Ogled vira Jedrska fizika

{{Jedrska fizika}}
'''Jêdrska fízika''' je veja [[fizika|fizike]], ki preučuje [[atomsko jedro]] in z njim povezane pojave, kot so [[radioaktivnost]], [[jedrska cepitev]], [[jedrsko zlivanje]] ipd. Fizika jedra je skušala značilnosti jedra razložiti z modeli, kot so [[kapljični model atomskega jedra]] ali [[lupinski model jedra]].

Fizika jedra je postavila podlago za številne uporabne tehnike, kot so [[jedrska magnetna resonanca]], [[Mössbauerjeva spektroskopija]], seveda pa tudi [[jedrska energija]] in [[jedrsko orožje]]. Težišče osnovnih raziskav pa se je v letih po 2. svetovni vojni preneslo na še manjše delce in na [[fizika osnovnih delcev|fiziko osnovnih delcev]], uporabni del raziskav v povezavi z [[jedrski reaktor|jedrskimi reaktorji]] pa se je razvil v svojo vejo, [[reaktorska fizika|reaktorsko fiziko]].

== Kratek zgodovinski pregled fizike jedra ==
[[slika:Cloud chambers played an important role of particle detectors.jpg|thumb|right|Od 1920-ih so bile [[meglična celica|meglične celice]] pomemben del detektorjev delcev in so sčasoma vodile do odkritja [[pozitron]]a, [[mion]]a in [[kaon]]a.]]

* [[1895 v znanosti|1895]] [[Wilhelm Conrad Röntgen]] odkrije [[rentgenski žarki|rentgenske žarke]]
* [[1896 v znanosti|1896]] [[Antoine Henri Becquerel]] odkrije [[radioaktivnost]]
* [[1897 v znanosti|1897]] [[Joseph John Thomson]] odkrije [[elektron]], kar pomeni, da imajo atomi notranjo zgradbo
* [[1898 v znanosti|1898]] [[Pierre Curie|Pierre]] in [[Marie Skłodowska-Curie|Marie Curie]] odkrijeta [[radij]]
* [[1904 v znanosti|1904]] Thomson postavi prvi [[Thomsonov model atoma|model atoma]] kot kroglo s premerom 10<sup>−10</sup> [[meter|m]], v kateri je pozitivni [[osnovni naboj|naboj]] [[zveznost|zvezno]] [[porazdelitev|porazdeljen]], negativnega pa predstavljajo elektroni, ki v snovi s pozitivnim nabojem tičijo kot rozine v potici
* [[1905 v znanosti|1905]] [[Albert Einstein]] formulira zamisel o [[ekvivalentnost mase in energije|ekvivalentnosti mase in energije]]
* [[1911 v znanosti|1911]] [[Ernest Rutherford]] odkrije [[atomsko jedro]] in postavi [[tir]]ni model [[atom]]a z atomskim jedrom
* [[1913 v znanosti|1913]] [[Niels Henrik David Bohr|Niels Bohr]] postavi [[Bohrov model atoma|model atoma]]
* 1913 [[Frederick Soddy]] odkrije [[izotop]]e
* [[1914 v znanosti|1914]] [[James Chadwick]] in [[Otto Hahn]] leta 1911 odkrijeta, da je energijski spekter [[razpad beta|razpada beta]] zvezen
* [[1920 v znanosti|1920]] [[Arthur Stanley Eddington]] napove odkritje in mehanizem [[jedrsko zlivanje|jedrskega zlivanja]] v [[zvezda]]h
* [[1919 v znanosti|1919]] Rutherford odkrije [[proton]] in sproži [[jedrska reakcija|jedrsko reakcijo]] z [[delec alfa|delci alfa]]
* [[1929 v znanosti|1929]] [[Franco Rasetti]] odkrije, da ima atom [[izotop dušika|dušika-14]] jedrski [[spin]] 1 namesto {{ulomek|1|2}}
* [[1932 v znanosti|1932]] Chadwick odkrije [[nevtron]]
* 1932 [[John Cockcroft]] in [[Thomas Walton]] sprožita jedrsko reakcijo s protoni iz [[pospeševalnik]]a
* [[1934 v znanosti|1934]] [[Frédéric Joliot-Curie]] in [[Irène Joliot-Curie]] izzoveta umetno radioaktivnost
* [[1938 v znanosti|1938]] Hahn in [[Fritz Strassmann]] sprožita [[jedrska cepitev|cepitev]] [[uran]]ovega jedra
* [[1939 v znanosti|1939]] Bohr predlaga »kapljični model« atomskega jedra
* [[1942 v znanosti|1942]] [[Enrico Fermi]] izdela prvi [[jedrski reaktor]]
* [[1945 v znanosti|1945]] [[Združene države Amerike|ZDA]] izdelajo in uporabijo prvo [[jedrska bomba|jedrsko bombo]]
* [[1948 v znanosti|1948]] [[Marie Goeppert-Meyer]] in [[Hans Jensen]] neodvisno predlagata »lupinski model« atomskega jedra
* [[1950 v znanosti|1950]] [[Leo Rainwater]] združi kapljični in lupinski model atomskega jedra v enotno teorijo

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Jedro in osnovni delci]]
[[Kategorija:Področja fizike]]
[[Kategorija:Jedrska fizika]]