ref>{{navedi časopis|last=Likka|first=Korhonen|title=Economic Sanctions on Russia and Their Effects|year=2019|issn=2190-717X|publisher=[[Ifo Institute for Economic Research]]|location=[[Munich]]|access-date=2022-10-02|url=https://www.econstor.eu/bitstream/10419/216248/1/CESifo-Forum-2019-04-p19-22.pdf|journal=CESifo Forum}}</ref> Nadaljnje sankcije in bojkoti so sledile ruskemu napadu na Ukrajino leta 2022, Rusija je postala najbolj sankcionirana država na svetu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2022-03-07/russia-surges-past-iran-to-become-world-s-most-sanctioned-nation|title=Russia Is Now the World's Most-Sanctioned Nation|work=[[Bloomberg L.P.]]|date=2022-03-08|access-date=2022-10-02|last=Wadhams|first=Nick|quote=Russia has vaulted past Iran and North Korea to become the world's most-sanctioned nation in the span of just 10 days following President Vladimir Putin's invasion of Ukraine.}}</ref><ref>{{navedi splet|last=Sonnenfeld|first=Jeffrey|date=2022-03-22|title=Over 300 Companies Have Withdrawn from Russia – But Some Remain|url=https://som.yale.edu/story/2022/over-400-companies-have-withdrawn-russia-some-remain|publisher=[[Yale School of Management]]|access-date=2022-03-10}}</ref> Rusija od aprila 2022 zaradi učinkov sankcij ne objavlja več velikega dela ekonomskih podatkov o stanju gospodarstva.<ref>{{Navedi novice|title=Western sanctions are wounding but not yet crushing Russia’s economy|url=https://www.washingtonpost.com/business/2022/08/23/russian-sanctions-economy/|newspaper=Washington Post|date=2022-08-25|accessdate=2024-01-27|issn=0190-8286|language=en-US|first=Jeanne|last=Whalen|first2=Robyn|last2=Dixon|first3=Ellen|last3=Nakashima}}</ref> Kljub obsežnim sankcijam je država ohranila gospodarsko stabilnost zaradi uspešnega prestrukturiranja trgovinskih odnosov in povečanega domačega povpraševanja. Dosegla je tudi gospodarsko rast, ki pa so jo poganjali predvsem veliki izdatki za vojsko ter povečan obseg izvoza energentov. Vseeno pa ekonomisti ocenjujejo, da bodo sankcije imele dolgoročne posledice na gospodarstvo.<ref>{{Cite web|title=Steve Rosenberg: Russia's economy is growing, but can it last?|url=https://www.bbc.com/news/articles/c4nn7pej9jyo|access-date=2024-07-19|website=www.bbc.com|language=en-GB}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.dw.com/en/is-russias-economy-really-hurting/a-63000166|last=Martin|first=Nik|title=Is Russia's economy really hurting?|work=[[DW News]]|publisher=[[Deutsche Welle]]|date=6 September 2022|access-date=2 October 2022}}</ref><ref>{{Cite web|last=Reporter|first=Brendan Cole Senior News|date=2024-07-08|title=Russian economy faces "creeping Crisis", economists warn|url=https://www.newsweek.com/russia-bank-inflation-economy-crisis-1922208|access-date=2024-07-19|website=Newsweek|language=en}}</ref><ref>{{cite web | last=Rascoe | first=Ayesha | title=Russia's economy is going strong despite sanctions from the U.S. and its allies | website=NPR | date=2023-12-17 | url=https://www.npr.org/2023/12/17/1219882734/russias-economy-is-going-strong-despite-sanctions-from-the-u-s-and-its-allies | access-date=2024-09-14}}</ref> 

Slovensko-ruska gospodarska izmenjava je leta 2022 zrasla kljub sankcijam zaradi rusko-ukrajinske vojne in je obsegala 2,5 mrd EUR, od tega 1,2 mrd izvoz in 1,3 mrd uvoz. Leta 2023 je uvoz močno padel - na manj kot polovico predvojnega stanja. Glavni slovenski izvozni artikel so bili leta 2023 farmacevtski proizvodi, glavni uvozni artikel pa različni naftni derivati. Leta 2023 je bila Rusija 19. največja slovenska trgovinska partnerica.<ref>{{Navedi splet|title=Poslovno sodelovanje Slovenije z Rusijo|url=https://www.izvoznookno.si/drzave/rusija/poslovno-sodelovanje-s-slovenijo/|accessdate=2024-02-04|language=sl}}</ref> 

=== Transport in energija ===
[[File:VL 85-022 container train.jpg|thumb|[[Transsibirska železnica]] je najdaljša železnica na svetu in povezuje Moskvo ter [[Vladivostok]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.businessinsider.com/trans-siberian-railway-russia-what-its-like-photos-2019-7 |title=I rode the legendary Trans-Siberian Railway on a 2,000-mile journey across 4 time zones in Russia. Here's what it was like spending 50 hours on the longest train line in the world. |work=[[Business Insider]] |first=Katie |last=Warren |date=2020-01-03 |access-date=2021-06-10}}</ref>]]
Železniški transport v Rusiji je večinoma pod nadzorom državnih [[Ruske železnice|Ruskih železnic]]. Celotna dolžina železniških tirov je tretja najdaljša na svetu in znaša več kot 87.000&nbsp;km.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/railways/country-comparison |title=Railways – The World Factbook |work=The World Factbook |publisher=[[Central Intelligence Agency]] |access-date=2021-06-15}}</ref> Rusija ima z 1,5 mio km cest peto najdaljše cestno omrežje na svetu,<ref>{{navedi splet |url=http://government.ru/info/22865/ |title=О развитии дорожной инфраструктуры|trans-title=On the development of road infrastructure |work=[[Government of Russia]] |date=2016-04-29 |access-date=2021-01-14}}</ref> gostota cest pa je med najnižjimi na svetu.<ref>{{navedi splet |url=https://worldroadstatistics.org/europe-central-asia-continue-to-report-the-worlds-highest-road-network-density-followed-by-east-asia-and-pacific/ |title=Europe continues to report the world's highest Road Network Density, followed by East Asia and Pacific. |work=International Road Federation |date=2020-12-16 |access-date=2021-05-19}}</ref> Ruske celinske vodne poti so s 102.000&nbsp;km najdaljše na svetu.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/waterways/country-comparison |title=Waterways – The World Factbook |work=The World Factbook |publisher=[[Central Intelligence Agency]] |access-date=2021-06-15}}</ref> Med 1218 letališči v Rusiji<ref>{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/airports/country-comparison |title=Airports – The World Factbook |work=The World Factbook |publisher=[[Central Intelligence Agency]] |access-date=2021-06-15}}</ref> je najprometnejše letališče [[Mednarodno letališče Šeremetjevo|Šeremetjevo]] v Moskvi. Največje pristanišče v Rusiji je [[Pristanišče Novorossijsk]] v [[Krasnodarski okraj|Krasnodarskem okraju]] ob Črnem morju.<ref>{{navedi splet|last=Guzeva|first=Alexandra|date=2021-04-20|title=10 Biggest port cities in Russia|url=https://www.rbth.com/travel/333689-russia-biggest-port-cities|access-date=2022-02-13|website=Russia Beyond|language=en-US}}</ref>

Rusija velja za energetsko velesilo.<ref>{{navedi knjigo | editor = Elizabeth Buchanan |year=2021 | title = Russian Energy Strategy in the Asia-Pacific: Implications for Australia | publisher =  Australian National University | page = 86 | isbn = 978-1-76046-339-7 | oclc = 1246214035 | url = {{GBurl|id=bdIwEAAAQBAJ|p=86}}}}</ref> Ima [[Zaloge zemeljskega plina|največje znane rezerve zemeljskega plina]] na svetu,<ref>{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/natural-gas-proved-reserves/country-comparison |title=Natural gas – proved reserves |work=The World Factbook |publisher=[[Central Intelligence Agency]] |access-date=2022-02-15 |archive-date=2022-04-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220408174101/https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/natural-gas-proved-reserves/country-comparison |url-status=dead }}</ref> druge največje zaloge premoga,<ref>{{navedi splet |year=2020 |title=Statistical Review of World Energy 69th edition |url=https://www.bp.com/content/dam/bp/business-sites/en/global/corporate/pdfs/energy-economics/statistical-review/bp-stats-review-2020-full-report.pdf |access-date=2020-11-08 |website=bp.com |publisher=[[BP]] |page=45}}</ref> osme največje rezerve nafte,<ref>{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/crude-oil-proved-reserves/country-comparison/ |title=Crude oil – proved reserves |work=The World Factbook |publisher=[[Central Intelligence Agency]] |access-date=2021-07-02 |archive-date=2023-03-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230326013732/https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/crude-oil-proved-reserves/country-comparison/ |url-status=dead }}</ref> in največje zaloge [[Naftni skrilavec|nafte iz skrilavcev]] v Evropi.<ref>{{navedi knjigo |year=2010 |title=2010 Survey of Energy Resources |url=https://www.worldenergy.org/assets/downloads/ser_2010_report_1.pdf |access-date=2020-11-08 |publisher=[[World Energy Council]] |page=102 |isbn=978-0-946121-02-01}}</ref> Rusija je tudi največji izvoznik zemeljskega plina na svetu,<ref>{{navedi splet|url=https://www.iea.org/articles/energy-fact-sheet-why-does-russian-oil-and-gas-matter|title=Energy Fact Sheet: Why does Russian oil and gas matter? – Analysis|website=International Energy Agency|date=2022-03-21}}</ref> drugi največji proizvajalec zemeljskega plina<ref>{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/natural-gas-production/country-comparison/ |title=Natural gas – production |work=The World Factbook |publisher=[[Central Intelligence Agency]] |access-date=2021-07-02 |archive-date=2023-03-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230326013732/https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/natural-gas-production/country-comparison/ |url-status=dead }}</ref> in drugi največji proizvajalec in izvoznik nafte.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/crude-oil-production/country-comparison/ |title=Crude oil – production |work=The World Factbook |publisher=[[Central Intelligence Agency]] |access-date=2021-07-02 |archive-date=2023-03-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230326013732/https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/crude-oil-production/country-comparison/ |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/crude-oil-exports/country-comparison/ |title=Crude oil – exports |work=The World Factbook |publisher=[[Central Intelligence Agency]] |access-date=2021-07-02 |archive-date=2023-03-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230330235135/http://www.cia.gov/the-world-factbook/field/crude-oil-exports/country-comparison |url-status=dead }}</ref> Ruska proizvodnja nafte in zemeljskega plina je vodila v globoka ekonomska razmerja z [[Evropska unija|Evropsko unijo]], Kitajsko in bivšimi sovjetskimi državami ter [[Vzhodni blok|državami Vzhodnega bloka]].<ref>{{navedi splet |title=Oil Market and Russian Supply – Russian supplies to global energy markets – Analysis |url=https://www.iea.org/reports/russian-supplies-to-global-energy-markets/oil-market-and-russian-supply-2 |access-date=2022-05-18 |website=IEA |language=en-GB}}</ref><ref name="IEA">{{navedi splet |title=Gas Market and Russian Supply – Russian supplies to global energy markets – Analysis |url=https://www.iea.org/reports/russian-supplies-to-global-energy-markets/gas-market-and-russian-supply-2 |access-date=2022-05-18 |website=IEA |language=en-GB}}</ref> Ruski delež oskrbe celotne EU (vključno z Združenim kraljestvom) z zemeljskim plinom se je v zadnjem desetletju povečal s 25 % leta 2009 na 32 % februarja 2022.<ref name="IEA"/>

Sredi 2000. let je bil delež nafte in zemeljskega plina v BDP okrog 20 %, leta 2013 pa 20–21 %.<ref>{{navedi splet|url=https://www.kommersant.ru/doc/2594003|title=Нефть со всеми вытекающими|date=2014-10-27|website=www.kommersant.ru}}</ref> Delež nafte in zemeljskega plina v ruskem izvozu je okrog 50 %, prav tako znašajo prihodki zveznega proračuna okrog 50 %, kar je veliko. Dinamika ruskega BDP je močno odvisna od cen nafte in zemeljskega plina,<ref>Movchan, Andrey (14 September 2015). [https://carnegiemoscow.org/commentary/61272 "Just an Oil Company? The True Extent of Russia's Dependency on Oil and Gas."] [[Carnegie Endowment for International Peace]] (CarnegieMoscow.org). Retrieved 17 July 2023.</ref> vendar je njihov delež manj kot 50 %. Glede na prvo takšno celovito oceno, ki jo je leta 2021 objavila Ruska statistična agencija Rosstat, znaša delež ruske panoge nafte in zemeljskega plina v ruskem BDP, vključno s črpanjem, rafiniranjem, transportom in prodajo ter vsemi podpornimi dejavnostmi, okrog 19,2 % leta 2019 in 15,2 % leta 2020. To je podobno kot delež BDP na Norveškem in v Kazahstanu. Je veliko manj kot delež v BDP Savdske Arabije ali Združenih arabskih emiratov.<ref>{{navedi splet|url=https://rosstat.gov.ru/storage/mediabank/1b5RpebS/Maximov-tezisy.pdf|title=Определение доли нефтегазового сектора в валовом внутреннем продукте Российской Федерации|language=ru|website=rosstat.gov.ru}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rbc.ru/economics/13/07/2021/60ec40d39a7947f74aeb2aae|title=Росстат впервые рассчитал долю нефти и газа в российском ВВП|website=РБК|date=2021-07-13 }}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://neftegazru.com/news/economics-markets-stocks/688594-oil-gas-share-of-russia-s-gdp-dropped-to-15-in-2020/|title=Oil & gas share of Russia's GDP dropped to 15% in 2020|website=neftegazru.com|date=2021-07-14 }}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://norvanreports.com/oil-gas-share-of-russias-gdp-dropped-to-15-in-2020/|title=Oil & gas share of Russia's GDP dropped to 15% in 2020 &#124; NORVANREPORTS.COM &#124; Business News, Insurance, Taxation, Oil & Gas, Maritime News, Ghana, Africa, World|date=2021-07-14}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://oilprice.com/Latest-Energy-News/World-News/Oil-Gas-Share-Of-Russias-GDP-Dropped-To-15-In-2020.html|title=Oil & Gas Share Of Russia's GDP Dropped To 15% In 2020|website=OilPrice.com}}</ref>

Rusija je leta 2019 ratificirala [[Pariški sporazum]].<ref>{{navedi splet |last=Sauer |first=Natalie |url=https://www.euractiv.com/section/climate-environment/news/russia-formally-joins-paris-climate-pact/ |title=Russia formally joins Paris climate pact |work=[[Euractiv]] |date=2019-09-24 |access-date=2021-12-19}}</ref> Toplogredne emisije Rusije so četrte največje na svetu.<ref>{{navedi splet |last=Hill |first=Ian |title=Is Russia finally getting serious on climate change? |url=https://www.lowyinstitute.org/the-interpreter/russia-finally-getting-serious-climate-change |publisher=Lowy Institute |date=2021-11-01 |access-date=2021-12-19}}</ref> Rusija je četrti največji proizvajalec elektrike.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/electricity-production/country-comparison |title=Electricity – production |work=The World Factbook |publisher=[[Central Intelligence Agency]] |access-date=2021-07-02 |archive-date=2022-03-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220331093053/https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/electricity-production/country-comparison |url-status=dead }}</ref> Rusija je bila tudi prva država na svetu, ki je razvila civilno jedrsko energijo in zgradila [[Jedrska elektrarna Obninsk|prvo jedrsko elektrarno na svetu]].<ref>{{navedi revijo |url=https://www.wired.com/2012/06/june-27-1954-worlds-first-nuclear-power-plant-opens/ |title=1954-06-27: World's First Nuclear Power Plant Opens |magazine=[[Wired (magazine)|Wired]] |first=Tony |last=Long  |date=2012-06-27 |access-date=2021-06-08}}</ref> Rusija je bila leta 2019 četrti največji proizvajalec jedrske energije na svetu,<ref>{{navedi splet |date=October 2020 |title=Nuclear Power Today |url=https://www.world-nuclear.org/information-library/current-and-future-generation/nuclear-power-in-the-world-today.aspx |access-date=2020-11-08 |website=world-nuclear.org |publisher=[[World Nuclear Association]]}}</ref> leta 2021 pa peti največji proizvajalec hidroenergije.<ref>{{navedi knjigo |last1=Whiteman |first1=Adrian |last2=Akande |first2=Dennis |last3=Elhassan |first3=Nazik |last4=Escamilla |first4=Gerardo |last5=Lebedys |first5=Arvydas |last6=Arkhipova |first6=Lana |url=https://www.irena.org/-/media/Files/IRENA/Agency/Publication/2021/Apr/IRENA_RE_Capacity_Statistics_2021.pdf |title=Renewable Energy Capacity Statistics 2021 |access-date=2022-01-03 |location=[[Abu Dhabi]] |publisher=[[International Renewable Energy Agency]] |date=2021 |isbn=978-92-9260-342-7}}</ref>

=== Kmetijstvo in ribištvo ===
[[File:Wheat Tomsk.jpg|thumb|left|Pšenica v [[Tomska oblast|Tomski oblasti]] v Sibiriji]]
Ruska kmetijska panoga prispeva k BDP okrog 5 %, čeprav panoga zaposluje okrog eno osmino vse delovne sile.<ref name="agriculturebritannica">{{navedi enciklopedijo |url=https://www.britannica.com/place/Russia/Economy |title=Russia – Economy |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |access-date=2021-07-01}}</ref> Rusija ima s 1.265.267&nbsp;km² tretjo največjo obdelano površino na svetu. Vendar je zaradi ostrosti okolja le okrog 13,1 % okolja kmetijske površine<ref name="cia"/> in okrog 7,4 % vsega ozemlja je plodnega.<ref>{{navedi splet |url=https://data.worldbank.org/indicator/AG.LND.ARBL.ZS?locations=RU |title=Arable land (% of land area) – Russian Federation |publisher=[[World Bank]] |access-date=2021-06-15}}</ref> Kmetijska površina države velja za [[žitnica|žitnico]] Evrope.<ref>{{navedi splet|url=https://www.wilsoncenter.org/event/system-shock-russias-war-and-global-food-energy-and-mineral-supply-chains|title=System Shock: Russia's War and Global Food, Energy, and Mineral Supply Chains|work=[[Woodrow Wilson International Center for Scholars]]|location=Washington, D.C.|date=2022-04-13|access-date=2022-06-24|quote=Together, Russia and Ukraine—sometimes referred to as the breadbasket of Europe—account for 29% of global wheat exports, 80% of the world’s sunflower oil, and 40% of its barley.}}</ref> Več kot ena tretjina zasejane površine je namenjena krmnim poljščinam, preostala kmetijska zemljišča pa so namenjena industrijskim poljščinam, zelenjavi in sadju.<ref name="agriculturebritannica"/> Glavni produkt ruskega kmetijstva je bilo vedno žito, ki zaseda veliko več kot polovico kmetijskih zemljišč.<ref name="agriculturebritannica"/> Rusija je največji izvoznik pšenice na svetu,<ref>{{navedi novice |url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2020-09-22/russia-s-dominance-of-the-wheat-world-keeps-growing |title=Russia's Dominance of the Wheat World Keeps Growing |publisher=[[Bloomberg L.P.]] |first1=Anatoly |last1=Medetsky |first2=Megan |last2=Durisin |date=2020-09-23 |access-date=2021-06-15}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://oec.world/en/profile/bilateral-product/wheat/reporter/rus?redirect=true|title=Wheat in Russia &#124; OEC|website=OEC – The Observatory of Economic Complexity}}</ref> največji proizvajalec ječmena in ajde, med največjimi izvozniki [[koruza|koruze]] in [[sončnično olje|sončničnega olja]] ter vodilni proizvajalec [[gnojilo|gnojil]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.fao.org/3/cb9236en/cb9236en.pdf|title=The importance of Ukraine and the Russian Federation for global agricultural markets and the risks associated with the current conflict|date=2022-03-25|publisher=[[Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo]]|location=Rim|access-date=2022-07-08}}</ref> Najpomembnejša kmetijska območja v državi so v pasu gozdne stepe in stepe ter v južni Sibiriji.<ref name="Sova"/>

Različni analitiki s področja prilagoditve podnebnim spremembam predvidevajo, da se bodo za rusko kmetijstvo v preostanku 21. stoletja odprle velike priložnosti zaradi povečanja plodne površine v Sibiriji, kar bo vodilo tako v interno, kot tudi eksterno migracijo v to regijo.<ref>{{navedi novice |url=https://www.nytimes.com/interactive/2020/12/16/magazine/russia-climate-migration-crisis.html |title=How Russia Wins the Climate Crisis |work=The New York Times |first=Abrahm |last=Lustgarten |date=2020-12-16 |access-date=2021-06-15|url-access=limited|quote=Across Eastern Russia, wild forests, swamps and grasslands are slowly being transformed into orderly grids of soybeans, corn and wheat. It’s a process that is likely to accelerate: Russia hopes to seize on the warming temperatures and longer growing seasons brought by climate change to refashion itself as one of the planet’s largest producers of food}}</ref> Zaradi svoje dolge obale med tremi oceani in dvanajstimi robnimi morji ima Rusija šesto največjo ribiško panogo na svetu. Leta 2018 je ujela skoraj 5 mio ton rib.<ref>{{navedi knjigo |url=http://www.fao.org/3/i9540en/i9540en.pdf |title=The State of World Fisheries and Aquaculture |publisher=[[Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo]] |date=2018 |access-date=2021-02-04 |location=Rim |isbn=978-92-5-130562-1}}</ref> Iz Rusije prihaja najboljši kaviar na svetu, [[beluga]] kaviar; Rusija tudi proizvede tretjino vseh rib v konzervah in četrtino vseh svežih ter zamrznjenih rib na svetu.<ref name="agriculturebritannica"/>

=== Znanost in tehnologija ===
[[File:M.V. Lomonosov by L.Miropolskiy after G.C.Prenner (1787, RAN).jpg|thumb|upright|[[Mihail Lomonosov]] (1711–1765), [[polihistor]] znanstvenik, izumitelj, pesnik in umetnik]]

Rusija je leta 2019 za raziskave in razvoj porabila okrog 1 % svojega BDP, kar je bil deseti najvišji proračun na svetu.<ref>{{navedi časopis |url=https://data.oecd.org/rd/gross-domestic-spending-on-r-d.htm |title=Gross domestic spending on R&D |website=[[OECD]] Data |doi=10.1787/d8b068b4-en |access-date=2022-04-04 |archive-date=2017-01-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170114013730/https://data.oecd.org/rd/gross-domestic-spending-on-r-d.htm |url-status=dead }}</ref> Leta 2020 je zasedla deseto mesto na svetu po številu znanstvenih objav z okrog 1,3 mio člankov.<ref>{{navedi splet |year=2020 |title=SJR – International Science Ranking |url=https://www.scimagojr.com/countryrank.php?year=2020 |access-date=2022-02-03 |publisher=[[SCImago Journal Rank]]}}</ref> Od leta 1904 je bila Nobelova nagrada za [[Nobelova nagrada za fiziko|fiziko]], [[Nobelova nagrada za kemijo|kemijo]], [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|medicino]], [[Nagrada banke Švedske za ekonomske vede v spomin Alfreda Nobela|ekonomijo]], [[Nobelova nagrada za književnost|literaturo]] in [[Nobelova nagrada za mir|mir]] podeljena 26 Sovjetom in Rusom.<ref>{{navedi novice |date=2019-12-10|script-title=ru:Кто из российских и советских ученых и литераторов становился лауреатом Нобелевской премии|trans-title=Which of the Russian and Soviet scientists and writers became the Nobel Prize laureate |url=https://tass.ru/info/7308739 |access-date=2020-11-08|script-website=ru:ТАСС |agency=[[TASS]] |language=ru|newspaper=Tacc }}</ref> Rusija je leta 2023 zasedala 51. mesto na [[Globalni inovacijski indeks|Globalnem inovacijskem indeksu]], leta 2021 pa 45.<ref>{{navedi časopis |last=WIPO |title=Global Innovation Index 2023, 15th Edition |url=https://www.wipo.int/global_innovation_index/en/2023/index.html |access-date=2023-10-28 |website=www.wipo.int |doi=10.34667/tind.46596 |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.wipo.int/edocs/pubdocs/en/wipo_pub_gii_2021/ru.pdf |title=RUSSIAN FEDERATION |work=[[World Intellectual Property Organization]] |publisher=United Nations |access-date=2021-11-17}}</ref>

Ruski matematiki so med najbolj vplivnimi na svetu. Od časov [[Nikolaj Ivanovič Lobačevski|Nikolaja Ivanoviča Lobačevskega]], ki je bil pionir [[Neevklidska geometrija|neevklidske geometrije]], do [[Pafnuti Lvovič Čebišov|Pafnutija Lvoviča Čebišova]], uglednega tutorja.<ref>{{navedi časopis |last=Vucinich |first=Alexander |title=Mathematics in Russian Culture |jstor=2708192 |doi=10.2307/2708192 |publisher=[[University of Pennsylvania Press]] |volume=21 |number=2 |year=1960 |journal=Journal of the History of Ideas |pages=161–179}}</ref> [[Dimitrij Ivanovič Mendelejev]] je izumil [[periodni sistem elementov]], glavno orodje sodobne [[kemija|kemije]].<ref>{{navedi časopis |last=Leicester |first=Henry M. |title=Factors Which Led Mendeleev to the Periodic Law |jstor=27757115 |doi=10.2307/27757115 |year=1948 |pages=67–74 |publisher=[[University of California Press]] |journal=[[Chymia]]|volume=1 }}</ref> Devetim sovjetskim in ruskim matematikom je bila podeljena [[Fieldsova medalja]]. [[Grigorij Jakovljevič Perelman]] je prejel Clay [[Millenium Prize Problems]] nagrado za rešitev [[Poincaréjeva domneva|Poincaréjeve domneve]] leta 2002 in Fieldsovo medaljo leta 2006.<ref>{{navedi časopis |last=Morgan |first=Frank |title=Manifolds with Density and Perelman's Proof of the Poincaré Conjecture |url=https://archive.org/details/sim_american-mathematical-monthly_2009-02_116_2/page/134 |jstor=27642690 |volume=116 |number=2 |pages=134–142 |date=February 2009 |journal=The American Mathematical Monthly |publisher=Taylor & Francis|doi=10.1080/00029890.2009.11920920 |s2cid=6068179 }}</ref>

[[Aleksander Stepanovič Popov]] je bil med izumitelji radia,<ref>{{navedi splet |last=Marsh |first=Allison |url=https://spectrum.ieee.org/tech-history/dawn-of-electronics/who-invented-radio-guglielmo-marconi-or-aleksandr-popov |title=Who Invented Radio: Guglielmo Marconi or Aleksandr Popov? |work=[[IEEE Spectrum]] |publisher=[[Institute of Electrical and Electronics Engineers]] |date=2020-04-30 |access-date=2021-07-12}}</ref> [[Nikolaj Genadijevič Basov]] in [[Aleksander Mihajlovič Prohorov]] pa sta soizumitelja [[laser]]ja in [[maser]]ja.<ref>{{navedi časopis |last1=Shampo |first1=Marc A. |last2=Kyle |first2=Robert A. |last3=Steensma |first3=David P. |title=Nikolay Basov – Nobel Prize for Lasers and Masers |journal=Mayo Clinic Proceedings |date=January 2012 |volume=87 |issue=1 |pages=e3 |doi=10.1016/j.mayocp.2011.11.003 |pmid=22212977 |pmc=3498096}}</ref> [[Oleg Vladimirovič Losev]] je naredil ključne prispevke na področju priključkov polprevodnikov in je odkril [[Svetleča dioda|svetleče diode]].<ref>{{navedi časopis |last=Zheludev |first=Nikolay |title=The life and times of the LED – a 100-year history |date=April 2007 |volume=1 |pages=189–192 |doi=10.1038/nphoton.2007.34 |journal=[[Nature Photonics]]|issue=4 |bibcode=2007NaPho...1..189Z }}</ref> [[Vladimir Ivanovič Vernadski]] velja za enega od utemeljiteljev [[geokemija|geokemije]], [[biogeokemija|biogeokemije]] in [[Radiometrično datiranje|radiometričnega datiranja]].<ref>{{navedi časopis |last=Ghilarov |first=Alexej M. |title=Vernadsky's Biosphere Concept: An Historical Perspective |url=https://archive.org/details/sim_quarterly-review-of-biology_1995-06_70_2/page/193 |jstor=3036242 |publisher=The [[University of Chicago Press]] |volume=70 |number=2 |journal=The Quarterly Review of Biology |date=June 1995 |pages=193–203|doi=10.1086/418982 |s2cid=85258634 }}</ref> [[Ilja Iljič Mečnikov]] je znan po svojih inovativnih raziskavah v [[Imunologija|imunologiji]].<ref>{{navedi časopis |last=Gordon |first=Siamon |title=Elie Metchnikoff, the Man and the Myth |journal=Journal of Innate Immunity |pmid=26836137 |date=2016-02-03 |volume=8 |number=3 |pages=223–227 |doi=10.1159/000443331 |pmc=6738810 |doi-access=free}}</ref> [[Ivan Petrovič Pavlov]] je znan po svojem delu v [[Klasično pogojevanje|klasičnem pogojevanju]].<ref>{{navedi časopis |last=Anrep |first=G. V. |title=Ivan Petrovich Pavlov. 1849–1936 |jstor=769124 |publisher=[[Royal Society]] |volume=2 |number=5 |date=December 1936 |pages=1–18 |journal=[[Obituary Notices of Fellows of the Royal Society]]|doi=10.1098/rsbm.1936.0001 }}</ref> [[Lev Davidovič Landau]] je naredil temeljne prispevke na veliko področjih [[Teoretična fizika|teoretične fizike]].<ref>{{navedi časopis |last=Gorelik |first=Gennady |title=The Top-Secret Life of Lev Landau |jstor=24995874 |journal=[[Scientific American]] |volume=277 |number=2 |pages=72–77 |date=August 1997 |publisher=Scientific American, a division of Nature America, Inc.|doi=10.1038/scientificamerican0897-72 |bibcode=1997SciAm.277b..72G }}</ref>

[[Nikolaj Ivanovič Vavilov]] je znan predvsem po odkritju geografskih izvorov kultiviranih rastlin (t. i. Vavilovih centrov).<ref>{{navedi časopis |last=Janick |first=Jules |title=Nikolai Ivanovich Vavilov: Plant Geographer, Geneticist, Martyr of Science |doi-access=free |doi=10.21273/HORTSCI.50.6.772 |date=2015-06-01 |url=https://www.hort.purdue.edu/newcrop/pdfs/772.full.pdf |volume=50 |number=6 |journal=HortScience|pages=772–776 }}</ref> [[Trofim Denisovič Lisenko]] je znan zlasti po [[Lysenkoizem|Lysenkoizmu]].<ref>{{navedi časopis |last1=Wang |first1=Zhengrong |last2=Liu |first2=Yongsheng |year=2017 |title=Lysenko and Russian genetics: an alternative view |journal=[[European Journal of Human Genetics]] |volume=25 |number=10 |pages=1097–1098 |doi=10.1038/ejhg.2017.117 |issn=1476-5438 |pmc=5602018 |pmid=28905876}}</ref> Veliko ruskih znanstvenikov je bilo [[emigrant]]ov. [[Igor Ivanovič Sikorski]] je bil pionir letalstva.<ref>{{navedi časopis |last=Hunsaker |first=Jerome C. |title=A Half Century of Aeronautical Development |jstor=3143642 |publisher=[[American Philosophical Society]] |volume=98 |number=2 |pages=121–130 |date=1954-04-15 |journal=[[Proceedings of the American Philosophical Society]]}}</ref> [[Vladimir Kozmič Zvorikin]] je bil izumitelj [[ikonoskop]]skih in [[kineskop]]skih televizijskih sistemov.<ref>{{navedi splet |url=https://lemelson.mit.edu/resources/vladimir-zworykin |title=Vladimir Zworykin |work=[[Lemelson–MIT Prize]] |access-date=2021-07-12}}</ref> [[Feodosij Grigorjevič Dobržanskij]] je bil osrednja oseba na področju [[Evolucijska biologija|evolucijske biologije]] zaradi svojega dela v oblikovanju [[sodobna sinteza|sodobne sinteze]].<ref>{{navedi časopis |last=Ford |first=Edmund Brisco |author-link= E. B. Ford |doi=10.1098/rsbm.1977.0004 |title=Theodosius Grigorievich Dobzhansky, 1900-01-25 – 1975-12-18 |date=November 1977 |journal=[[Biographical Memoirs of Fellows of the Royal Society]] |volume= 23 |pages=58–89 |pmid= 11615738 |doi-access=free |issn=1748-8494}}</ref>
[[Georgij Antonovič Gamov]] je bil eden najpomemnejših zagovornikov teorije [[Veliki pok|velikega poka]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.colorado.edu/physics/events/outreach/george-gamow-memorial-lecture-series/distinguished-life-and-career-george-gamow |title= The Distinguished Life and Career of George Gamow |date= 2016-05-11 |publisher=[[University of Colorado Boulder]] |access-date=2022-01-21}}</ref>

==== Raziskovanje vesolja ====
[[File:Mir on 12 June 1998edit1.jpg|thumb|[[Mir (vesoljska postaja)|Mir]], ruska [[vesoljska postaja]], ki je delovala v [[nizkozemeljska orbita|nizkozemeljski orbiti]]]]
[[Ruska vesoljska agencija|Roskosmos]] je ruska nacionalna vesoljska agencija. Dosežki države na področju vesoljske tehnologije in raziskovanja vesolja segajo v čas [[Konstantin Edvardovič Ciolkovski|Konstantina Edvardoviča Ciolkovskega]], očeta teoretične [[astronavtika|astronavtike]], čigar dela so navdihovala sovjetske raketne inženirje, kot sta bila [[Sergej Pavlovič Koroljov]] in [[Valentin Petrovič Gluško]] in veliko drugih, ki so prispevali k uspehu Sovjetskega vesoljskega programa v zgodnjih stopnjah [[Vesoljska tekma|vesoljske tekme]] in kasneje.<ref>{{navedi knjigo |last=Siddiqi |first=Asif A. |title=Challenge to Apollo: The Soviet Union and the Space Race, 1945–1974 |date=2000 |publisher=[[United States Government Publishing Office]] |isbn=978-0-160-61305-0}}</ref>{{rp|6–7,333}}

4. oktobra 1957 je bil izstreljen prvi umetni [[satelit]] v zemeljski orbiti, [[Sputnik 1]]. 12. aprila 1961 je bil izstreljen v vesolje prvi človek, [[Jurij Gagarin]]. Sledilo je veliko sovjetskih in ruskih rekordov pri raziskovanju vesolja. Leta 1963 je [[Valentina Vladimirovna Tereškova]] postala prva in najmlajša ženska v vesolju, leteč sama na odpravi [[Vostok 6]].<ref>{{navedi splet |url=https://nssdc.gsfc.nasa.gov/nmc/spacecraft/display.action?id=1963-023A |title=Vostok 6 |work=[[NASA Space Science Data Coordinated Archive|NSSDCA]] |publisher=NASA |access-date=2022-01-26}}</ref> Leta 1965 je [[Aleksej Arhipovič Leonov]] postal prvi človek, ki je izvedel [[vesoljski sprehod]], ko je zapustil kapsulo med odpravo [[Voshod 2]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.bbc.co.uk/news/special/2014/newsspec_9035/index.html |title=The First Spacewalk |publisher=BBC |first=Paul |last=Rincon |date=2014-10-13 |access-date=2021-05-31}}</ref>

Leta 1957 je [[Lajka]], sovjetski vesoljski pes, na [[Sputnik 2|Sputniku 2]] postala prva žival v orbiti Zemlje.<ref>{{navedi revijo |last=Wellerstein |first=Alex |url=https://www.newyorker.com/tech/annals-of-technology/remembering-laika-space-dog-and-soviet-hero |title=Remembering Laika, Space Dog and Soviet Hero |magazine=The New Yorker |date=2017-11-03 |access-date=2022-01-18}}</ref> Leta 1966 je [[Luna 9]] postala prvo vesoljsko plovilo, ki je doseglo mehak pristanek na vesoljskem telesu, [[Luna|Luni]].<ref>{{navedi splet |url=https://nssdc.gsfc.nasa.gov/nmc/spacecraft/display.action?id=1966-006A |title=Luna 9 |work=NASA Space Science Data Coordinated Archive |publisher=NASA |access-date=2021-06-01 }}</ref> Leta 1968 je [[Zond 5]] pripeljal prva Zemeljska živa bitja (dve želvi in druga živa bitja]] v Lunino orbito.<ref>{{navedi splet |last=Betz |first=Eric |url=https://www.discovermagazine.com/the-sciences/the-first-earthlings-around-the-moon-were-two-soviet-tortoises |title=The First Earthlings Around the Moon Were Two Soviet Tortoises |work=[[Discover (magazine)|Discover]] |date=2018-09-19 |access-date=2022-01-18 }}</ref> Leta 1970 je [[Venera 7]] postala prvo vesoljsko plovilo, ki je pristalo na drugem planetu, [[Venera|Veneri]].<ref>{{navedi časopis |last1=Avduevsky |first1=V. S. |last2=Ya Marov |first2=M. |last3=Rozhdestvensky |first3=M. K. |last4=Borodin |first4=N. F. |last5=Kerzhanovich |first5=V. V. |date=1971-03-01 |title=Soft Landing of Venera 7 on the Venus Surface and Preliminary Results of Investigations of the Venus Atmosphere |doi=10.1175/1520-0469(1971)028<0263:SLOVOT>2.0.CO;2 |doi-access=free |pages=263–269 |publisher=[[Academy of Sciences of the Soviet Union]] |location=Moscow|journal=Journal of the Atmospheric Sciences|volume=28 |issue=2 |bibcode=1971JAtS...28..263A }}</ref> Leta 1971 je [[Mars 3]] postal prvo vesoljsko plovilo, ki je pristalo na [[Mars]]u.<ref>{{navedi knjigo |last=Perminov |first=V.G. |title=The Difficult Road to Mars – A Brief History of Mars Exploration in the Soviet Union |date=July 1999 |publisher=NASA History Division |isbn=0-16-058859-6 |url=https://history.nasa.gov/monograph15.pdf |access-date=2024-01-29 |archive-date=2019-07-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190714111920/https://history.nasa.gov/monograph15.pdf |url-status=dead }}</ref>{{rp|34–60}} V istem obdobju je [[Lunohod 1]] postal prvi vesoljski raziskovalni rover,<ref>{{navedi splet |url=https://solarsystem.nasa.gov/missions/lunokhod-01/in-depth/ |title=Lunokhod 01 |work=[[NASA Space Science Data Coordinated Archive|NSSDCA]] |publisher=NASA |access-date=2021-06-01 |archive-date=2022-03-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220331072547/https://solarsystem.nasa.gov/missions/lunokhod-01/in-depth/ |url-status=dead }}</ref> ''[[Saljut 1]]'' pa je postal prva [[vesoljska postaja]] na svetu.<ref>{{navedi splet |url=https://www.nasa.gov/feature/50-years-ago-launch-of-salyut-the-world-s-first-space-station |title=50 Years Ago: Launch of Salyut, the World's First Space Station |work=NASA Space Science Data Coordinated Archive |publisher=NASA |date=2021-04-19 |access-date=2021-06-01}}</ref>

Aprila 2022 je imela Rusija v vesolju 172 aktivnih satelitov, kar je bilo tretje največ na svetu.<ref>{{navedi splet |title=Satellite Database |url=https://www.ucsusa.org/resources/satellite-database |access-date=2022-08-18 |website=[[Union of Concerned Scientists]]}}</ref> Med zadnjim poletom programa [[Space Shuttle]] leta 2011 in človeško odpravo podjetja [[SpaceX]] leta 2020, so bile [[Sojuz (raketa)|rakete Sojuz]] edina vozila za transportiranje astronavtov na [[Mednarodna vesoljska postaja|Mednarodno vesoljsko postajo]].<ref>{{navedi novice |title=SpaceX successfully launches first crew to orbit, ushering in new era of spaceflight |url=https://www.theverge.com/2020/5/30/21269703/spacex-launch-crew-dragon-nasa-orbit-successful |work=The Verge |date=2020-05-30}}</ref> [[Luna&nbsp;25]], izstreljena avgusta 2023, je prva od lunarnega raziskovalnega programa [[Luna-Glob]].<ref>{{navedi novice |title=Russia launches Luna-25 moon lander, its 1st lunar probe in 47 years |url=https://www.space.com/russia-luna-25-moon-mission-launch-success |work=Space.com |date=2023-08-10 |language=en}}</ref>

===Turizem===
{{glavni|Turizem v Rusiji}}
[[File:Grand Cascade in Peterhof 01.jpg|thumb|[[Palača Petergof]] v Sankt Peterburgu, mesto [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]]]]
Po podatkih [[Svetovna turistična organizacija|Svetovne turistične organizacije]] je Rusija 16. najbolj obiskana država na svetu in 10. v Evropi. Leta 2018 je imela več kot 24,6 mio obiskov.<ref name="unwto">{{navedi časopis |url=https://www.e-unwto.org/doi/epdf/10.18111/wtobarometereng.2020.18.1.6 |title=UNWTO World Tourism Barometer |journal=UNWTO World Tourism Barometer English Version |publisher=[[World Tourism Organization]] (UNWTO) |year=2020 |volume=18 |page=18 |language=en |doi=10.18111/wtobarometereng |issn=1728-9246 |issue=6}}</ref> Po podatkih Federalne agencije za Turizem je število potovanj v Rusijo tujih državljanov leta 2019 znašalo 24,4 mio.<ref>{{navedi splet |script-title=ru:Выборочная статистическая информация, рассчитанная в соответствии с Официальной статистической методологией оценки числа въездных и выездных туристских поездок – Ростуризм |trans-title=Selected statistical information calculated in accordance with the Official Statistical Methodology for Estimating the Number of Inbound and Outbound Tourist Trips – Rostourism |url=https://tourism.gov.ru/contents/statistika/statisticheskie-pokazateli-vzaimnykh-poezdok-grazhdan-rossiyskoy-federatsii-i-grazhdan-inostrannykh-gosudarstv/vyborochnaya-statisticheskaya-informatsiya-rasschitannaya-v-sootvetstvii-s-ofitsialnoy-statisticheskoy-metodologiey-otsenki-chisla-vezdnykh-i-vyezdnykh-turistskikh-poezdok/ |access-date=2020-11-11 |website=tourism.gov.ru |publisher=[[Federal Agency for Tourism (Russia)]] |language=ru |archive-date=2021-01-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210122202242/https://tourism.gov.ru/contents/statistika/statisticheskie-pokazateli-vzaimnykh-poezdok-grazhdan-rossiyskoy-federatsii-i-grazhdan-inostrannykh-gosudarstv/vyborochnaya-statisticheskaya-informatsiya-rasschitannaya-v-sootvetstvii-s-ofitsialnoy-statisticheskoy-metodologiey-otsenki-chisla-vezdnykh-i-vyezdnykh-turistskikh-poezdok/ |url-status=dead }}</ref> Ruski izkupiček mednarodnega turizma je leta 2018 znašal 11,6 mrd USD.<ref name="unwto" /> Leta 2019 so potovanja in turizem znašali 4,8 % državnea BDP.<ref>{{navedi splet|url=https://knoema.com/atlas/Russian-Federation/topics/Tourism/Travel-and-Tourism-Total-Contribution-to-GDP/Contribution-of-travel-and-tourism-to-GDP-percent-of-GDP|title=Russian Federation Contribution of travel and tourism to GDP (% of GDP), 1995–2019 |website=Knoema}}</ref>

Glavne turistične poti v Rusiji vključujejo potovanja po [[Zlati obroč Rusije|Zlatem obroču Rusije]], [[turistična cesta|tematska pot]] po starodavnih ruskih mestih, križarjenje na velikih rekah, kot je Volga, vzpone na gorske verige, kot je [[Kavkaz]],<ref>{{navedi novice |last=Tomb |first=Howard |url=https://www.nytimes.com/1989/08/27/travel/getting-to-the-top-in-the-caucasus.html |title=Getting to the Top In the Caucasus |work=The New York Times |date=1989-08-27 |access-date=2021-12-04|url-access=limited}}</ref> in potovanja po slavni [[Transsibirska železnica|Transsibirski železnici]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.e-unwto.org/content/r13521/fulltext.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20150112082549/http://www.e-unwto.org/content/r13521/fulltext.pdf |url-status=dead |archive-date=2015-01-12 |title=Tourism Highlights 2014 |publisher=UNWTO (World Tourism Organization) |year=2014 |access-date=2015-01-20}}</ref> Najbolj priljubljene in obiskane točke v Rusiji so [[Rdeči trg]], [[palača Petergof]], [[Kazanski kremelj]], [[Trojiški samostan sv. Sergija]] in jezero Bajkal.<ref>{{navedi splet |last=Vlasov |first=Artem |date=2018-12-17|script-title=ru:Названы самые популярные достопримечательности России|trans-title=The most popular sights of Russia are named |url=https://iz.ru/824446/2018-12-17/nazvany-samye-populiarnye-dostoprimechatelnosti-rossii |access-date=2020-12-15 |website=[[Izvestia]] |language=ru}}</ref>

Moskva, kozmopolitansko glavno mesto države in zgodovinsko jedro, je živahno [[megamesto]]. Ohranja svoje klasične in sovjetske arhitekture ter se ponaša z visoko umetnostjo, baletom svetovnega razreda in [[Moskovski mednarodni poslovni center|sodobnimi stolpnicami]].<ref>{{navedi splet |last=Sullivan |first=Paul |url=https://www.telegraph.co.uk/travel/destinations/europe/russia/moscow/articles/moscow-travel-guide/ |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220110/https://www.telegraph.co.uk/travel/destinations/europe/russia/moscow/articles/moscow-travel-guide/ |archive-date=2022-01-10 |url-access=subscription |url-status=live |title=48 hours in... Moscow, an insider guide to Russia's mighty metropolis |work=The Daily Telegraph |date=2021-03-07 |access-date=2021-12-04}}{{cbignore}}</ref> [[Sankt Peterburg]], imperialna prestolnica je znana po klasični arhitekturi, katedralah, muzejih in gledališčih, [[Festival belih luči|belih lučeh]], prečkanju rek in številnih kanalov.<ref>{{navedi novice |last=Hammer |first=Joshua |work=The New York Times |date=2011-06-03 |url=https://www.nytimes.com/2011/06/05/travel/russias-white-nights-in-st-petersburg.html |title=White Nights of St. Petersburg, Russia |access-date=2021-12-04|url-access=limited}}</ref> Rusija je svetovno znano po svojih bogatih muzejih, kot so [[Državni ruski muzej]], [[Ermitaž]] in [[Tretjakovska galerija]] ter po gledališčih, kot sta [[Bolšoj teater]] in [[Mariinsko gledališče]]. [[Moskovski kremelj]] in [[Cerkev Vasilija blaženega, Moskva|Cerkev Vasilija blaženega]] sta med najpomembnejšimi kulturnimi točkami v Rusiji.<ref>{{navedi splet|title=Kremlin and Red Square, Moscow|url=https://whc.unesco.org/en/list/545/|access-date=2022-02-20|website=UNESCO World Heritage Centre}}</ref>

== Demografija ==
{{glavni|Rusi|Seznam mest v Rusiji}}
{{multiple image
| direction         = vertical
| caption_align     = center
| align             = right
| title             = Etnične skupine v Rusiji
| image1            = Ethnic groups in Russia of more than 1 million people 2010 Census English.png
| caption1          = {{font|size=100%|text=Etnične skupine v Rusiji s prebivalstvom nad milijon po popisu 2010}}
| image2            = Percentage of Russians by Federal Subjects (2021 Census).png
| caption2          = {{font|size=100%|text=Delež etničnih Rusov po federalnih subjektih po popisu 2021}}
}}
Rusija je ena od najredkeje poseljenih in urbaniziranih držav,<ref name="cia"/> velika večina prebivalstva pa je zgoščena v svojem [[Evropska Rusija|zahodnem delu]].<ref>{{navedi splet |last=Curtis |first=Glenn E. |url=http://countrystudies.us/russia/29.htm |title=Russia – Demographics |year=1998 |location=Washington, D.C. |publisher=Federal Research Division of the [[Library of Congress]] |access-date=2021-11-18}}</ref> Na popisu prebivalstva leta 2010 je imela 142,8 mio prebivalcev,<ref>{{ru-pop-ref|2010Census}}</ref> na popisu leta 2021 pa 144,7 mio prebivalcev (brez Krima in Sevastopola).<ref name="gks.ru-popul">{{navedi splet |url=https://rosstat.gov.ru/storage/mediabank/PrPopul2022_Site.xls |format=XLS |script-title=ru:Предварительная оценка численности постоянного населения на 1 января 2022 года и в среднем за 2021 год |trans-title=Preliminary estimated population as of 2022-01-01 and on the average for 2021 |language=ru |work=[[Federal State Statistics Service (Russia)|Russian Federal State Statistics Service]] |access-date=2022-01-30 |archive-date=2022-03-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220324230246/https://rosstat.gov.ru/storage/mediabank/PrPopul2022_Site.xls |url-status=dead }}</ref> Rusija je najbolj naseljena država v Evropi in [[Seznam držav po prebivalstvu|deveta najbolj naseljena država na svetu]] z [[Seznam držav po gostoti prebivalstva|gostoto poselitve]] 8/km².<ref>{{navedi splet |url=https://data.worldbank.org/indicator/EN.POP.DNST |title=Population density (people per sq. km of land area) |work=[[Svetovna banka]] |access-date=2021-06-16}}</ref>

Od 1990. let je ruska [[umrljivost]] večja od [[rodnost]]i, kar so nekateri analitiki poimenovali demografska kriza.<ref>{{navedi splet |last=Koehn |first=Jodi |url=https://www.wilsoncenter.org/publication/russias-demographic-crisis |title=Russia's Demographic Crisis |work=[[Kennan Institute]] |publisher=[[Woodrow Wilson International Center for Scholars]] |access-date=2021-07-18}}</ref> Leta 2022 je bila skupna plodnost v Rusiji ocenjena na 1,42 otroka na žensko,<ref>{{navedi splet|url=https://rosstat.gov.ru/storage/mediabank/SMD_7.1.xlsx|format=XLSX|script-title=ru:Суммарный коэффициент рождаемости|trans-title=Total fertility rate|language=ru|work=[[Russian Federal State Statistics Service]]|access-date=2023-08-10|archive-date=2023-08-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20230810203543/https://rosstat.gov.ru/storage/mediabank/SMD_7.1.xlsx|url-status=dead}}</ref> kar je pod stopnjo obnovljivosti 2,1 in je ena najnižjih stopenj plodnosti na svetu.<ref>{{navedi splet |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-51120165 |title=Russia's Putin seeks to stimulate birth rate |publisher=BBC |date=2020-01-15 |access-date=2022-01-05}}</ref> Narod ima posledično enega najstarejših prebivalstev na svetu s mediano starosti 40,3 leta.<ref name="cia"/> Leta 2009 je zabeležila letno rast prebivalstva prvič v petnajstih letih in od takrat rusko prebivalstvo raste zaradi upadajoče smrtnosti in rastoče rodnosti ter povečanega priseljevanja.<ref>{{navedi splet |last=Foltynova |first=Kristyna |url=https://www.rferl.org/a/migrants-welcome-is-russia-trying-to-solve-its-demographic-crisis-by-attracting-foreigners-/30677952.html |title=Migrants Welcome: Is Russia Trying To Solve Its Demographic Crisis By Attracting Foreigners? |publisher=Radio Free Europe/Radio Liberty |quote="Russia has been trying to boost fertility rates and reduce death rates for several years now. Special programs for families have been implemented, anti-tobacco campaigns have been organized, and raising the legal age to buy alcohol was considered. However, perhaps the most successful strategy so far has been attracting migrants, whose arrival helps Russia to compensate population losses." |date=2020-06-19 |access-date=2021-07-09}}</ref>

Od leta 2020 se je ruski prirast prebivalstva obrnil, saj je presežna smrtnost zaradi [[Pandemija covida-19|pandemije covida-19]] vodila v največji mirodobni upad v zgodovini.<ref>{{navedi splet |last=Saver |first=Pjotr |url=https://www.theguardian.com/world/2021/oct/13/russias-population-undergoes-largest-ever-peacetime-decline |title=Russia's population undergoes largest ever peacetime decline, analysis shows |work=The Guardian |date=2021-10-13 |access-date=2021-11-17 |quote=Russia's natural population has undergone its largest peacetime decline in recorded history over the last 12 months...}}</ref> Po [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]] se je demografska kriza v državi poglobila,<ref>{{navedi časopis|url=https://jamestown.org/program/russias-demographic-collapse-is-accelerating/|title=Russia's Demographic Collapse Is Accelerating|last=Goble|first=Paul|volume=19|issue=127|date=2022-08-18|location=Washington, D.C.|journal=Eurasia Daily Monitor|publisher=[[Jamestown Foundation]]|access-date=2022-10-06}}</ref> saj je država utrpela velike žrtve, zahodne sankcije in bojkoti pa so vodili v [[beg možganov]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.ft.com/content/8c576a9c-ba65-4fb1-967a-fc4fa5457c62 |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221210/https://www.ft.com/content/8c576a9c-ba65-4fb1-967a-fc4fa5457c62 |archive-date=2022-12-10 |url-access=subscription|title=Ukraine war threatens to deepen Russia's demographic crisis|date=2022-04-04|last1=Cocco|first1=Federica|last2=Ivanonva|first2=Polina|work=[[Financial Times]]|access-date=2022-10-06|location=London}}</ref>

Rusija je večnacionalna država z veliko federalnimi subjekti, povezanimi z različnimi manjšinami.<ref>{{navedi splet |last=Curtis |first=Glenn E. |url=http://countrystudies.us/russia/32.htm |title=Russia – Ethnic Composition |year=1998 |location=Washington, D.C. |publisher=Federal Research Division of the [[Library of Congress]] |access-date=2022-01-27}}</ref> V državi je več kot 193 narodnostnih skupin. Ob popisu prebivalstva leta 2010 je bilo okrog 81 % prebivalstva etničnih [[Rusi|Rusov]], preostalih 19 % pa so bile narodne manjšine;<ref>{{navedi splet |url=http://www.demoscope.ru/weekly/ssp/rus_etn_10.php |title=EAll- Russian population census 2010 – Population by nationality, sex and subjects of the Russian Federation |work=Demoscope Weekly |year=2010 |access-date=2021-07-07}}</ref> več kot štiri petine ruskega prebivalstva je evropskega izvora, od tega velikanska večina [[Slovani|Slovanov]],<ref>{{navedi enciklopedijo |url=https://www.britannica.com/place/Russia/Mixed-and-deciduous-forest#ref38597 |title=Russia – The Indo-European Group |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |quote="East Slavs—mainly Russians but including some Ukrainians and Belarusians—constitute more than four-fifths of the total population and are prevalent throughout the country." |access-date=2021-07-18}}</ref> opazni manjšini pa so [[Ugrofinski jeziki|ugrofinski]] ljudje ter [[Germani]].<ref>{{navedi časopis |last1=Kowalev |first1=Viktor |last2=Neznaika |first2=Pavel |title=Power and Ethnicity in the Finno-Ugric Republics of the Russian Federation: The Examples of Komi, Mordovia, and Udmurtia |url=https://archive.org/details/sim_international-journal-of-political-economy_fall-2000_30_3/page/81 |jstor=41103741 |volume=30 |number=3 |pages=81–100 |publisher=Taylor & Francis |year=2000 |journal=[[International Journal of Political Economy]]|doi=10.1080/08911916.2000.11644017 |s2cid=152467776 }}</ref><ref>{{navedi časopis |last=Bartlett |first=Roger |title=The Russian Germans and Their Neighbours |journal=The Slavonic and East European Review |volume=73 |number=3 |pages=499–504 |publisher=[[Modern Humanities Research Association]] |date=July 1995 |jstor=4211864}}</ref> Po podatkih Združenih narodov je ruska imigracija tretja največja na svetu in šteje več kot 11,6 mio ljudi;<ref>{{navedi novice |last=Kirk |first=Ashley |url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/middleeast/12111108/Mapped-Which-country-has-the-most-immigrants.html |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220110/https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/middleeast/12111108/Mapped-Which-country-has-the-most-immigrants.html |archive-date=2022-01-10 |url-access=subscription |url-status=live |title=Mapped: Which country has the most immigrants? |date=2016-01-21 |work=The Daily Telegraph |access-date=2021-06-30}}{{cbignore}}</ref> večina prihaja iz [[post-sovjetske države|postsovjetskih držav]], največ iz [[Srednja Azija|Srednje Azije]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.bloomberg.com/news/features/2017-03-14/russia-s-alternative-universe-immigrants-welcome |title=Russia Wants Immigrants the World Doesn't |publisher=[[Bloomberg L.P.]] |first=Leonid |last=Ragozin |date=2017-03-14 |access-date=2023-07-05}}</ref>
{{Največjih dvajset mest Rusije}}

== Kultura ==
[[File:Moscow-Bolshoi-Theare-1.jpg|thumb|[[Bolšoj teater]] v Moskvi ponoči]]

Ruski [[Ruska književnost|pisatelji]] in filozofi so imeli pomembno vlogo v razvoju evropske literature in misli.<ref name="McLean-1962">{{navedi časopis |last=McLean |first=Hugh |title=The Development of Modern Russian Literature |journal=[[Slavic Review]] |volume=21 |number=3 |pages=389–410 |date=September 1962 |doi=10.2307/3000442 |jstor=3000442  |publisher=Cambridge University Press |s2cid=163341589 }}</ref><ref>{{navedi časopis |last=Frank |first=S. |title=Contemporary Russian Philosophy |url=https://archive.org/details/sim_monist_1927-01_37_1/page/1 |date=January 1927 |pages=1–23 |journal=The Monist |publisher=Oxford University Press |volume=37 |number=1 |doi=10.5840/monist192737121 |jstor=27901095|s2cid=146985312 }}</ref> Rusi so tudi močno vplivali na klasično glasbo,<ref>{{navedi časopis |last=Swan |first=Alfred J. |title=The Present State of Russian Music |url=https://archive.org/details/sim_musical-quarterly_1927-01_13_1/page/29 |jstor=738554 |publisher=Oxford University Press |journal=The Musical Quarterly  |volume=13 |number=1 |pages=29–38 |date=January 1927|doi=10.1093/mq/XIII.1.29 }}</ref> balet,<ref>{{navedi časopis |last=Lifar | first=Sergei |title=The Russian Ballet in Russia and in the West |url=https://archive.org/details/sim_russian-review_1969-10_28_4/page/396 |date=October 1969 |jstor=127159 |doi=10.2307/127159 |pages=396–402 |journal=The Russian Review |volume=28 |number=4 }}</ref> šport,<ref name="Riordan-1993">{{navedi časopis |last=Riordan |first=Jim |title=Rewriting Soviet Sports History |year=1993 |publisher=[[University of Illinois Press]] |jstor=43609911 |volume=20 |number=4 |journal=Journal of Sport History |pages=247–258}}</ref> [[Seznam ruskih slikarjev|slikarstvo]]<ref>{{navedi časopis |last=Snow |first=Francis Haffkine |title=Ten Centuries of Russian Art |doi-access=free |doi=10.2307/25587683 |jstor=25587683 |volume=1 |number=2 |pages=130–135 |date=November 1916 |journal=The Art World}}</ref> in film.<ref name="Bulgakova-2012">{{navedi splet |last=Bulgakova |first=Oksana |url=https://digitalscholarship.unlv.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1021&context=russian_culture |title=The Russian Cinematic Culture |year=2012 |pages=1–37 |access-date=2022-01-13 |publisher=[[University of Nevada, Las Vegas]]}}</ref> Narod je tudi močno prispeval k znanosti in tehnologiji ter raziskovanju vesolja.<ref>{{navedi časopis |last=Hachten |first=Elizabeth A. |title=In Service to Science and Society: Scientists and the Public in Late-Nineteenth-Century Russia |jstor=3655271 |publisher=The [[University of Chicago Press]] |journal=[[Osiris]] |year=2002 |volume=17 |pages=171–209|doi=10.1086/649363 |s2cid=144835649 }}</ref><ref>{{navedi časopis |last=Ipatieff |first=V.N. |title=Modern Science in Russia |url=https://archive.org/details/sim_russian-review_spring-1943_2_2/page/68 |jstor=125254 |doi=10.2307/125254 |year=1943 |pages=68–80 |journal=The Russian Review |publisher=[[Wiley (založba)|Wiley]] |volume=2 |number=2}}</ref>

V Rusiji je 30 mest UNESCO svetovne dediščine, od katerih je 19 kulturnih; 27 mest je na poskusnem seznamu.<ref>{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/statesparties/ru |title=Russian Federation |work=[[UNESCO]] World Heritage Centre |access-date=2021-08-13}}</ref> Velika globalna ruska diaspora je prav tako imela veliko vlogo pri širjenju ruske kulture po svetu. Ruski nacionalni simbol, [[dvoglavi orel]], izvira iz carskega obdobja in je v njenem [[Grb Rusije|grbu]] ter ruski heraldiki.<ref name="Curtis-1998-3"/> Ruski medved in Mati Rusija sta pogosto uporabljena v personifikacijah države.<ref>{{navedi časopis |last=Platoff |first=Anne M. |title=The 'Forward Russia' Flag: Examining the Changing Use of the Bear as a Symbol of Russia |journal=Raven: A Journal of Vexillology |volume=19 |url=https://escholarship.org/content/qt5xz8x2zc/qt5xz8x2zc.pdf?t=n02jtk |pages=99–126 |doi=10.5840/raven2012197 |year=2012 |issn=1071-0043 }}</ref><ref>{{navedi časopis |last=Riabov |first=Oleg |title=The Symbol of the Motherland in the Legitimation and Delegitimation of Power in Contemporary Russia |journal=[[Nationalities Papers]] |issn=0090-5992 |year=2020 |doi=10.1017/nps.2019.14 |pages=752–767 |volume=48 |number=4|s2cid=214578255 }}</ref> [[Matrjoška|Matrjoške]] pogosto veljajo za kulturno ikono Rusije.<ref>{{navedi knjigo |title=Mother Russia: The Feminine Myth in Russian Culture |page=19 |first=Hubbs |last=Joanna |year=1993 |publisher=Indiana University Press |isbn=978-0-253-20842-2}}</ref>

Slovensko-ruska kulturna izmenjava je bogata in vključuje npr. skrb za [[Ruska kapelica|Rusko kapelico]] na Vršiču, ki so jo med 1. svetovno vojno zgradili vojni ujetniki iz Ruskega cesarstva. Kulturne prireditve organizirata društvo Slovenija – Rusija in Ruska dača.<ref>{{navedi splet|url=https://drustvo-slorus.si/language/sl/domov/|title=Društvo Slovenija – Rusija|accessdate=2024-02-04|archive-date=2024-02-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20240204140538/https://drustvo-slorus.si/language/sl/domov/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.ruska-daca.si/|title= Ruska dača}}</ref> V času Kraljevine SHS je prišlo v državo veliko ruskih profesorjev.<ref>{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEVW8S1E|title= Rusi prihajajo! Ruski profesorji na tehniški fakulteti Univerze v Ljubljani v obdobju Kraljevine SHS}}</ref>

===Umetnost in arhitektura===
{{glavni|Seznam ruskih slikarjev|Seznam ruskih arhitektov}}
{{multiple image
| direction         = vertical
| perrow            = 2
| total_width       = 230
| caption_align     = center
| align             = right
| image_style       = border:none;
| image1            = Karl Brullov - The Last Day of Pompeii - Google Art Project.jpg
| caption1          = {{font|size=100%|text=[[Karl Brjullov]], ''[[Zadnji dan Pompejev]]'' (1833)}}
| image2            = Winter Palace Panorama 3.jpg
| caption2          = {{font|size=100%|text=[[Zimski dvorec]] je služil kot [[uradna rezidenca]] [[ruski car|ruskih carjev]].}}
}}
Zgodnje rusko slikarstvo predstavljajo ikone in vibrantne [[freska|freske]] pod bizantinskim vplivom.<ref name="Sova"/> Na začetku 15. stoletja je mojster ikon [[Andrej Rubljov]] narisal eno od najbolj cenjenih religioznih umetnosti.<ref name="Art">{{navedi splet |url=http://countrystudies.us/russia/46.htm |title=Russia – Architecture and Painting |editor=Glenn E. Curtis |year=1998 |publisher=Federal Research Division of the [[Library of Congress]] |location=Washington D.C. |access-date=2021-07-30}}</ref> [[Ruska akademija umetnosti]], ki je bila ustanovljena leta 1757 za učenje ruskih umetnikov, je pripeljala v Rusijo zahodne tehnike posvetnega slikanja.<ref name="Curtis-1998-2"/> V 18. stoletju so postali vplivni akademiki [[Ivan Argunov]], [[Dmitrij Levicki]] in [[Vladimir Borovikovski]].<ref>{{navedi časopis |last=Grover |first=Stuart R. |title=The World of Art Movement in Russia |url=https://archive.org/details/sim_russian-review_1973-01_32_1/page/28 |jstor=128091 |doi=10.2307/128091 |pages=28–42 |volume=32 |number=1 |journal=The Russian Review |publisher=[[Wiley (založba)|Wiley]] |date=January 1973}}</ref> Na začetku 19. stoletja sta [[Karl Brjullov]] in [[Aleksander Andrejevič Ivanov]] ustvarila veliko pomembnih slik in sta znana po svojih [[romantika|romantičnih]] zgodovinskih oljnih slikah.<ref>{{navedi časopis |year=2018 |volume=77 |number=1 |jstor=26565352 |publisher=Cambridge University Press |journal=Slavic Review |last=Dianina |first=Katia |title=The Making of an Artist as National Hero |pages=122–150|doi=10.1017/slr.2018.13 |s2cid=165942177 |doi-access=free }}</ref><ref>{{navedi časopis |last=Sibbald |first=Balb |title=If the soul is nourished ... |journal=Canadian Medical Association Journal |date=2002-02-05 |volume=166 |number=3 |pages=357–358 |pmc=99322}}</ref> Še en romantični slikar je bil [[Ivan Konstantinovič Ajvazovski]], ki velja za enega največjih mojstrov [[pomorska umetnost|pomorske umetnosti]].<ref>{{navedi knjigo|last=Leek|first=Peter|year=2012|title=Russian Painting|publisher=Parkstone International|isbn=978-1-780-42975-5|page=178}}</ref>

V 1860. letih je skupina kritičnih realistov ([[Peredvižniki]]) pod vodstvom [[Ivan Kramskoj|Ivana Kramskega]], [[Ilja Repin|Ilje Repina]] in [[Vasilij Perov|Vasilija Perova]] prekinila z akademijo in je v slikah portretirala večstranske vidike družabnega življenja.<ref>{{navedi časopis |last=Valkenier |first=Elizabeth Kridl |title=The Peredvizhniki and the Spirit of the 1860s |url=https://archive.org/details/sim_russian-review_1975-07_34_3/page/247 |journal=The Russian Review |year=1975 |volume=34 |number=3 |pages=247–265 |publisher=[[Wiley (publisher)|Wiley]] |doi=10.2307/127973 |jstor=127973}}</ref> Prelom z 20. stoletjem je pomenil dvig [[simbolizem (umetnost)|simbolizma]]; predstavljata ga [[Mihail Vrubel]] in [[Nikolaj Rerih]].<ref>{{navedi časopis |last=Reeder |first=Roberta |title=Mikhail Vrubel': A Russian Interpretation of "fin de siècle" Art |jstor=4207296 |publisher=Modern Humanities Research Association |journal=The Slavonic and East European Review |volume=54 |number=3 |date=July 1976 |pages=323–334}}</ref><ref>{{navedi časopis |last=Archer |first=Kenneth |title=Nicholas Roerich and His Theatrical Designs: A Research Survey |jstor=1478046 |doi=10.2307/1478046 |volume=18 |number=2 |publisher=Dance Studies Association |journal=[[Congress on Research in Dance#Dance Research Journal|Dance Research Journal]] |pages=3–6 |year=1986|s2cid=191516851 }}</ref> Ruska avantgarda je cvetela približno med leti 1890 in 1930; globalno vplivni umetniki iz tega obdobja so [[El Lisicki]],<ref>{{navedi časopis |publisher=CAA |pages=437–439 |doi=10.2307/3049132 |jstor=3049132 |journal=The Art Bulletin |date=September 1973 |volume=55 |number=3 |last=Birnholz |first=Alan C. |title=Notes on the Chronology of El Lissitzky's Proun Compositions|url=https://archive.org/details/sim_art-bulletin_1973-09_55_3/page/437 }}</ref> [[Kazimir Severinovič Malevič]], [[Natalja Gončarova]], [[Vasilij Kandinski]] in [[Marc Chagall]].<ref>{{navedi časopis |last=Salmond |first=Wendy |title=The Russian Avant-Garde of the 1890s: The Abramtsevo Circle |journal=The Journal of the Walters Art Museum |volume=60/61 |year=2002 |pages=7–13 |publisher=The [[Walters Art Museum]] |jstor=20168612}}</ref>

Zgodovina ruske arhitekture se začne z zgodnimi lesenimi stavbami starih Slovanov in [[Arhitektura Kijevske Rusije|cerkveno arhitekturo Kijevske Rusije]].<ref>{{navedi časopis |last=Conant |first=Kenneth John |title=Novgorod, Constantinople, and Kiev in Old Russian Church Architecture |journal=The Slavonic and East European Review |doi=10.2307/3020237 |jstor=3020237 |publisher=Cambridge University Press |volume=3 |number=2 |date=August 1944 |pages=75–92}}</ref> Po pokristjanjevanju Kijevske Rusije je bila več stoletij predvsem pod vplivom [[Bizantinska arhitektura|bizantinske arhitekture]].<ref>{{navedi časopis |last=Voyce |first=Arthur |year=1957 |title=National Elements in Russian Architecture |journal=Journal of the Society of Architectural Historians |volume=16 |issue=2 |pages=6–16 |doi=10.2307/987741 |issn=0037-9808 |jstor=987741}}</ref> [[Aristotle Fioravanti]] in drugi italijanski arhitekti so v Rusijo prineslie [[Renesansa|renesačne]] trende.<ref>{{navedi knjigo |last1=Jarzombek |first1=Mark M. |last2=Prakash |first2=Vikramaditya |last3=Ching |first3=Frank |title=A Global History of Architecture |edition=2nd |date=2010 |page=544 |publisher=John Wiley & Sons |isbn=978-0-470-40257-3}}</ref> V 16. stoletju je prišlo do razvoja šotorskih cerkev in čebulastih kupol, ki so značilna lastnost ruske arhitekture.<ref>{{navedi časopis |last=Lidov |first=Alexei |title=The Canopy over the Holy Sepulchre. On the Origin of Onion-Shaped Domes |url=https://www.academia.edu/2694753 |journal=[[Academia.edu]] |year=2005 |pages=171–180}}</ref> V 17. stoletju je v Moskvi in [[Jaroslavelj|Jaroslavlju]] cvetel vilasti način okrasitve in je počasi utiral pot [[Moskovski barok|Nariškinemu baroku]] iz 1680. let.<ref>{{navedi časopis |last=Hughes |first=Lindsey A. J. |title=Western European Graphic Material as a Source for Moscow Baroque Architecture |volume=55 |number=4 |date=October 1977 |pages=433–443 |jstor=4207533 |publisher=[[Modern Humanities Research Association]] |journal=The Slavonic and East European Review}}</ref>

Po reformah Petra Velikega je ruska arhitektura postala pod večjim vplivom Zahodnoevropskih slogov. Okus za [[rokoko]] arhitekturo je vodil v [[Elizabetinski barok|odlična dela]] [[Francesco Bartolomeo Rastrelli|Francesca Bartolomea Rastrellija]] in njegovih sledilcev. Najvplivnejši ruski arhitekti 18. stoletja so [[Vasilij Baženov]], [[Matvej Kazakov]] in [[Ivan Starov]], ki so ustvarili trajne spomenike v Moskvi in Sankt Peterburgu in vzpostavili osnovo za bolj ruske oblike, ki so sledile.<ref name="Art"/> Med vladavino Katarine Velike je Sankt Peterburg postal muzej [[neoklasična arhitektura|neoklasične arhitekture]] na prostem.<ref>{{navedi knjigo |title=The Most Intentional City: St. Petersburg in the Reign of Catherine the Great |last=Munro |first=George |publisher=[[Farleigh Dickinson University]] Press |year=2008 |isbn=978-0-8386-4146-0 |location=[[Cranbury, New Jersey|Cranbury]] |page=233}}</ref> Pod Aleksandrom I. je [[Empir]] postal ''de facto'' arhitekturni slog.<ref>{{navedi časopis |last=Ivask |first=George |title=The "Empire" Period |url=https://archive.org/details/sim_russian-review_1954-07_13_3/page/167 |journal=The Russian Review |year=1954 |volume=13 |number=3 |pages=167–175 |publisher=[[Wiley (publisher)|Wiley]] |doi=10.2307/125968 |jstor=125968}}</ref> V drugi polovici 19. stoletja sta prevladovala neobizantinski slog in slog ponovne obuditve.<ref>{{navedi knjigo |last1=Wortman |first1=Richard S. |last2=Marker |first2=Gary |title=Visual Texts, Ceremonial Texts, Texts of Exploration: Collected Articles on the Representation of Russian Monarchy |date=2014 |section= The "Russian Style" in Church Architecture as Imperial Symbol after 1881 |isbn=978-1-618-11347-4 |publisher=[[Academic Studies Press]] |jstor=j.ctt21h4wkb.15 |doi=10.2307/j.ctt21h4wkb.15 |doi-access=free |pages=208–237}}</ref> Na začetku 20. stoletja je postal trend ruska neoklasična ponovna obuditev.<ref>{{navedi časopis |last=Brumfield |first=William C. |title=Anti-Modernism and the Neoclassical Revival in Russian Architecture, 1906–1916 |publisher=[[University of California Press]] |journal=Journal of the Society of Architectural Historians |pages=371–386 |volume=48 |number=4 |date=December 1989 |doi=10.2307/990455 |jstor=990455}}</ref> Prevladujoči slogi poznega 20. stoletja so [[Art Nouveau]],<ref>{{navedi časopis |last=Brumfield |first=William |title=The Decorative Arts in Russian Architecture: 1900-1907 |jstor=1503933 |doi=10.2307/1503933 |volume=5 |pages=12–27 |journal=The Journal of Decorative and Propaganda Arts |publisher=[[Florida International University]] Board of Trustees |year=1987}}</ref> [[Konstruktivizem (umetnost)|konstruktivizem]]<ref>{{navedi časopis |last=Fer |first=Briony |title=Metaphor and Modernity: Russian Constructivism |jstor=1360263 |publisher=Oxford University Press |pages=14–30 |volume=12 |number=1 |year=1989 |journal=Oxford Art Journal|doi=10.1093/oxartj/12.1.14 }}</ref> in [[Stalinistična arhitektura|socialistični klasicizem]].<ref>{{navedi splet |url=https://iseees.berkeley.edu/sites/default/files/shared/doc/2013_8-eady.pdf |title=To the New Shore: Soviet Architecture's Journey from Classicism to Standardization |last=Zubovich-Eady |first=Katherine |year=2013 |publisher=[[University of California, Berkeley]] |access-date=2022-01-15 |archive-date=2022-01-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220120150146/https://iseees.berkeley.edu/sites/default/files/shared/doc/2013_8-eady.pdf |url-status=dead }}</ref>

===Glasba===
[[File:Porträt des Komponisten Pjotr I. Tschaikowski (1840-1893).jpg|thumb|upright|[[Peter Iljič Čajkovski]] (1840–1893), slika iz leta 1893, [[Nikolaj Dmitrijevič Kuznecov]]]]

Od 10. stoletja naprej so bili prisotni potujoči ljudski pevci, skomorohi.<ref name="Sova"/> Glasba v Kijevski Rusiji je bila pod bizantinskim vplivom (a capella).<ref name="Sova"/> Od 13. stoletja so bile značilne biline, junaške epske pesmi v ruski folklori. Glasbeno središče države je bil od 13. stoletja Novgorod, od 16. stoletja pa Moskva.<ref name="Sova"/> Pisali so inštrumentalno glasbo za [[citre]], [[gusle]] in [[gudok]].<ref name="Sova"/> V sakralni glasbi je prevladovalo večglasje. Leta 1736 je nastala prva operna predstava, leta 1756 pa prvo operno gledališče v Sankt Peterburgu.<ref name="Sova"/>

Do 18. stoletja je bila glasba v Rusiji sestavljena večinoma iz cerkvene glasbe in ljudskih pesmi ter plesov.<ref name="Curtis-1998-4">{{navedi splet |last=Curtis |first=Glenn E. |url=http://countrystudies.us/russia/44.htm |title=Russia – Music |year=1998 |publisher=Federal Research Division of the [[Library of Congress]] |location=Washington D.C. |access-date=2021-06-25}}</ref> V 19. stoletju je bila opredeljena z napetostjo med klasičnimi skladatelji ([[Mihail Glinka]]) skupaj z drugimi člani [[Ruska peterka|mogočne peterke]], ki jih je pozneje nasledil [[krog Beljajeva]],<ref>{{navedi časopis |last=Carpenter |first=Ellon D. |year=2002 |title=Review of A History of Russian Music: From Kamarinskaya to Babi Yar |url=https://archive.org/details/sim_music-library-association-notes_2002-09_59_1/page/74 |jstor=900748 |journal=[[Notes (RRRRRRRRR)|Notes]] |volume=59 |issue=1 |pages=74–77 |doi=10.1353/not.2002.0113 |s2cid=191601515 |issn=0027-4380}}</ref> in [[Rusko glasbeno društvo|Ruskim glasbenim društvom]], ki sta ga vodila skladatelja [[Anton Rubinstein|Anton]] in [[Nikolaj Rubinstein]].<ref>{{navedi časopis |last=Garden |first=Edward |title=Classic and Romantic in Russian Music |url=https://archive.org/details/sim_music-letters_1969-01_50_1/page/153 |jstor=732909 |volume=50 |number=1 |publisher=Oxford University Press |pages=153–157 |date=January 1969 |journal=Music & Letters|doi=10.1093/ml/L.1.153 }}</ref> Poznejšo tradicijo [[Peter Iljič Čajkovski|Petra Iljiča Čajkovskega]], enega največjih skladateljev Romantičnega obdobja, ki je obe skrajnosti združil,<ref name="Sova"/> je v 20. stoletju nadaljeval [[Sergej Vasiljevič Rahmaninov]]. Svetovno znani skladatelji iz 20. stoletja so med drugimi [[Aleksander Nikolajevič Skrjabin]], [[Aleksander Glazunov]],<ref name="Curtis-1998-4"/> neoklasicista [[Igor Stravinski]] in [[Sergej Prokofjev]] ter ekspresionist [[Dmitrij Šostakovič]],<ref name="Sova"/> in pozneje [[Edison Denisov]], [[Sofija Gubajdulina]],<ref name="music2"/> [[Georgij Sviridov]]<ref>{{navedi časopis |last=Gillies |first=Richard Louis |title=Otchalivshaia Rus': Georgii Sviridov and the Soviet Betrayal of Rus' |journal=The Slavonic and East European Review |volume=97 |number=2 |publisher=Modern Humanities Research Association |pages=227–265 |date=April 2019 |doi=10.5699/slaveasteurorev2.97.2.0227|s2cid=151076719 }}</ref> ter [[Alfred Garjevič Šnitke]].<ref name="music2"/>

V sovjetskem obdobju je delovalo več znanih skladateljev žanra [[Popularna glasba|popularne glasbe]], kot sta pevca balad [[Vladimir Semjonovič Visocki]] in [[Bulat Okudžava]],<ref name="music2">{{navedi enciklopedijo |url=https://www.britannica.com/place/Russia/Music |title=Russia – Music |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |access-date=2021-07-07}}</ref> in izvajalci, kot je [[Ala Pugačova]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.nytimes.com/2000/02/28/nyregion/superstar-evokes-superpower-diva-s-voice-adoring-fans-hear-echoes-soviet-days.html?scp=5&sq=pugacheva&st=cse |title=A Superstar Evokes a Superpower; In Diva's Voice, Adoring Fans Hear Echoes of Soviet Days |work=The New York Times |first=Alison |last=Smale |date=2000-02-28 |access-date=2021-07-07|url-access=limited}}</ref> Čeprav so sovjetske oblasti džez sankcionirale, je ta cvetel in se razvil v eno najbolj priljubljenih glasbenih oblik.<ref name="music2"/> V 80. letih je postal v Rusiji priljubljen rock in nastale so skupine, kot so [[Aria (skupina)|Aria]], [[Aquarium (skupina)|Akvarium]],<ref>{{navedi splet |url=https://www.bbc.com/culture/article/20141013-meet-the-bob-dylan-of-russia |title=Boris Grebenshikov: 'The Bob Dylan of Russia' |publisher=BBC |first=Sally |last=McGrane |date=2014-10-21 |access-date=2021-07-07}}</ref> [[DDT (skupina)|DDT]],<ref>{{navedi novice |last=Pellegrinelli |first=Lara |url=https://www.npr.org/2008/02/06/18752518/ddt-notes-from-russias-rock-underground |title=DDT: Notes from Russia's Rock Underground |publisher=NPR |date=2008-02-06 |access-date=2021-07-10}}</ref> in [[Kino (skupina)|Kino]];<ref>{{navedi splet |url=https://www.rferl.org/a/leningrad-rock-club-scorpions-meine-soviet-union-wind-of-change-tsoi/31157285.html |title='Crazy Pirates': The Leningrad Rockers Who Rode A Wind Of Change Across The U.S.S.R. |publisher=Radio Free Europe/Radio Liberty |first=Coilin |last=O'Connor |date=2021-03-23 |access-date=2021-07-07}}</ref> pevec slednje je bil sploh velikanska osebnost.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rferl.org/a/russia-music-kino-tsoi/27185480.html |title=Musician, Songwriter, Cultural Force: Remembering Russia's Viktor Tsoi |publisher=Radio Free Europe/Radio Liberty |date=2015-08-12 |access-date=2021-07-19}}</ref> Od 60. let cveti v Rusiji pop glasba z globalno znanimi skupinami, kot je [[t.A.T.u.]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.theage.com.au/entertainment/music/tatu-bad-to-be-true-20030614-gdvvq0.html |title=Tatu bad to be true |work=The Age |date=2003-06-14 |access-date=2021-07-07}}</ref>

===Književnost in filozofija===
{{glavni|Ruska književnost}}
{{multiple image
| perrow            = 2
| total_width       = 300
| caption_align     = center
| align             = left
| image1            = Ilya Efimovich Repin (1844-1930) - Portrait of Leo Tolstoy (1887).jpg
| caption1          = {{font|size=100%|text=[[Lev Nikolajevič Tolstoj]] (1828–1910), velja za enega največjih pisateljev vseh časov, z deli kot je ''[[Vojna in mir]]''.<ref>{{navedi splet |last=Thirlwell |first=Adam |url=https://www.theguardian.com/books/2005/oct/08/classics.leonikolaevichtolstoy |title=A masterpiece in miniature |work=The Guardian |date=2005-10-08 |access-date=2021-07-25}}</ref>}}
| image2            = Vasily Perov - Портрет Ф.М.Достоевского - Google Art Project.jpg
| caption2          = {{font|size=100%|text=[[Fjodor Dostojevski]] (1821–1881), eden največjih romanopiscev vseh časov, katerega mojstrovina je med drugim ''[[Zločin in kazen]]''<ref>{{navedi časopis |last=Dahlkvist |first=Tobias |date=October 2015 |title=The Epileptic Genius: The Use of Dostoevsky as Example in the Medical Debate over the Pathology of Genius |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-the-history-of-ideas_2015-10_76_4/page/587 |jstor=43948762 |journal=Journal of the History of Ideas |publisher=[[University of Pennsylvania Press]] |volume=76|number=4 |pages=587–608 |doi=10.1353/jhi.2015.0028 |pmid=26522713 |s2cid=37817118 |issn=0022-5037}}</ref>}}
}}

[[Ruska književnost]] velja za eno najvplivnejših in najbolj razvitih na svetu.<ref name="McLean-1962"/> Slediti ji je možno od [[srednji vek|srednjega veka]], ko so bili napisani epi in kronike v [[Starovzhodnoslovanščina|starovzhodnoslovanščini]].<ref>Letopisi: Literature of Old Rus'. ''Biographical and Bibliographical Dictionary''. ed. by Oleg Tvorogov. Moscow: Prosvescheniye ("Enlightenment"), 1996. ({{jezik-ru|url=no|[http://interpretive.ru/dictionary/1311/word/letopisi Летописи] // Литература Древней Руси. Биобиблиографический словарь / под ред. О.В. Творогова. – М.: Просвещение, 1996.}})</ref> V obdobju [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] je književnost z deli [[Mihail Vasiljevič Lomonosov|Mihaila Vasiljeviča Lomonosova]], [[Denis Ivanovič Fonvizin|Denisa Ivanoviča Fonvizina]], [[Gavril Deržavin|Gavrila Deržavina]] in [[Nikolaj Karamzin|Nikolaja Karamzina]] zrasla na pomenu.<ref name="literature"/> V zgodnjih 30. letih 19. stoletja, med zlato dobo ruske poezije, je književnost doživela osupljivo zlato dobo v poeziji, prozi in drami.<ref>{{navedi novice |last1=Prose |first1=Francine |last2=Moser |first2=Benjamin |url=https://www.nytimes.com/2014/11/30/books/review/what-makes-the-russian-literature-of-the-19th-century-so-distinctive.html |title=What Makes the Russian Literature of the 19th Century So Distinctive? |work=The New York Times |date=2014-11-25 |access-date=2021-07-19|url-access=limited}}</ref> [[Romantika]] je omogočila razcvet pesniškega talenta [[Vasilij Žukovski|Vasilija Žukovskega]], pozneje pa je prišel v ospredje njegov varovanec [[Aleksander Sergejevič Puškin]].<ref>{{navedi časopis |last=Emerson |first=Caryl |jstor=20057504 |publisher=The Johns Hopkins University Press |volume=29 |number=4 |year=1998 |pages=653–672 |journal=New Literary History |title=Pushkin, Literary Criticism, and Creativity in Closed Places |url=https://archive.org/details/sim_new-literary-history_autumn-1998_29_4/page/653 |doi=10.1353/nlh.1998.0040 |s2cid=144165201}}</ref> Sledeč stopinjam Puškina se je rodila nova generacija pesnikov, vključno z byronistom [[Mihail Jurjevič Lermontov|Mihailom Jurjevičem Lermontovim]],<ref name="Sova"/> [[Nikolaj Nekrasov|Nikolajem Nekrasovim]], [[Aleksej Konstantinovič Tolstoj|Aleksejem Konstantinovičom Tolstojem]], [[Fjodor Tjutčev|Fjodorjem Tjutčevim]] in [[Afanasij Fet|Afanasijem Fetom]].<ref name="literature">{{navedi splet |url=http://countrystudies.us/russia/43.htm |title=Russia – Literature |editor=Glenn E. Curtis |year=1998 |publisher=Federal Research Division of the [[Library of Congress]] |location=Washington D.C. |access-date=2021-07-27}}</ref>

Prvi ruski veliki romanopisec je bil [[Nikolaj Vasiljevič Gogolj]], ki je razvil naturalno šolo.<ref name="Sova"/><ref>{{navedi časopis |last=Strakhovsky |first=Leonid I. |title=The Historianism of Gogol |jstor=2491790 |doi=10.2307/2491790 |volume=12 |number=3 |date=October 1953 |pages=360–370 |journal=The American Slavic and East European Review (Slavic Review) |publisher=[[Association for Slavic, East European, and Eurasian Studies]]}}</ref> Sledil mu je [[Ivan Sergejevič Turgenjev]], ki je bil mojster tako kratkih zgodb kot tudi romanov; njegovo delovanje pomeni vrhunec realizma.<ref name="Sova"/><ref>{{navedi časopis |last=Henry Chamberlin |first=William |title=Turgenev: The Eternal Romantic |url=https://archive.org/details/sim_russian-review_spring-1946_5_2/page/10 |jstor=125154 |publisher=[[Wiley (publisher)|Wiley]] |doi=10.2307/125154 |volume=5 |number=2 |pages=10–23 |journal=The Russian Review|year=1946 }}</ref> Realista [[Fjodor Dostojevski]] in [[Lev Nikolajevič Tolstoj]] sta hitro mednarodno zaslovela. [[Mihail Saltikov Ščedrin]] je pisal satiro,<ref>{{navedi časopis |last=Neuhäuser |first=Rudolf |title=The Early Prose of Saltykov-Shchedrin and Dostoevskii: Parallels and Echoes |journal=Canadian Slavonic Papers |jstor=40867755 |volume=22 |number=3 |year=1980 |pages=372–387 |doi=10.1080/00085006.1980.11091635}}</ref> [[Nikolaj Semjonovič Leskov]] pa je najbolj uspel s kratkimi leposlovnimi zgodbami.<ref>{{navedi časopis |last=Muckle |first=James |title=Nikolay Leskov: educational journalist and imaginative writer |publisher=Australia and New Zealand Slavists' Association |year=1984 |pages=81–110 |journal=New Zealand Slavonic Journal |jstor=40921231}}</ref> V drugi polovici stoletja je [[Anton Pavlovič Čehov]] uspel s kratkimi zgodbami in postal vodilni dramaturg.<ref>{{navedi splet |url=https://www.theguardian.com/books/2004/jul/03/classics |title=A Chekhov lexicon |last=Boyd |first=William |date=2004-07-03 |access-date=2022-01-15 |work=The Guardian}}</ref> Pod vplivom francoskega razsvetljenstva je v drugi polovici 18. stoletja deloval pravljičar [[Ivan Andrejevič Krilov|Ivana Andrejeviča Krilova]],<ref name="Sova"/><ref>{{navedi časopis |last1=Pirie |first1=Gordon |last2=Chandler |first2=Robert |title=Eight Tales from Ivan Krylov |journal=[[Translation and Literature]] |publisher=Edinburgh University Press |jstor=40340118 |volume=18 |number=1 |year=2009 |pages=64–85 |doi=10.3366/E096813610800037X}}</ref> neleposlovni pisatelji, kot je kritik [[Visarjon Belinski]]<ref>{{navedi časopis |last=Gifford |first=Henry |title=Belinsky: One Aspect |journal=The Slavonic and East European Review |jstor=4204011 |volume=27 |number=68 |year=1948 |pages=250–258}}</ref> in dramatike kot sta [[Aleksander Gribojedov]] in [[Aleksander Ostrovski]].<ref>{{navedi časopis |last=Brintlinger |first=Angela |title=The Persian Frontier: Griboedov as Orientalist and Literary Hero |journal=Canadian Slavonic Papers |jstor=40870888 |volume=45 |number=3/4 |year=2003 |pages=371–393 |doi=10.1080/00085006.2003.11092333 |s2cid=191370504}}</ref><ref>{{navedi časopis |last=Beasly |first=Ina |title=The Dramatic Art of Ostrovsky. (Alexander Nikolayevich Ostrovsky, 1823–86) |journal=The Slavonic and East European Review |jstor=4202212 |volume=6 |number=18 |year=1928 |pages=603–617}}</ref> Začetek 20. stoletja velja za srebrno dobo ruske poezije. V tem obdobju so delovali pesniki, kot so [[Aleksander Blok]], [[Ana Andrejevna Ahmatova]], [[Boris Leonidovič Pasternak]] in [[Konstantin Balmont]].<ref>{{navedi časopis |last=Markov |first=Vladimir |title=Balmont: A Reappraisal |jstor=2493225 |journal=Slavic Review |volume=28 |number=2 |year=1969 |pages=221–264 |doi=10.2307/2493225|s2cid=163456732 }}</ref> Prav tako so delovali prvovrstni romanopisci in pisci kratkih zgodb, kot so [[Aleksandr Kuprin]], nobelovec [[Ivan Aleksejevič Bunin]], [[Leonid Andrejev]], [[Jevgenij Ivanovič Zamjatin]] in simbolisti [[Andrej Beli]], [[Dmitrij Sergejevič Merežkovski]], [[Fjodor Sologub]], [[Aleksander Aleksandrovič Blok]] in [[Valerij Jakovljevič Brjusov]].<ref name="literature"/> V obdobju moderne sta delovala pesnika [[Inoketij Fjodorovič Anenski]] in [[Afanasij Afanasjevič Fet]] ter pisatelja [[Anton Pavlovič Čehov]] in [[Vsevolod Mihajlovič Garšin]].<ref name="Sova"/> Predstavnika akmeizma in futurizma sta bila [[Vladimir Vladimirovič Majakovski]] in [[Viktor Vladimirovič Hlebnikov]].<ref name="Sova"/>

Po ruski revoluciji leta 1917 se je ruska književnost razdelila na sovjetsko in belo emigrantsko. V 30. letih 20. stoletja je prevladujoč trend v Rusiji postal [[socialistični realizem]]. Njegova vodilna osebnost je bil [[Maksim Gorki]], ki je postavil temelje za ta slog.<ref>{{navedi časopis |last=Tikhonov |first=Nikolay |author-link=Nikolai Tikhonov (writer)|title=Gorky and Soviet Literature |date=November 1946 |pages=28–38 |volume=25 |number=64 |publisher=[[Modern Humanities Research Association]] |jstor=4203794 |journal=The Slavonic and East European Review}}</ref> [[Mihail Afanasjevič Bulgakov]] je bil eden vodilnih piscev sovjetskega obdobja.<ref>{{navedi časopis |jstor=4212557 |last=Lovell |first=Stephen |title=Bulgakov as Soviet Culture |volume=76 |number=1 |pages=28–48 |journal=The Slavonic and East European Review |year=1998 |publisher=[[Modern Humanities Research Association]]}}</ref> Roman [[Nikolaj Ostrovski|Nikolaja Ostrovskega]] [[Kako je bilo jeklo ojačano]] je bil med najboljšimi deli ruske književnosti. Vplivni emigrantski pisci vključujejo [[Vladimir Nabokov|Vladimirja Nabokova]]<ref>{{navedi časopis |last=Grosshans |first=Henry |title=Vladimir Nabokov and the Dream of Old Russia |url=https://archive.org/details/sim_texas-studies-in-literature-and-language_winter-1966_7_4/page/401 |jstor=40753878 |publisher=[[University of Texas Press]] |pages=401–409 |year=1966 |journal=[[Texas Studies in Literature and Language]] |volume=7 |number=4}}</ref> in [[Isaac Asimov|Isaaca Asimova]], ki velja za enega od Velikih treh znanstvenofantastičnih piscev.<ref>{{navedi knjigo |last=Freedman |first=Carl |title=Critical Theory and Science Fiction |author-link=Carl Freedman (writer) |date=2000 |publisher=Wesleyan University Press |page=71 |isbn=978-0-819-56399-6}}</ref> Z nastopom destalinizacijske odjuge se dvigne družbenokritična literatura A. P. Platonova, I. G Erenburga in nobelovec [[Aleksander Solženicin]], ki je pisal o življenju v gulagih.<ref name="Sova"/><ref>{{navedi časopis |last=Rowley |first=David G. |title=Aleksandr Solzhenitsyn and Russian Nationalism |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-contemporary-history_1997-07_32_3/page/321 |journal=Journal of Contemporary History |jstor=260964 |publisher=[[SAGE Publishing]] |pages=321–337 |volume=32 |number=3 |date=July 1997|doi=10.1177/002200949703200303 |s2cid=161761611 }}</ref>

Ruska filozofija je bila zelo vplivna. [[Aleksander Ivanovič Gercen]] velja za enega od očetov agrarnega [[Populizem|populizma]].<ref>{{navedi časopis |last=Kelly |first=Aileen |title=The Destruction of Idols: Alexander Herzen and Francis Bacon |jstor=2709278 |doi=10.2307/2709278 |publisher=[[University of Pennsylvania Press]] |journal=Journal of the History of Ideas |year=1980 |volume=41 |number=4 |pages=635–662}}</ref> [[Mihail Bakunin]] velja za očeta [[anarhizem|anarhizma]].<ref>{{navedi časopis |last=Rezneck |first=Samuel |title=The Political and Social Theory of Michael Bakunin |url=https://archive.org/details/sim_american-political-science-review_1927-05_21_2/page/270 |jstor=1945179 |doi=10.2307/1945179 |pages=270–296 |volume=21 |number=2 |journal=The American Political Science Review |year=1927 |publisher=[[American Political Science Association]]|s2cid=147141998 }}</ref> [[Peter Kropotkin]] je najpomembnejši avtor anarhokomunizma.<ref>{{navedi časopis |last=Adams |first=Matthew S. |title=Rejecting the American Model: Peter Kropotkin's Radical Communalism |jstor=26227268 |pages=147–173 |volume=35 |number=1 |journal=[[History of Political Thought]] |publisher=Imprint Academic |year=2014}}</ref> Pisanje [[Mihail Bahtin|Mihaila Bahtina]] je močno vplivalo na strokovnjake.<ref>{{navedi časopis |last=Schuster |first=Charles I. |title=Mikhail Bakhtin as Rhetorical Theorist |url=https://archive.org/details/sim_college-english_1985-10_47_6/page/594 |jstor=377158 |doi=10.2307/377158 |volume=47 |number=6 |pages=594–607 |journal=[[College English]] |year=1985 |publisher=[[National Council of Teachers of English]]|s2cid=141332657 }}</ref> [[Helena Blavacki]] je dobila mednarodne sledilce kot vodilna teoretičarka [[teozofija|teozofije]] in je soustanovila [[Teozofično društvo]].<ref>{{navedi časopis |last=Bevir |first=Mark |title=The West Turns Eastward: Madame Blavatsky and the Transformation of the Occult Tradition |jstor=1465212 |pages=747–767 |publisher=Oxford University Press |volume=62 |number=3 |journal=Journal of the American Academy of Religion |year=1994|doi=10.1093/jaarel/LXII.3.747 }}</ref> [[Vladimir Lenin]], pomemben revolucionar, je razvil različico komunizma, ki je znana kot [[leninizem]].<ref>{{navedi časopis |last=Brinkley |first=George |year=1998 |editor-last=Harding |editor-first=Neil |editor2-last=Pipes |editor2-first=Richard |title=Leninism: What It Was and What It Was Not |url=https://www.jstor.org/stable/1408333 |journal=The Review of Politics |volume=60 |issue=1 |pages=151–164 |doi=10.1017/S0034670500043965 |jstor=1408333 |s2cid=144930608 |issn=0034-6705}}</ref> [[Lev Trocki]] je po drugi strani ustanovil [[trockizem]].<ref>{{Citation |title=The myth of Trotskyism |year=1973 |url=https://www.cambridge.org/core/books/leon-trotsky-and-the-politics-of-economic-isolation/myth-of-trotskyism/95EE597BFA047615C393337F30CF63AF |work=Leon Trotsky and the Politics of Economic Isolation |pages=3–16 |editor-last=Day |editor-first=Richard B. |series=Cambridge Russian, Soviet and Post-Soviet Studies |place=Cambridge |publisher=Cambridge University Press |doi=10.1017/CBO9780511524028.002 |isbn=978-0-521-52436-0 |access-date=2022-03-14}}</ref> [[Aleksander Zinovjev]] je bil pomemben filozof v drugi polovici 20. stoletja.<ref>{{navedi časopis |last=Brom |first=Libor |title=Dialectical Identity and Destiny: A General Introduction to Alexander Zinoviev's Theory of the Soviet Man |jstor=1347433 |doi=10.2307/1347433 |volume=42 |number=1/2 |year=1988 |pages=15–27 |publisher=Rocky Mountain Modern Language Association |journal=Rocky Mountain Review of Language and Literature|s2cid=146768452 }}</ref> [[Aleksander Dugin]] velja za »guruja geopolitike«.<ref>{{navedi časopis|last=Rutland|first=Peter|date=December 2016|title=Geopolitics and the Roots of Putin's Foreign Policy|journal=[[Russian History (Brill journal)|Russian History]]|publisher=[[Brill Publishers]]|volume=43|issue=3–4|pages=425–436|doi=10.1163/18763316-04304009|jstor=26549593}}</ref>

V politično-filozofskih razprave se na začetku 19. stoletja pojavita dve strani: zahodnjaki (npr. Ivan Turgenjev) in slavofili (npr. Konstantin Aksakov).<ref name="Evropa"/>

===Kulinarika===
[[File:Mint bread kvas.jpg|thumb|[[Kvas (pijača)|Kvas]] je stara in tradicionalna ruska pijača.]]
Na rusko kulinariko je vplivalo podnebje, kulturne in verske tradicije ter ogromna geografija naroda; podobnosti deli s kulinariko sosednjih držav. Poljšine [[rž]], [[pšenica]], [[ječmen]] in [[proso]] so sestavine različnih kruhov, [[palačinka|palačink]] in žit ter različnih pijač. [[Kruh]] v več različicah<ref>{{navedi splet |last=Azhnina |first=Maria |url=https://www.rbth.com/russian_kitchen/2017/07/13/7-kinds-of-russian-bread-youll-want-to-bite-the-crust-off-of_801997 |title=7 kinds of Russian bread you'll want to bite the crust off of |work=Russia Beyond |date=2017-07-13 |access-date=2021-12-05}}</ref> je zelo priljubljen širom Rusije.<ref>{{navedi splet |last=Thatcher |first=Gary |url=https://www.csmonitor.com/1985/0916/obread.html |title=When it comes to bread, Russians don't loaf |work=The Christian Science Monitor |date=1985-09-16 |access-date=2021-08-07}}</ref> Okusne juhe in obare so med drugim [[šči]], [[boršč]], [[uha]], [[soljanka]] in [[okroška]]. [[Kisla smetana|smetana]] in [[majoneza]] sta pogosto dodani juham in solatam.<ref>{{navedi splet |url=https://www.themoscowtimes.com/2021/05/15/spotlight-on-smetana-russias-sour-cream-a73909 |title=Spotlight on Smetana: Russia's Sour Cream |work=The Moscow Times |first=Jennifer |last=Eremeeva |date=2021-05-15 |access-date=2021-05-18}}</ref><ref>{{navedi splet |last=Shearlaw |first=Maeve |url=https://www.theguardian.com/world/2014/nov/21/-sp-understanding-russias-obsession-with-mayonnaise |title=Understanding Russia's obsession with mayonnaise |work=The Guardian |date=2014-11-21 |access-date=2021-12-05}}</ref> [[Pirožki]],<ref>{{navedi knjigo |last=Goldstein |first=Darra |author-link=Darra Goldstein |title=A Taste of Russia: A Cookbook of Russian Hospitality |url=https://archive.org/details/tasteofrussia00darr |date=1999 |edition=2nd |page=[https://archive.org/details/tasteofrussia00darr/page/54 54] |publisher=Russian Information Service |isbn=978-1-880-10042-4}}</ref> [[blini]],<ref>{{navedi knjigo |last=Curtis |first=Michele |title=In the Kitchen: The New Bible of Home Cooking |date= 2018 |isbn=978-1-743-58555-9 |publisher=Hardie Grant Publishing |page=66}}</ref> in [[sirniki]] so avtohtone oblike palačink.<ref>{{navedi knjigo |last=Sacharow |first=Alla |title=Classic Russian Cuisine: A Magnificent Selection of More Than 400 Traditional Recipes |publisher=[[Alfred A. Knopf]] |year=1993 |page=281 |isbn=978-1-628-72079-2}}</ref> [[Govedina Stroganov]],<ref name="Volokh-1983">{{navedi knjigo |last1=Volokh |first1=Anne |last2=Manus |first2=Mavis |title=The Art of Russian Cuisine |url=https://archive.org/details/artofrussiancuis0000volo |date=1983 |publisher=[[Macmillan Publishers]] |location=New York |isbn=978-0-026-22090-3}}</ref>{{rp|266}} [[Piščanec po kijevsko]],<ref name="Volokh-1983"/>{{rp|320}} [[pelmeni]]<ref>{{navedi knjigo |last=Grigson |first=Jane |author-link=Jane Grigson |title=Jane Grigson's Vegetable Book |url=https://archive.org/details/janegrigsonsvege0000grig_w7y9 |date=2007 |publisher=[[University of Nebraska Press]] |page=[https://archive.org/details/janegrigsonsvege0000grig_w7y9/page/144 144] |isbn=978-0-803-25994-2}}</ref> in [[šašlik]] so priljubljene mesne jedi.<ref>{{navedi splet |last=Naylor |first=Tony |url=https://www.theguardian.com/food/2020/jul/22/from-sizzling-shashlik-to-spicy-seekh-kebabs-barbecue-recipes-from-around-the-world |title=From sizzling shashlik to spicy seekh kebabs: barbecue recipes from around the world |work=The Guardian |date=2020-07-22 |access-date=2021-01-05}}</ref> Druga mesna jed so sarme ([[golubci]]), običajno napolnjene z mesom.<ref>{{navedi splet |last=Eremeeva |first=Jennifer |url=https://www.themoscowtimes.com/2021/02/06/north-meets-south-in-mini-golubtsy-a72851 |title=North Meets South in Mini Golubtsy |work=The Moscow Times |date=2021-02-10 |access-date=2022-01-05}}</ref> Solate so med drugim [[Francoska solata|ruska solata]],<ref>{{navedi splet |last=Cloake |first=Felicity |url=https://www.theguardian.com/food/2020/aug/05/how-to-make-the-perfect-russian-salad-felicity-cloake |title=How to make the perfect Russian salad |work=The Guardian |date=2020-08-05 |access-date=2022-01-05}}</ref> [[vinegret]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.rbth.com/russian-kitchen/326159-russian-vinegret-salad-super-easy |title=Russian Vinegret salad: Super-easy and super-traditional |work=Russia Beyond |date=2017-09-13 |access-date=2022-01-05 }}</ref> in [[oblečena sled]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.dw.com/en/global-snack-herring-under-a-fur-coat/av-55811920|title=Global Snack: Herring under a fur coat |work=DW News |publisher=[[Deutsche Welle]] |date=2020-04-12 |access-date=2022-01-05}}</ref>

Ruska nacionalna brezalkoholna pijača je [[Kvas (pijača)|kvas]],<ref>{{navedi splet |url=https://www.themoscowtimes.com/2020/07/04/kvas-russias-national-tipple-a70784 |title=Kvas: Russia's National Tipple |work=The Moscow Times |first=Jennifer |last=Eremeeva |date=2020-07-04 |access-date=2021-05-19}}</ref> nacionalna alkoholna pijača pa [[vodka]]; njena proizvodnja v Rusiji (in drugod) sega v 14. stoletje.<ref>{{navedi splet |url=https://www.atlasobscura.com/articles/how-to-drink-vodka-like-a-russian |title=How To Drink Vodka Like a Russian |work=[[Atlas Obscura]] |first=Dan |last=Nosowitz |date=2016-04-07 |access-date=2021-05-19}}</ref> Država ima največjo porabo vodke na svetu,<ref>{{navedi splet |url=https://qz.com/179708/map-where-the-worlds-biggest-vodka-drinkers-are/ |title=Map: Where the world's biggest vodka drinkers are |work=[[Quartz (publication)|Quartz]] |first=Roberto A. |last=Ferdman |date=2014-02-23 |access-date=2021-05-18}}</ref> pivo pa je najbolj priljubljena alkoholna pijača.<ref>{{navedi poročilo |url=https://ac.gov.ru/uploads/2-Publications/alcogol/al%D1%81o.2020.4.pdf |script-title=ru:Обзор российского рынка алкогольной продукции. IV квартал 2020 |title=Obzor rossiyskogo rynka alkogol'noy produktsii. IV kvartal 2020 |publisher=[[Analytical Center for the Government of the Russian Federation]] |page=11 |lang=ru |date=February 2021 |access-date=2022-02-10 |archive-date=2021-04-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210422110728/http://www.ac.gov.ru/uploads/2-Publications/alcogol/al%D1%81o.2020.4.pdf |url-status=dead }}</ref> Vino je v 21. stoletju vse bolj priljubljeno.<ref>{{navedi poročilo |url=https://apps.fas.usda.gov/newgainapi/api/Report/DownloadReportByFileName?fileName=Russia%20Wine%20Market%20Overview_Moscow%20ATO_Russian%20Federation_04-21-2021 |title=Russia Wine Market Overview |work=[[Foreign Agricultural Service]] |publisher=[[United States Department of Agriculture]] |date=2021-04-22 |access-date=2022-01-07 }}</ref> Čaj je v Rusiji priljubljen že stoletja.<ref>{{navedi splet |last=Teslova |first=Elena |url=https://www.aa.com.tr/en/europe/russian-samovars-make-tea-time-distinctive-tradition/1720329 |publisher=[[Anadolu Agency]] |title=Russian samovars make tea-time distinctive tradition |date=2021-01-31 |access-date=2021-11-17 }}</ref>

=== Množični mediji in film ===
[[File:2019-07-28-3385-Moscow-Ostankino-Tower.jpg|thumb|left|upright|[[Ostankinski stolp]] v Moskvi, najvišja prostostoječa struktura v Evropi<ref>{{navedi splet |url=https://www.rbth.com/arts/2017/08/08/the-high-life-how-to-get-to-ostankino-tower-and-what-to-do-there_818720 |title=The high life: How to get to Ostankino Tower and what to do there |work=Russia Beyond |last=Sinelschikova |first=Yekaterina |date=2017-08-08 |access-date=2021-12-23}}</ref>]]
V Rusiji je več kot 400 tiskovnih agencij, mednarodno največje pa so [[TASS]], [[RIA Novosti]], [[Sputnik (tiskovna agencija)|Sputnik]] in [[Interfax]].<ref>{{navedi splet |url=http://ejc.net/media_landscapes/russia#link_312 |title=Russia – Media Landscape |work=[[European Journalism Centre]] |first=Natalya |last=Krasnoboka |archive-url=https://web.archive.org/web/20180320003807/http://ejc.net/media_landscapes/russia#link_312 |archive-date=2018-03-20 |url-status=dead |access-date=2021-05-15}}</ref> Najbolj priljubljen medij v Rusiji je [[televizija]].<ref name="bbcmedia">{{navedi novice |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-17840134 |title=Russia profile – Media |publisher=BBC |date=2021-06-08 |access-date=2021-11-25}}</ref> Med 3000 licenziranimi radijskimi postajami v državi so najbolj znane [[Radio Rossiji]], [[Vesti FM]], [[Eho Moskve]], [[Radio Majak]] in [[Russkoje Radio]]. Od 16.000 registriranih časopisov so najbolj priljubljeni {{jezik|ru-latn|[[Argumenty i Fakty]]}}, [[Komsomolskaya Pravda]], {{jezik|ru-latn|[[Rossijskaja Gazeta]]}}, [[Izvestija]] in [[Moskovskij Komsomolec]]. Državni [[Kanal ena Rusije|Prvi kanal]] in [[Rusija-1]] sta vodilna kanala z novicami, [[RT (TV novice)|RT]] pa je vodilni v ruskih mednarodnih medijskih operacijah.<ref name="bbcmedia"/> Rusija ima največje tržišče za videoigre v Evropi z več kot 65 mio igralci v državi.<ref>{{navedi splet |url=https://newzoo.com/insights/infographics/russia-games-market-2018/ |title=Russia Games Market 2018 |work=Newzoo |date=2018-07-11 |access-date=2020-01-27 |archive-date=2020-09-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200923234044/https://newzoo.com/insights/infographics/russia-games-market-2018/ |url-status=dead }}</ref>

Ruski in pozneje sovjetski film je bil leglo inovacij, kar je vodilo v svetovno znane filme, kot je ''[[Križarka Potemkin]]'', ki je bila na bruseljskem svetonem sejmu leat 1958 razglašena za najboljši film vseh časov.<ref>{{navedi časopis |last=Miller |first=Jamie |jstor=20451166 |title=Soviet Cinema, 1929–41: The Development of Industry and Infrastructure |url=https://archive.org/details/sim_europe-asia-studies_2006-01_58_1/page/103 |journal=[[Europe-Asia Studies]] |volume=58 |number=1 |year=2006 |pages=103–124 |doi=10.1080/09668130500401715 |s2cid=153570960}}</ref><ref>{{navedi splet |last=Hodgson |first=Jonathan |url=https://www.play.mdx.ac.uk/media/EISENSTEIN%2C+Sergei+-+BATTLESHIP+POTEMKIN+-+1925+Russia/1_sub9wj41 |title=Eisenstein, Sergei – Battleship Potemkin – 1925 Russia |publisher=[[Middlesex University]] |date=2020-12-04 |access-date=2021-07-10}}</ref> Sovjetski ustcarjalci filmov, predvsem [[Sergei Eisenstein]] in [[Andrej Tarkovski]], so bili eni najbolj inovativnih in vplivnih režiserjev na svetu.<ref>{{navedi splet |url=https://www.inverse.com/article/40392-sergei-eisenstein-google-doodle |title=Sergei Eisenstein: How the "Father of Montage" Reinvented Cinema |work=[[Inverse (webWWWWWWWWWWWWWW)|Inverse]] |first=Mike |last=Brown |date=2018-01-22 |access-date=2021-05-27}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.bfi.org.uk/features/where-begin-with-andrei-tarkovsky |title=Where to begin with Andrei Tarkovsky |work=[[British Film Institute]] |quote=He made only seven features, but Russian director Andrei Tarkovsky is widely regarded as one of cinema's true masters. |first=Carmen |last=Gray |date=2015-10-27 |access-date=2021-05-27}}</ref> Eisenstein je bil učenec [[Lev Kulešov|Leva Kuleševa]], ki je razvil inovativno [[Sovjetska teorija montaže|sovjetsko teorijo montaže]] v urejanju filma na prvi filmski šoli na svetu, [[Gerasimov institut filma|Vsesovjetskem inštitutu filma]].<ref>{{navedi enciklopedijo |url=https://www.britannica.com/topic/All-Union-State-Institute-of-Cinematography |title=All-Union State Institute of Cinematography |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |access-date=2021-06-29}}</ref> 
Teorija [[Kino-oko]] [[Dziga Vertov|Dzige Vertova]] je imela ogromen vpliv na razvoj dokumentarnih filmov in filmski realizem.<ref>{{navedi splet |url=https://news.yale.edu/2019/08/12/yale-film-scholar-dziga-vertov-enigma-movie-camera |title=Yale film scholar on Dziga Vertov, the enigma with a movie camera |work=[[Yale University]] |first=Kendall |last=Teare |date=2019-08-12 |access-date=2021-06-21}}</ref> Veliko sovjetskih realističnih filmov je bilo umetnostno uspešnih, tako ''[[Čapajev]]'', ''[[Letijo žerjavi]]'' in ''[[Balada vojaka]]''.<ref name="Bulgakova-2012"/>

V 60. in 70. letih 20. stoletja je v sovjetskem filmu bilo več različnih umetnostnih slogov.<ref name="Bulgakova-2012"/> Komedije [[Eldar Rjazanov|Eldarja Rjazanova]] in [[Leonid Gajdaj|Leonida Gajdaja]] so bile takrat izjemno priljubljene, veliko fraz pa je še vedno v uporabi.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rferl.org/a/eldar-ryazanov-films/27398408.html |title=Eldar Ryazanov And His Films |publisher=Radio Free Europe/Radio Liberty |date=2015-11-30 |access-date=2021-05-27}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last1=Prokhorova |first1=Elena |last2=Beumers |first2=Birgit |title=A History of Russian Cinema |date=2008 |section=The Man Who Made Them Laugh: Leonid Gaidai, the King of Soviet Comedy |isbn=978-1-84520-215-6 |publisher=[[Berg Publishers]] |pages=519–542}}</ref> [[Sergej Bondarčuk]] je v letih 1961–1968 režiral filmsko serijo [[Vojna in mir (filmska serija)|filmske priredbe]] epične klasike Leva Tostoja ''[[Vojna in mir]]'', ki je bila najdražji film, narejen v Sovjetski zvezi in je bil nagrajena z [[Oskar (filmska nagrada)|oskarjem]].<ref name="Bulgakova-2012"/> Leta 1969 je bil izdan film [[Vladimir Motil|Vladimirja Motila]] ''[[Belo sonce puščave]]'', zelo priljubljen film v zvrsti [[ostern]]; film tradicionalno gledajo kozmonavti pred potovanjem v vesolje.<ref>{{navedi splet |url=http://filmlinc.com/wrt/onsale08/russian08/whitesunofthedesert.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20080905102633/http://filmlinc.com/wrt/onsale08/russian08/whitesunofthedesert.html |archive-date=2008-09-05 |publisher=[[Film at Lincoln Center]] |title=White Sun of the Desert|access-date=2008-01-18}}</ref> Po razpadu Sovjetske zveze je ruska filmska panoga doživela velike izgube, vendar od poznih 2000. let ponovno doživlja rast in širitve.<ref>{{navedi splet |url=https://www.themoscowtimes.com/2019/01/18/the-revival-of-russias-cinema-industry-a64197 |title=The Revival of Russia's Cinema Industry |work=The Moscow Times |first=Ben |last=Aris |date=2019-01-18|access-date=2021-05-25}}</ref>

=== Šport ===
[[File:Maria Sharapova (18405201199).jpg|thumb|[[Maria Šarapova]], bivša najboljša tenisačica na svetu in najboljše plačana športnica na svetu enajst zaporednih let.<ref>{{navedi splet |url=https://www.forbes.com/sites/kurtbadenhausen/2016/03/08/how-maria-sharapova-earned-285-mill-during-her-tennis-career/ |title=How Maria Sharapova Earned $285 Million During Her Tennis Career |work=[[Forbes]] |first=Kurt |last=Badenhausen |date=2016-03-08 |access-date=2020-02-15}}</ref>]]

Od [[Poletne olimpijske igre 1952|poletnih olimpijskih iger 1952]] do [[Poletne olimpijske igre 2012|poletnih olimpijskih iger 2012]] niso sovjetski in pozneje ruski atleti nikoli padli pod tretje mesto po skupnem številu medalj. Po številu medalj na vseh olimpijskih igrah so sovjetske/ruske ekipe na drugem mestu za ZDA. Ruski atleti so bili zgodovinsko eni najbolj uspešnih na [[Olimpijske igre|olimpijskih igrah]].<ref name="Riordan-1993" /> Ruska federacija se je udeležila sedmih poletnih in osmih zimskih olimpijskih iger. Še treh poletnih olimpijskih iger se je udeležil Ruski imperij. ZSSR se je udeležila devetih poletnih in devetih zimskih olimpijskih iger. V Moskvi so potekale [[Poletne olimpijske igre 1980]],<ref>{{navedi novice |url=https://olympics.com/en/olympic-games/moscow-1980 |title=Moscow 1980 Summer Olympics – Athletes, Medals & Results |newspaper=Olympics.com |publisher=Mednarodni olimpijski komite |date=2018-04-24 |access-date=2021-05-31}}</ref> [[Zimske olimpijske igre 2014]] in [[Zimske paraolimpijske igre 2014]] pa so potekale v Sočiju.<ref>{{navedi splet |url=https://olympics.com/en/olympic-games/sochi-2014 |title=Sochi 2014 Winter Olympics – Athletes, Medals & Results |publisher=[[International Olympic Committee]] |date=2018-04-23 |access-date=2021-05-31}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.paralympic.org/sochi-2014 |title=Sochi 2014 |publisher=[[International Paralympic Committee]] |access-date=2021-05-31}}</ref>

Rusija je vodilna država v [[ritmična gimnastika|ritmični gimnastiki]], rusko [[sinhrono plavanje]] pa velja za najboljšega na svetu.<ref>{{navedi splet |url=https://www.usatoday.com/story/sports/olympics/2016/08/19/russian-mastery-in-synchronized-swimming-yields-double-gold/89000222/ |title=Russian mastery in synchronized swimming yields double gold |work=[[USA Today]] |date=2016-08-19 |access-date=2021-06-21}}</ref> [[Umetnostno drsanje]] je še en šport, ki je priljubljen v Rusiji.<ref>{{navedi splet |url=https://www.vox.com/the-goods/22276736/figure-skating-olympics-winter-2022-lessons |title=Figure skating is on thin ice. Here's how to fix it. |work=Vox |first=Rebecca |last=Jennings |date=2021-02-18 |access-date=2021-06-21}}</ref> Rusija je imela veliko pomembnih igralcev tenisa.<ref>{{navedi splet |url=https://thewest.com.au/sport/tennis/rublev-dominates-second-round-open-match-ng-s-2049116 |title=Russian domination at the Australian Open |date=2021-02-11 |work=The West Australian |last=Caffrey |first=Oliver |access-date=2022-01-26}}</ref> Zelo priljubljen hobi v državi je [[šah]] in desetletja so bili ruski igralci najboljši na svetu.<ref>{{navedi splet |url=https://slate.com/news-and-politics/2009/09/how-did-russians-get-so-good-at-chess.html |title=Why are the Russians so good at chess? |work=[[Slate (magazine)|Slate]] |first=Christopher |last=Beam |date=2009-09-25 |access-date=2021-06-21}}</ref>

V Rusiji je zelo priljubljen [[hokej na ledu]] in [[sovjetska hokejska reprezentanca]] je šport mednarodno dominirala v celem času svojega obstoja.<ref name="Riordan-1993"/> Ruski nacionalni šport je [[bandy]] in zgodovinsko je bila Rusija najbolj uspešna država v tem športu.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rbth.com/arts/sport/2013/02/14/bandy_a_concise_history_of_the_extreme_sport_22867.html |title=Bandy: A concise history of the extreme sport |work=Russia Beyond |first=Ilya |last=Trisvyatsky |date=2013-02-14 |access-date=2021-07-07}}</ref> [[Ruska košarkarska reprezentanca]] je zmagala na [[Evropsko prvenstvo v košarki 2007|Evropskem prvenstvu v košarki 2007]],<ref>{{navedi splet |url=https://www.euroleague.net/news/i/15364/eurobasket-2007-final-september-16-2007 |title=EuroBasket 2007 final: 2007-09-16 |work=[[EuroLeague]] |first=Javier |last=Gancedo |date=2007-09-16 |access-date=2021-05-31}}</ref> ruski košarkarski klub [[CSKA Moskva (košarkarski klub)|CSKA Moskva]] je med najbolj uspešnimi evropskimi košarkarskimi ekipami.<ref>{{navedi splet |last1=Burks |first1=Tosten |last2=Woo |first2=Jeremy |url=http://grantland.com/features/euroleague-basketball-cska-moscow-andrei-kirilenko-sonny-weems-kyle-hines-demetris-nichols/ |title=Follow the Bouncing Ball |work=[[Grantland]] |date=2015-08-04 |access-date=2021-08-13}}</ref> Letna [[Formula 1]] [[Velika nagrada Rusije]] je potekala na [[Avtodrom Soči|Avtodromu Soči]] v Olimpijskem parku Soči vse do prekinitve po ruskem napadu na Ukrajino leta 2022.<ref>{{navedi splet |url=https://www.formula1.com/en/information.russia-sochi-autodrom.3nDdZPizsnPEtlHysv115Y.html |title=Russia – Sochi |publisher=[[Formula One]] |access-date=2021-05-31}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/sport/formula1/60601632|last=Benson|first=Andrew|title=Formula 1 terminates contract with Russian Grand Prix|work=[[BBC]]|date=2022-03-03|access-date=2022-07-07}}</ref>

V Rusiji ima dolgo tradicijo tudi [[nogomet]].<ref>{{navedi časopis |last=Gorokhov |first=Vitalii Aleksandrovich |title=Forward Russia! Sports Mega-Events as a Venue for Building National Identity |journal=[[Nationalities Papers]] |year=2015 |volume=43 |issue=2 |page=278 |publisher=Cambridge University Press |doi=10.1080/00905992.2014.998043|s2cid=140640018 }}</ref> Sovjetska reprezentanca je z zmago na [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1960|Evropskem prvenstvu v nogometu 1960]] postala prvi evropski prvak,<ref>{{navedi splet |url=https://www.uefa.com/uefaeuro-2020/news/025a-0eb0ecf360cc-a9532565e049-1000--euro-1960-all-you-need-to-know/ |title=EURO 1960: all you need to know |work=[[UEFA Champions League]] |date=2020-02-13 |access-date=2021-05-31}}</ref> na [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1988|Evropskem prvenstvu v nogometu 1988]] pa je dosegla finale.<ref>{{navedi splet |url=https://www.uefa.com/uefaeuro-2020/news/025d-0f859f66fcba-c8d3aa08dfa3-1000--classics-ussr-vs-netherlands-1988/ |title=Classics: Soviet Union vs Netherlands, 1988 |work=[[UEFA Champions League]] |date=2020-05-29 |access-date=2021-05-31}}</ref> Ruska kluba [[CSKA Moskva]] in [[Zenit (nogometni klub)|Zenit Sankt Peterburg]] sta zmagala [[Evropska liga|evropsko ligo]] v letih 2005 in 2008.<ref>{{navedi splet |url=https://www.uefa.com/uefachampionsleague/news/0253-0d806e352f9f-e83f37a18d8b-1000--sporting-cska-moskva-watch-their-2005-final/ |title=Sporting-CSKA Moskva: watch their 2005 final |work=[[UEFA Champions League]] |date=2015-08-07 |access-date=2021-05-31}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://thesefootballtimes.co/2019/11/18/how-a-brilliant-zenit-saint-petersburg-lifted-the-uefa-cup-in-2008/ |title=How a brilliant Zenit Saint Petersburg lifted the UEFA Cup in 2008 |work=[[These Football Times]] |first=Joe |last=Terry |date=2019-11-18 |access-date=2021-05-31}}</ref> [[Ruska nogometna reprezentanca]] je na [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2008|Evropskem prvenstvu v nogometu 2008]] dosegla polfinale.<ref>{{navedi splet |url=https://www.theguardian.com/football/2008/jun/26/russiaspainlive |title=Euro 2008: Russia v Spain – as it happened |work=The Guardian |first=Sean |last=Ingle |date=2008-06-26 |access-date=2021-05-31}}</ref> Rusija je bila država gostiteljica za [[pokal konfederacij 2017]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.fifa.com/confederationscup/ |title=2018 FIFA Confederations Cup Russia 2017 |publisher=FIFA |access-date=2021-05-31}}</ref> in [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2018]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.fifa.com/worldcup/archive/russia2018/ |title=2018 FIFA World Cup Russia™ |publisher=FIFA |access-date=2021-05-31 |archive-date=2020-02-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200224033040/https://www.fifa.com/worldcup/archive/russia2018/ |url-status=dead }}</ref> Trenutno so ruske ekipe suspendirane s [[FIFA]] in [[Združenje evropskih nogometnih zvez|UEFA]] tekmovanj.<ref>{{navedi splet|url=https://www.cbsnews.com/news/russia-fifa-world-cup-uefa/|title=FIFA and UEFA suspend Russian national teams and clubs from all competitions "until further notice"|last=Brito|first=Christopher|work=CBS News|date=2022-02-28|access-date=2022-06-13}}</ref>

Rusiji je bilo zaradi (tudi državno organiziranega) dopinga odvzetih 43 olimpijskih medalj, kar je največ med vsemi državami in predstavlja skoraj tretjino vseh odvzetih medalj na svetu.<ref>{{navedi novice |last1=Keh |first1=Andrew |last2=Panja |first2=Tariq |url=https://www.nytimes.com/2019/12/08/sports/olympics/Wada-Russing-doping.html |title=Will Russia Be Thrown Out of the Olympics on Monday? A Primer |work=The New York Times |date=2019-12-08 |access-date=2022-01-09|url-access=limited}}</ref> Zaradi dopinga in poskusov vmešavanja v preiskave je Rusiji bilo 2019 prepovedano nastopanje na vseh mednarodnih tekmovanjih za 4 leta (kasneje zmanjšano na 2), med drugim tudi na [[Poletne olimpijske igre 2020|poletnih olimpijskih igrah 2020]].<ref>{{Navedi splet|title=Russia Banned From Olympics, World Cup, For State-Sponsored Doping|url=https://time.com/5746344/russia-banned-olympics-2019/|website=TIME|date=2019-12-09|accessdate=2024-01-31|language=en}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Russia banned from 2020 Tokyo Olympics and 2022 Beijing Games|url=https://www.washingtonpost.com/sports/2019/12/09/russia-banned-tokyo-olympics/|newspaper=Washington Post|date=2019-12-10|accessdate=2024-01-31|issn=0190-8286|language=en-US|first=Rick|last=Maese}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.wsj.com/articles/sports-court-ruling-on-russian-doping-scheme-11608217781|title=Sports Court Cuts Russia Doping Ban in Half|date=2020-12-17|accessdate=2024-01-31|website=wsj.com|publisher=The Wall Street Journal}}</ref> Zaradi invazije in okupacije dela Ukrajine je Rusiji trenutno prepovedano sodelovati v velikem številu različnih mednarodnih tekmovanj, sodelovanje na [[Poletne olimpijske igre 2024|Poletnih olimpijskih igrah 2024]] bo dovoljeno le pod nevtralno zastavo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.itv.com/news/2022-02-25/champions-league-final-moved-from-russia-to-france-amid-ukraine-invasion|title=Full list of sports and competitions that have cut ties with Russia over Putin's invasion|date=2022-03-03|accessdate=2024-01-31|website=itv.com|publisher=ITV NEWS}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Russians Can Compete In 2024 Olympics Despite Ukraine War—But Only As Neutral Athletes|url=https://www.forbes.com/sites/jamesfarrell/2023/12/08/russians-can-compete-in-2024-olympics-despite-ukraine-war-but-only-as-neutral-athletes/|website=Forbes|accessdate=2024-01-31|language=en|first=James|last=Farrell}}</ref>

Leta 2008 je bilo v Rusiji 2687 stadionov z vsaj 1500 sedišči in 3762 bazenov.<ref name="rs08">[http://www.gks.ru/doc_2009/year09_pril.xls Социально-экономические показатели Российской Федерации в 1992—2008 гг.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130925112010/http://www.gks.ru/doc_2009/year09_pril.xls |date=2013-09-25 }} // Росстат</ref>

== Opombe ==
{{seznam opomb}}

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{wikislovar}}
{{Zbirka|Россия|Rusija}}

{{Razdelitev Rusije}}
{{Evropa}}
{{Azija}}
{{Commonwealth_of_Independent_States}}
{{OVSE}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rusija| ]]
[[Kategorija:Evropske države]]
[[Kategorija:Azijske države]]
[[Kategorija:Slovanske države]]
[[Kategorija:Federativne države]]