Ogled vira Izrael

{{Infopolje Država
| conventional_long_name = Država Izrael
| native_name            = {{unbulleted list|{{nobold|{{Script/Hebrew|מְדִינַת יִשְׂרָאֵל}} ([[Moderna hebrejščina|hebrejsko]])}}|{{nobold|{{Script/Arabic|دَوْلَة إِسْرَائِيل}} ([[arabsko]])}}}}
| common_name            = Izrael
| common_name2            = Izraela
| image_flag             = Flag of Israel.svg
| alt_flag               = Središčna modra zvezda s horizontalno tripasovnico
| image_coat             = Emblem of Israel.svg
| alt_coat               = Menora v sredini, obdana z dvema oljčnima vejicama
| symbol_type            = Simbol
| national_anthem        = {{lang|he|{{Script/Hebrew|הַתִּקְוָה}}}} (''[[Hatikvah|Hatīkvāh]]''; "Upanje"){{parabr}}{{center|[[File:Hatikvah instrumental.ogg]]}}
| image_map              = Israel (orthographic projection) with occupied territories.svg
| alt_map                = Položaj Izraela (zelena barva) in ozemelj, ki jih zaseda Izrael (svetlo zelena barva), na zemeljski obli.
| image_map2             = Israel - Location Map (2012) - ISR - UNOCHA.svg
| map_caption            = Položaj Izraela (zelena barva) in ozemelj, ki jih zaseda Izrael (svetlo zelena barva), na zemeljski obli.
| map_caption2           = Meja ob premirju iz leta 1949 ([[Zelena črta (Izrael)|zelena črta]])
| capital                = [[Jeruzalem]] <br />([[Status Jeruzalema|omejeno priznanje]])<!-- DO NOT put this into a note, "(limited recognition)" is the parenthetical comment used per last RfC (see RfC link in the talk page's FAQ) -->{{refn|group=fn|Priznanje drugih držav članic Združenih narodov: [[Avstralija]] ([[Zahodni Jeruzalem]]),<ref name="ausj">{{Cite news |url=https://www.bbc.co.uk/news/world-australia-46576716 |title=Australia recognises West Jerusalem as Israeli capital |work=[[BBC News]]|date=15 December 2018 |access-date= 14 August 2020}}</ref> [[Rusija]] ([[Zahodni Jeruzalem]]),<ref>{{navedi splet |title=Foreign Ministry statement regarding Palestinian-Israeli settlement |url=http://www.mid.ru/en/foreign_policy/news/-/asset_publisher/cKNonkJE02Bw/content/id/2717182 |website=www.mid.ru |date=6 April 2017}}</ref> [[Češka]] ([[Zahodni Jeruzalem]]),<ref>{{navedi splet|url=http://www.jpost.com/Breaking-News/Czech-Republic-announces-it-recognizes-West-Jerusalem-as-Israels-capital-517241|title=Czech Republic announces it recognizes West Jerusalem as Israel's capital|newspaper=Jerusalem Post|date=6 December 2017|access-date=6 December 2017|quote="The Czech Republic currently, before the peace between Israel and Palestine is signed, recognizes Jerusalem to be in fact the capital of Israel in the borders of the demarcation line from 1967." The Ministry also said that it would only consider relocating its embassy based on "results of negotiations."}}</ref> [[Honduras]],<ref>{{navedi novice |title=Honduras recognizes Jerusalem as Israel's capital |url=https://www.timesofisrael.com/honduras-recognizes-jerusalem-as-israels-capital/ |work=The Times of Israel |date=29 August 2019}}</ref> [[Gvatemala]],<ref>{{navedi splet|url=https://www.infobae.com/america/mundo/2017/12/24/guatemala-se-suma-a-eeuu-y-tambien-trasladara-su-embajada-en-israel-a-jerusalen/|title=Guatemala se suma a EEUU y también trasladará su embajada en Israel a Jerusalén|trans-title=Guatemala joins US, will also move embassy to Jerusalem|website=Infobae|date=24 December 2017|language=es}} Guatemala's embassy was located in Jerusalem until the 1980s, when it was moved to Tel Aviv.</ref> [[Nauru]]<ref>{{navedi novice |title=Nauru recognizes J'lem as capital of Israel |url=http://www.israelnationalnews.com/News/News.aspx/268084 |work=Israel National News |date=29 August 2019 |language=en}}</ref> in [[Združene države Amerike]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2017/12/06/world/middleeast/trump-jerusalem-israel-capital.html|title=Trump Recognizes Jerusalem as Israel's Capital and Orders U.S. Embassy to Move|work=[[The New York Times]]|date=6 December 2017|access-date=6 December 2017}}</ref>}}{{refn|group=fn|Jeruzalem je največje mesto Izraela, če je vključen tudi [[Vzhodni Jeruzalem]], ki ga številni štejejo za okupirano ozemlje.<ref>{{citation|title=The Legal Status of East Jerusalem|publisher=[[Norwegian Refugee Council]]|date=December 2013|url=https://www.nrc.no/globalassets/pdf/reports/the-legal-status-of-east-jerusalem.pdf|pages=8, 29}}</ref>}}
| coordinates            = {{koord novi|31|47|N|35|13|E|region:IL-JM_type:city(880000)}}
| largest_city           = glavno mesto
| official_languages     = [[Moderna hebrejščina|hebrejščina]]
| languages_type         = Priznani jeziki
| languages              = [[angleščina]]<ref>{{navedi knjigo|last=Spolsky|first=Bernard|title=Round Table on Language and Linguistics |url=https://books.google.com/books?id=ljumbfV_7y0C&pg=PA169|year=1999|publisher=Georgetown University Press|location=Washington, D.C. |isbn=0-87840-132-6|pages=169–70|quote=In 1948, the newly independent state of Israel took over the old British regulations that had set English, Arabic, and Hebrew as official languages for Mandatory Palestine but, as mentioned, dropped English from the list. In spite of this, official language use has maintained a de facto role for English, after Hebrew but before Arabic.}}</ref><br>[[Moderna standardna arabščina|arabščina]]{{refn|group=fn|Arabščina je bila prej uradni jezik države Izrael.<ref name=lang1>{{navedi splet |title=Arabic in Israel: an official language and a cultural bridge |url=http://mfa.gov.il/MFA/IsraelExperience/Culture/Pages/Arabic-in-Israel--an-official-language-and-a-cultural-bridge-18-December-2016.aspx |website=Israel Ministry of Foreign Affairs |date=18 December 2016|access-date=8 August 2018}}</ref> Leta 2018 je bila njegova klasifikacija spremenjena v »poseben status v državi«, njeno uporabo v državnih institucijah pa je po novem treba določiti z zakonom.<ref name=lang2>{{navedi novice |title=Israel Passes 'National Home' Law, Drawing Ire of Arabs |url=https://www.nytimes.com/2018/07/18/world/middleeast/israel-passes-national-home-law.html |work=The New York Times |date=19 July 2018 |language=en}}</ref><ref name=lang3>{{navedi novice |last1=Lubell |first1=Maayan |title=Israel adopts divisive Jewish nation-state law |url=https://www.reuters.com/article/us-israel-politics-law/israel-adopts-divisive-jewish-nation-state-law-idUSKBN1K901V |work=Reuters |date=19 July 2018}}</ref><ref name=lang4>{{navedi splet |title=Press Releases from the Knesset |url=https://knesset.gov.il/spokesman/eng/PR_eng.asp?PRID=13978 |website=Knesset website |date=19 July 2018 |quote=The Arabic language has a special status in the state; Regulating the use of Arabic in state institutions or by them will be set in law.}}</ref>}}
| ethnic_groups          = {{unbulleted list|73,6&nbsp;% [[Izraelski Judje|Judje]]|21,1&nbsp;% [[Arabski državljani Izraela|Arabci]]|5,3&nbsp;% [[Demografija Izraela|drugi]]}}
| ethnic_groups_year     = 2022
| ethnic_groups_ref      = <ref name="population_stat2022">{{cite report|url=https://www.cbs.gov.il/en/mediarelease/Pages/2022/Population-of-Israel-on-the-Eve-of-2023.aspx|title=Population of Israel on the Eve of 2023|date=29 December 2022|publisher=Israel Central Bureau of Statistics|access-date=29 December 2022}}</ref>
| religion               = {{unbulleted list|73,6&nbsp;% [[judovstvo]]|18,1&nbsp;% [[Islam v Izraelu|islam]]|1,9&nbsp;% [[krščanstvo v Izraelu|krščanstvo]]|1,6&nbsp;% [[druzi v Izraelu|druzi]]|4,8&nbsp;% [[Religija v Izraelu|drugi]]}}
| religion_year          = 2022
| religion_ref           = <ref name="population_stat2022"/>
| demonym                = [[Izraelci|Izraelec, Izraelka]]
| government_type        = [[Unitarna država|Unitarna]] [[parlamentarna republika]]
| leader_title1          = [[Predsednik Izraela|Predsednik]]
| leader_name1           = [[Jicak Hercog]]
| leader_title2          = [[Predsednik vlade Izraela|Predsednik vlade]]
| leader_name2           = [[Benjamin Netanjahu]]
| leader_title3          = [[Seznam govornikov kneseta|Govornik kneseta]]
| leader_name3           = [[Amir Ohana]]
| leader_title4          = [[Vrhovno sodišče Izraela|Vrhovni sodnik]]
| leader_name4           = [[Uzi Vogelman]]
| legislature            = [[Kneset]]
| sovereignty_type       = Neodvisnost {{nobold|po koncu [[Britanski mandat za Palestino|britanskega mandata za Palestino]]}}
| established_event1     = [[Izraelska deklaracija neodvisnosti|Deklaracija]]
| established_date1      = 14. maj 1948
| established_event2     = Sprejem v<br />[[Združeni narodi|Združene narode]]
| established_date2      = 11. maj 1949
| established_event3     = [[Osnovni zakoni Izraela|Osnovni zakoni]]
| established_date3      = 1958–2018
| area_km2               = 20.770–22.072
| area_rank              = 149.
| area_footnote          = 
| percent_water          = 2,71 (leta 2015)<ref>{{navedi splet|title=Surface water and surface water change|access-date=11 October 2020|publisher=Organisation for Economic Co-operation and Development (OECD) |url=https://stats.oecd.org/Index.aspx?DataSetCode=SURFACE_WATER#}}</ref>
| population_estimate    = 9.539.420<ref name="cbs_main">{{navedi splet |url=http://www.cbs.gov.il/reader/cw_usr_view_Folder?ID=141 |title=Home page |publisher=Israel Central Bureau of Statistics |access-date=20 February 2017}}</ref><ref name=oecd>{{navedi splet |url=http://www.oecd.org/israel/israelsaccessiontotheoecd.htm |title=Israel's accession to the OECD |publisher=Organisation for Economic Co-operation and Development |access-date=12 August 2012}}</ref>
| population_estimate_year = {{CURRENTYEAR}}
| population_estimate_rank = 93.
| population_census      = 7.412.200<ref>{{cite report |date=2008 |title=Population Census 2008 |url=http://www.cbs.gov.il/www/mifkad/mifkad_2008/profiles/rep_e_000000.pdf |publisher=Israel Central Bureau of Statistics |access-date=27 December 2016}}</ref><ref name=oecd/>
| population_census_year = 2008
| population_density_km2 = 432
| population_density_rank = 35.
| GDP_PPP                = {{increase}} $478,01 milijard<ref name=oecd/>
| GDP_PPP_rank           = 49.
| GDP_PPP_year           = 2022<ref name="IMFWEOIL">{{navedi splet |url=https://www.imf.org/external/datamapper/profile/ISR |title=World Economic Outlook (April 2022) |website=[[International Monetary Fund]] |access-date=April 20, 2022}}</ref>
| GDP_PPP_per_capita     = {{increase}} $50.200<ref name=oecd/>
| GDP_PPP_per_capita_rank = 34th
| GDP_nominal            = {{increase}} $520,7 milijard<ref name=oecd/>
| GDP_nominal_rank       = 29.
| GDP_nominal_year       = 2022<ref name="IMFWEOIL"/>
| GDP_nominal_per_capita = {{increase}} $54.690<ref name=oecd/>
| GDP_nominal_per_capita_rank = 15.
| Gini                   = 34,8
| Gini_ref               = <ref name=oecd/><ref>{{navedi splet |url=https://data.oecd.org/chart/60V4 |title=Income inequality |website=data.oecd.org |publisher=OECD|access-date=29 June 2020}}</ref>
| Gini_year              = 2018
| HDI_year               = 2019<!-- Please use the year to which the data refers, not the publication year-->
| HDI                    = 0,919
| HDI_change             = rast<!--increase/decrease/steady-->
| HDI_rank               = 19.
| HDI_ref                = <ref name=oecd/><ref name="HDI">{{navedi knjigo|title=Human Development Report 2020 The Next Frontier: Human Development and the Anthropocene|date=15 December 2020|publisher=United Nations Development Programme|isbn=978-92-1-126442-5|pages=343–346|url=http://hdr.undp.org/sites/default/files/hdr2020.pdf|access-date=16 December 2020}}</ref>
| currency               = [[Novi izraelski šekel|novi šekel]] ({{lang|he|₪}})
| currency_code          = ILS
| time_zone              = [[Izraelski standardni čas|IST]]
| utc_offset             = +2
| time_zone_DST          = [[izraelski poletni čas|IDT]]
| utc_offset_DST         = +3
| date_format            = {{unbulleted list|{{lang|he|יי-חח-שששש}} ([[Anno Mundi|AM]])|dd-mm-yyyy ([[Common Era|CE]])}}
| drives_on              = right
| cctld                  = [[.il]]
| iso3166code            = IL
| calling_code           = +972
| footnote_a             = {{note|area}} 20.770&nbsp;km<sup>2</sup> je Izrael znotraj [[Zelena črta (Izrael)|zelene črte]]. 22.072&nbsp;km<sup>2</sup> vključuje priključeno [[Golansko višavje]] (ok. 1200 km²) in [[Vzhodni Jeruzalem]] (ok. 64 km²).
}}
{{Contains special characters |special=[[hebrejska abeceda|hebrejsko]] in [[arabska abeceda|arabsko]] besedilo |fix=Pomoč:Večjezična podpora}}

'''Izrael''' ({{jezik-he|יִשְרָאֵל|Yisra'el}}, {{jezik-ar|إسرائيل|Isrā'īl}}) uradno '''Država Izrael''' ({{lang-he|מְדִינַת יִשְרָאֵל|Medinat Yisra'el|label=none}}, {{jezik-ar|دَوْلَةْ إِسْرَائِيل|Dawlat Isrā'īl|label=none}}) je visoko razvita [[Bližnji vzhod|bližnjevzhodna]] [[država]].

Leži na jugozahodnem delu [[Azija|Azije]] ob jugovzhodnem robu [[Sredozemsko morje|Sredozemskega morja]]. Na severu meji na [[Libanon]], na vzhodu na [[Sirija|Sirijo]] in [[Jordanija|Jordanijo]], na jugozahodu na [[Egipt]], na jugozahodu pa na avtonomno območje [[Gaza, Bližnji vzhod|Gazo]]. Navkljub majhnosti je geografsko raznolika država z 8.146.300 prebivalci, od tega je 6.137.700 [[Judje|Judov]]. Izrael je tako edina številčno večinska judovska država na svetu. V Izraelu živijo tudi [[Arabci|arabski]] [[muslimani]], [[kristjani]], [[druzi]], [[Beduini]] in številne druge verske in etnične, večinoma arabske manjšine. Glavno in največje mesto v Izraelu je [[Jeruzalem]].

Izrael predstavlja versko in geografsko središče [[Hebrejci|Hebrejcev]] in [[Judovstvo|judovstva]] že od [[Biblija|biblijskih]] časov. Sodobni Izrael temelji na odločitvi [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]] iz leta 1947 o delitvi območja na judovsko in arabsko državo. Delitev so sprejeli judovski voditelji, zavrnili pa arabski. Po razglasitvi neodvisnosti 14. maja 1948 so Izrael združeno napadle arabske države, od takrat pa je sledilo več vojn, ki jih danes pojmujemo kot [[arabsko-izraelski konflikt]]. Nekatere državne meje ostajajo nedoločene oziroma niso dvostransko priznane. Po dosegu mirovnega dogovora z Egiptom in Jordanijo, mirovni procesi s [[država Palestina|Palestino]] ostajajo neuspešni.

Izrael je razvita država z močno [[Parlamentarna demokracija|parlamentarno demokracijo]] in parlamentarnim sistemom. Vodja parlamenta je [[predsednik vlade]], [[Kneset]] pa predstavlja najvišje zakonodajno telo. Državno gospodarstvo je, ocenjujoč po [[Bruto domači proizvod|BDP]]-ju, 29. največje na svetu in na 13. mestu po BDP na prebivalca.<ref>{{Navedi splet|title=Israel and the IMF|url=https://www.imf.org/en/Countries/ISR|website=IMF|accessdate=2023-10-21|language=en}}</ref> Med bližnjevzhodnimi državami se Izrael uvršča na prvo mesto po [[indeks človeškega razvoja|indeksu človeškega razvoja]],<ref>{{navedi splet |url=http://hdr.undp.org/en/media/HDR_20072008_EN_Complete.pdf |publisher=United Nations Development Programme |title=Human Development Report 2007/2008 |accessdate=25.6.2009}}</ref> pričakovana življenjska doba v državi pa je med najvišjimi na svetu.<ref>[http://www.haaretz.com/hasen/spages/1087765.html »WHO: Life expectancy in Israel among highest in the world«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100115220952/http://www.haaretz.com/hasen/spages/1087765.html |date=2010-01-15 }}. ''Haaretz'', 24. maj 2009.</ref>

== Etimologija ==
[[Slika:Israel segment.jpg|left|thumb|200px|Ime yzyrjAr na Merneptahovi plošči]].
V zadnjih tri tisoč letih pomeni Izrael v splošnem in religioznem smislu tako območje Izraela kot celoten judovski narod. Prva zgodovinska omemba besede Izrael je na zmagoslavni granitni plošči faraona [[Merneptah]]a iz poznega 13. stoletja pr. n. št., ki je vladal Egiptu od leta 1213 do 1203 p. n. št.<ref>[http://www.allaboutthejourney.org/israel-archaeology.htm Prve omembe Izraela]</ref> Zadnji dve vrsti hieroglifov se nanašata na njegovo zmagovito bojevanje v [[Kanaan]]u. Merneptah navaja, da je med drugim porazil [[Aškelon]], [[Gezer]], [[Janoam]] in Izrael. Omenjeno je, da je po vojaškem pohodu ostal Izrael opustošen in brez semen (naraščaja). Plošča je bila odkrita leta 1896 v [[Tebe, Egipt|Tebah]]. Nerazjasnjeno ostaja, ali se hieroglifski napis Izrael (''yzyrjAr'') na njej nanaša na ljudstvo ali na območje današnje države. Merneptahova plošča je danes v [[Egipčanski muzej, Kairo|Egipčanskem muzeju v Kairu]] znana tudi kot ''Izraelska plošča''.
[[Slika:YsyriAr.gif|left|thumb|200px|Zrcalna slika hieroglifov na plošči]]

V prvi Mojzesovi knjigi dobi očak [[Jakob]] po borbi z [[Bog|božjim]] [[angel]]om novo ime "Izrael".<ref>{{Bibl|Mz 1 32,23-33}}</ref> Ocenjuje se, da izvira beseda iz hebrejskega glagola śarar ('vladati, biti močan, imeti oblast') in torej pomeni 'Bog vlada' oziroma 'Bog sodi'. Jakob (kasneje Izrael) naj bi imel dvanajst sinov, katerih imena je nosilo dvanajst izraelskih rodov.<ref>{{Bibl|Mz 1 35,22-26}}</ref>

Transkripcija današnjega imena države je Medinat Yisrael, v tednih po osamosvojitvi pa ga je izbrala vlada, potem ko je zavrnila druga imena, kot  so Eretz Israel (dežela Izrael), Zion in Judeja. Ime države je formalno objavil minister za zunanje zadeve Moše Šaret.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,798687-2,00.html |title=Poimenovanje dežele |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2008-04-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080406013437/http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,798687-2,00.html |url-status=dead }}</ref>

== Zgodovina ==
=== Zgodnje obdobje ===
Dežela Izrael predstavlja Judom sveto območje že iz bibličnih časov. [[Tora]] razodeva, da je [[Bog]] ozemlje namenil trem očakom judovskega ljudstva kot njihovo domovino. Čas razodetja je ocenjen na drugo tisočletje pred našim štetjem.<ref>[http://www.pbs.org/walkingthebible/timeline.html Biblična kronologija]</ref> V 11. stoletju pr. n. št. so bile ustanovljene prve izraelske kraljevine in države, ki so s prekinitvami vladale območju okoli tisoč let. Na območju tedanjih kraljestev se nahajajo najsvetejše judovske kulturno-zgodovinske lokacije. Po izraelskih kraljevinah in pred pričetkom islamskih osvajanj, so si ozemlje za različno dolga časovna obdobja lastili [[Asirci]], [[Babilonci]], [[Perzijci]], [[Grki]], [[Rimljani]], [[Sasanidi]] in [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinci]].

Številčna prisotnost Judov je pričela upadati po [[Bar Kohbova vstaja|neuspešni vojaški ubranitvi pred Rimljani leta 132 pr. n. št]]. Med letoma 628 in 629 je bizantinski kralj [[Heraklej]] vodil masovni poboj Judov na območju [[Judeja|Judeje]] ter zaukazal njihov izgon.<ref>{{navedi splet | title = Zgodovina Palestine | publisher = University of South Dakota | date = 18. januar 2007 | url = http://people.usd.edu/~clehmann/erp/Palestine/palestin.htm | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2013-01-16 | archive-url = https://web.archive.org/web/20130116083307/http://people.usd.edu/~clehmann/erp/Palestine/palestin.htm | url-status = dead }}</ref> V tem času je judovska skupnost dosegla najnižje število pripadnikov v zgodovini. Večji del preostale skupnosti se je preselil na območje [[Galileja|Galileje]], del pa je ostal v Judeji. V obdobju 7. stoletja sta bili na območju napisani dve izmed svetih del judovske kulture: [[Mišna]] in del [[Talmud]]a. Leta 636 n. š. so območje od Bizantincev prevzeli islamski osvajalci. Naslednjih šesto let so na območju Izraela vladali [[Abasidi]], [[Omajadi]] in [[križarske vojne|križarji]], dokler dežele niso leta 1260 osvojili [[Mameluki]] iz Egipta. Leta 1516 je območje Izraela postalo del [[Otomansko cesarstvo|Otomanskega cesarstva]] vse do 20. stoletja.<ref>{{navedi splet | title = Palestina | publisher = Enciklopedija Britanica | date = 12. februar 2010 | url = http://www.britannica.com/EBchecked/topic/439645/Palestine | accessdate =12. februarja 2010}}</ref>

=== Začetni sionizem in britanski mandat ===
{{main|Britanski mandat za Palestino}}
[[Slika:Herzl-balcony.jpg|thumb|right|Theodor Hertzl, sodobni začetnik sionizma.]]

V [[Diaspora|diaspori]] živeči Judje so si dlje časa prizadevali za ponovno naselitev Izraela. Želja in hrepenenje sta zapisana v Bibliji in nastopata kot osrednji motiv judovskega molitvenika. V 12. stoletju so zaradi [[Katolištvo|katoliških]] preganjanj v Evropi Judje pričeli številčneje naseljevati [[Sveta dežela|Sveto deželo]]. Število judovskih priseljencev na območje Izraela je vidno naraslo po izgonu Judov iz [[Španija|Španije]] leta 1492. V 16. stoletju so se večje skupine priseljencev pričele naseljevati v [[Štiri sveta mesta v judovstvu|štiri sveta mesta]] v judovski kulturi, v 18. stoletju pa so se priseljevale predvsem skupnosti [[Hasidijski Judje|Hasidijskih]] Judov.<ref>{{navedi splet | title = Izgon Judov | publisher = Jewish history sourcebook | date = julij 1998 | url = http://www.fordham.edu/halsall/jewish/1492-jews-spain1.html | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2010-01-10 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100110123919/http://www.fordham.edu/halsall/jewish/1492-jews-spain1.html | url-status = dead }}</ref>

Prvi večji moderni val judovskih imigracij, znan tudi pod imenom [[prva alija]], se je pričel leta 1881 kot posledica pogromov nad Judi v [[Vzhodna Evropa|vzhodni Evropi]]. V tem času je [[Theodor Herzl]] pričel s  [[sionizem|sionizmom]], mednarodnih nacionalnističnim političnim gibanjem, ki si je prizadevalo za ustanovitev judovske države. Leta 1896 je objavil delo ''Judovska država'', istega leta pa je organiziral prvi [[svetovni sionistični kongres]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.jewishagency.org/JewishAgency/English/Jewish+Education/Compelling+Content/Eye+on+Israel/120/Chapter+One+The+Heralders+of+Zionism.htm |title=Začetki sionizma |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2009-04-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090427070421/http://www.jewishagency.org/JewishAgency/English/Jewish+Education/Compelling+Content/Eye+on+Israel/120/Chapter+One+The+Heralders+of+Zionism.htm |url-status=dead }}</ref> Druga alija je bila organizirana po pogromih v [[Kišinjev]]u, takrat je v Sveto deželo prispelo okoli 40.000 Judov. Tako v prvem, kot tudi v drugem valu imigracij, so bili priseljenci večinoma [[Ortodoksni Judje|ortodoksni Judje]], a je drugi val naselitve vključeval tudi [[Socializem|socialistične]] aktiviste, ki so širom Izraela pričeli ustanavljati [[kibuc]]e.

Leta 1917 je bila v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] podpisana [[Balfourjeva deklaracija]], listina, ki je soglašala z ustanovitvijo judovske domovine. V tem času je v deželi organizirano delovalo več prostovoljnih sionističnih skupnosti. Nasprotovanja Arabcev judovskim imigrantom so vodila do nasilnih izgredov med 4. in 7. majem 1920, ko so muslimani napadli več [[Izraelske naselbine|judovskih naselbin]]. Ubitih je bilo 5 Judov, ranjenih 218, okoli 300 pa se jih je moralo preseliti. Pasivna reakcija in ukrepi britanskih oblasti so vodili do nastanka organizacije [[Hagana]]. Incident je spodkopal zaupanje med Judi, Arabci in Britanci.<ref>{{navedi splet | title = Uporaba koles kot načrt občine | publisher = The Independent | date = 26. maj 2005 | url = http://www.independent.co.uk/news/world/middle-east/the-birth-of-modern-israel-a-scrap-of-paper-that-changed-history-492084.html | accessdate =12. februarja 2010}}</ref>

[[Slika:First Youth-Aliyah group walking to Ein Harod.JPG|thumb|right|Nemški Judje ob prihodu v Sveto deželo]]
Leta 1922 je [[Društvo narodov]] Veliki Britaniji zagotovilo nov [[britanski mandat za Palestino|mandat nadzora in upravljanja nad Palestino]]. Takrat je bila etnična sestava ozemlja mešana; večje naselbine kot so Jeruzalem, so bile večinsko judovske.<ref name="Populacija Izraela pred letom 1948">[http://www.mideastweb.org/palpop.htm Populacija Izraela pred letom 1948]</ref>

Pogromi, omejitev priseljevanja Judov v [[ZDA]] in ekonomska kriza v Evropi so vodili do tretje (1919–1923) in četrte (1924–1929) alije, ko je v Sveto deželo imigriralo okoli 100.000 Judov. Od leta 1921 so Britanci pričeli omejevati število judovskih priseljencev, ozemlje predvideno za judovsko domovino pa so preselili na levi breg reke [[Jordan]].

Vzpon [[Nacionalsocializem|nacizma]] v [[Tretji rajh|Nemčiji]] je vodil do pete Alije (1929–1939), ko je na ozemlje Palestine prispelo okoli 250.000 Judov, večina od teh je bila prebežnikov iz nacistične Nemčije. V teh letih so Judje pričeli z industrializacijo Palestine, kjer je do tedaj prevladovalo kmetijstvo. Imigracije so vodile do upora s strani Arabcev, največji nemiri so potekali med letoma 1936 in 1939. Velika Britanija je v izogib konfliktom leta 1939 podpisala sporazum, s katerim je dovoljevala imigracijo 75.000 Judov v petih letih, nadaljnje imigracije pa bi lahko potekale le ob soglasju Arabcev. V prvih letih [[Druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]] so se Britanci zbali nemškega prodora skozi Severno Afriko, zato so pričeli s podporo Hagane, ustanovili pa so tudi judovsko brigado, ki se je borila v Afriki in kasneje v Italiji.

Ko je med obdobjem [[holokavst]]a večina držav zavračala judovske begunce, so organizirano potekale ilegalne imigracije, s katerimi so želeli rešiti Jude pred nacisti in [[Fašizem|fašisti]]. Kljub prizadevanju judovskih organizacij je v tem obdobju iz Evrope uspelo zbežati relativno majhno število Judov. Kasnejša izraelska ministrica in premierka [[Golda Meir]] je v knjigi ''Moje življenje'' opisovala lastne diplomatske napore, da bi katerakoli izmed evropskih ali ameriških držav sprejela judovske begunce, katerim zaradi številčne letne kvote, ni bilo dovoljeno oditi v Palestino, četudi jim je grozila smrt. Izmed več kot stotih diplomatov, predloga ni podprl niti eden posameznik.<ref>[http://womenshistory.about.com/od/rulers20thcentury/a/golda_meir.htmGolda Meir: Moje življenje]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Ob koncu [[druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]] je kljub britanski blokadi priseljevanja judovska skupnost sestavljala že 33 % izraelske populacije.<ref name="Populacija Izraela pred letom 1948"/>

=== Neodvisnost in prva leta ===
[[Slika:Britanska oblast nad Palestino.png|alt=|sličica|Britanska oblast nad Palestino.]]
Po letu 1945 so se pričeli intenzivnejši konflikti med judovsko in britansko stranjo. Ti so bili pred tem zaradi maloštevilčnosti Judov in strahu pred nemškim vdorom (kot posledica morebitnega poraza Britancev na Bližnjem vzhodu) redki. Po koncu 2. svetovne vojne se je selitev Judov povečala, kar je povzročilo nezadovoljstvo arabskega prebivalstva in britanske oblasti. Britanci so izvajali široke ukrepe, ki naj bi preprečevali preveliko migracijo, tako v evropskih pristaniščih, kot tudi v vzhodnem Sredozemlju. Sistem kvot priseljevanja je ostal, večino prestreženih Judov pa so namestili v taborišču na [[Ciper|Cipru]]. Kljub temu pa Britancem ni uspelo zaustaviti številnih ilegalnih migracij in tihotapljenja orožja na ozemlje Palestine. Sionistične milice [[Irgun]], [[Hagana]] in [[Lehi]] so kljub preteklemu zavezništvu z Britanci začeli izvajati [[terorizem|teroristične]] akcije proti britanskim silam in pri tem napadale policijske postaje, naftne rafinerije ter cestne in železniške povezave. Britanci so se odzvali z obsežnimi preiskavami v večjih mestih in kibucih, v katerih so aretirali več pripadnikov skrajnih judovskih skupin in zasegli večje količine orožja.

Nasilje je doseglo vrhunec v letu 1946 z bombnim napadom na sedež britanske uprave v hotelu King David v Jeruzalemu, ki ga je izvedel Irgun. V napadu je umrlo 91 ljudi, še 46 pa je bilo ranjenih. Zaradi smrti mnogih javnih uslužbencev in uničenja številnih pisarn in arhivov pa je bilo vodenje Palestine precej oteženo do konca mandata. Britanci so posledično uvedli stroge ukrepe, ki pa so postali predmet kritike ZDA. Te so celo zagrozile z zamrznitvijo kreditov, ki so reševali zaradi vojne oslabljeno Veliko Britanijo. Dodaten problem so Britancem predstavljale tudi sabotaže judovskih oboroženih skupin, ki so se infiltrirale tudi v britanske vrste in tako dobivale pravočasne informacije o načrtovanih akcijah britanskih sil. Britanske sile so se posledično umaknile v varovana območja, ki pa niso bila popolna zaščita pred napadi. Večina protiterorističnih akcij zaradi mednarodnih kritik, slabe gospodarske situacije doma in nekooperativnega prebivalstva Palestine, ni bila uspešnih. Irgun in Lehi sta v letih 1946 in 1947 preko svojih celic izvedla bombni napad na britansko ambasado v [[Rim]]u, nekaj bombnih napadov pa je bilo izvedenih tudi v Londonu, kar je Britance še dodatno demoraliziralo.

V letu 1947 je bilo v Palestini stacioniranih že približno 10% vojaških sil britanskega imperija, kar je Palestino spremenilo v policijsko državo, stroški vodenja Palestine pa so vrtoglavo narasli. Velika Britanija je že oktobra 1946 začela z načrtom prenosa palestinskega vprašanja na [[OZN]] in začela z evakuacijo nenujnega osebja iz Palestine. Kot razlog za to je navedla neuspeh v mirovnih pogajanjih med Judi in Arabci.<ref>{{navedi splet | title = Palestina | publisher = Združeni narodi | date = 20. april 1949 | url = http://unispal.un.org/UNISPAL.NSF/0/2248AF9A92B498718525694B007239C6 | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2012-06-12 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120612121846/http://unispal.un.org/UNISPAL.NSF/0/2248AF9A92B498718525694B007239C6 | url-status = dead }}</ref> Novonastala [[Organizacija združenih narodov]] je [[29. november|29. novembra]] 1947 sprejela [[Resolucija varnostnega sveta Združenih narodov št. 47/181|ločitveni načrt]], ki je ozemlje Izraela razdelil na dve državi: eno judovsko in eno arabsko, v razmerju velikosti 56% : 44%. V izogib konfliktu glede statusa mesta Jeruzalem, je OZN kraj predvidel kot mednarodno nevtralno območje, s posebnim političnim nadzorom. Judovska stran je načrt sprejela, medtem ko je arabska stran načrt zavrnila.

1. decembra 1947 je arabski politični vrh razglasil trodnevni protest. Med tem časom so oborožene arabske tolpe napadale judovske tarče. Ko je judovska stran ob napadih pričela z obrambnimi napadi, je prišlo do državljanske vojne med Arabci in Judi. Vrhovni jeruzalemski [[mufti]], [[Haj Amin al-Husseini]] je arabske Palestince ob tem pozval k [[Džihad|sveti vojni]]: „Razglašam sveto vojno, bratje muslimani! Pobijte Jude! Vse jih pobijte!“<ref>{{navedi splet | title = Arabska stran zavrne načrt | publisher = Palestine Facts | date = 21. januar 2008 | url = http://www.palestinefacts.org/pf_independence_un_arabrejection.php | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2010-06-12 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100612231619/http://palestinefacts.org/pf_independence_un_arabrejection.php | url-status = dead }}</ref> S tem se je v Palestini začela petmesečna [[Palestinska vojna (1948)|palestinska državljanska vojna]] med Judi in lokalnim arabskim prebivalstvom, kasneje pa so se v spopade vključili tudi prostovoljci iz arabskih držav. Med tem časom se je zaradi akcij judovskih milic in pomanjkanja sredstev za uspešen odpor 250.000 Arabcev izselilo ali pa je bilo med državljansko vojno izseljenih. Britanske sile, ki so bile uradno določene za zagotavljanje reda in miru v Palestini, so spopade preprečevale le v manjši meri; večino aktivnosti so vložile v postopen umik osebja iz Palestine.

14. maja 1948, dan pred zaključkom britanskega mandata na ozemlju Izraela, je [[Judovska agencija]] razglasila neodvisnost dežele. Istega dne je bilo določeno ime dežele, ki je bilo prej zaradi nasprotujočih si predlogov nejasno.<ref>[http://muse.uq.edu.au/journals/israel_studies/summary/v003/3.1friling.html Razglasitev neodvisnosti]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Zadnje britanske sile so Izrael zapustile 30. junija 1948.

Naslednjega dne je pet arabskih držav – Egipt, Jordanija, Sirija, Libanon in [[Irak]] – napadlo Izrael in pričelo [[Arabsko-Izraelsko vojna 1948|Arabsko-Izraelsko vojno]]. [[Sudan]], [[Jemen]] in [[Saudska Arabija]] so v vojno vključenim arabskim deželam poslale svoje vojaške enote. Po letu dni vojaškega bojevanja je bilo sklenjenih več sporazumov, ki so določili začasne državne meje Izraela. [[Zahodni breg]] in arabska stran Jeruzalema sta bili priključeni Jordaniji, Egipt pa je prevzel začasni nadzor nad Gazo. Ozemlje Izraela se je povečalo za tretjino. 11. maja 1949 je bil Izrael sprejet v svet Združenih narodov. Med vojno je bilo iz območja Izraela izseljenih okoli 711.000 Arabcev. Status palestinskih beguncev danes ostaja glavno jedro spora v izraelsko-palestinskem konfliktu.<ref>{{navedi splet | title = Nature of the flashpont | publisher = Derek S. Reveron in Jeffrey Stevenson Murer | date = januar 2006 | url = http://web.mit.edu/cis/pdf/VanEvera_flashpointsinwar.pdf | accessdate =12. februarja 2010}}</ref>

V prvih letih obstoja države Izrael je dominantno vlogo v izraelski notranji politiki odigrala [[Delavska sionistična stranka (Izrael)|Delavska sionistična stranka]], pod vodstvom 1. predsednika Izraela [[David Ben Gurion|Davida Ben Guriona]]. V istem obdobju so sledile masovne imigracije Judov preživelih v holokavstu in v arabskih državah živečih Judov, kjer so se po ustanovitvi države pričeli vrstiti [[Antisemitizem|napadi]] na tam živeče Jude. Število prebivalcev se je iz 800.000 leta 1948, povečalo na dva milijona v letu 1958. Večina priseljencev je bila beguncev brez materialne imovine, ki so bili nastanjeni v začasnih kampih – leta 1952 je v teh živelo preko 10% prebivalcev.<ref>{{Navedi splet |url=http://www1.cbs.gov.il/reader/shnaton/templ_shnaton_e.html?num_tab=st02_01&CYear=2006 |title=Prebivalstvena struktura |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2018-05-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180515043846/http://cbs.gov.il/reader/shnaton/templ_shnaton_e.html?num_tab=st02_01&CYear=2006 |url-status=dead }}</ref> Potreba po rešitvi socialno-ekonomske stiske je vodila do podpisa sporazuma med Nemčijo in Izraelom. Ta je določal finančno nadomestilo za 500.000 preživelih judovskih beguncev, ki so po nacističnih razlastninjenjih ostali brez domov in materialne posesti. [[Slika:Adolf Eichmann takes notes during his trial USHMM 65268.jpg|thumb|Zgodovinsko sojenje Eichmannu.]]

Izraelske oblasti so dodale, da finančno poplačilo za šest milijonov človeških žrtev, ne bo mogoče nikoli in v nobeni obliki. Sodelovanje med nemškimi in izraelskimi oblastmi je povzročilo množične proteste med Judi v Izraelu in po svetu. Ti so nasprotovali kakršnikoli ideji sodelovanja z Nemci ter nasprotovali nemškemu finančnemu poplačilu.<ref>{{navedi splet | title = Nemška odškodnina za Holokavst | publisher = Jewish Virtual Library | date = januar 1999 | url = http://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/Holocaust/reparations.html | accessdate =12. februarja 2010}}</ref>

V obdobju petdesetih let dvajsetega stoletja je Izrael postal pogosta tarča palestinskih skrajnežev, ki so nasilne akcije izvajali po vzoru [[gverila|gverilcev]]. V letu [[1956]] se je Izrael pridružil tajni zvezi s [[Francija|Francijo]] in Veliko Britanijo, cilj pa je bil ponoven nadzor nad [[Sueški prekop|Sueškim prekopom]]. Tega so nacionalizirali Egipčani in med drugim začeli s prepovedjo plovbe izraelskih ladij skozi prekop ter s tem odrezali izraelsko pristanišče Eilat na jugu države. Pod pritiskom [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] in [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]] se je bil Izrael prisiljen umakniti s Sueškega prekopa, kar je sprostilo mednarodni plovni promet po [[Rdeče morje|Rdečem morju]] in Sueškem kanalu.<ref>[http://history.sandiego.edu/GEN/20th/suez.html Sušeka kriza]</ref>

V [[1960|šestdesetih]] letih je Izrael pod okriljem obveščevalne službe [[Mosad]] ujel nacističnega zločinca [[Adolf Eichmann|Adolfa Eichmanna]], ki je odločilno sodeloval pri organizacijski izvedbi holokavsta in se je po 2. svetovni vojni skrival v [[Argentina|Argentini]].<ref>[http://www.nizkor.org/hweb/people/e/eichmann-adolf/ Adolf Eichmann]</ref> Sojenje je imelo pomemben vpliv na javno obravnavo holokavsta širom držav po svetu. Do danes Eichmann ostaja edina oseba usmrčena s strani izraelskih oblasti.<ref>{{navedi splet | title = Ministrstvo za pravosodje odgovarja Amnesty International-u | publisher = Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Izrael | date = 5. julij 1995 | url = http://www.mfa.gov.il/MFA/Government/Law/Legal%20Issues%20and%20Rulings/JUSTICE%20MINISTRY%20REPLY%20TO%201995%20AMNESTY%20INTERNATION | accessdate =12. februarja 2010}}</ref>

=== Konflikti in mirovni procesi ===
[[Slika:Begin, Carter and Sadat at Camp David 1978.jpg|thumb|right|Begin, Carter in Sadat ob podpisu mirovne pogodbe.]]
Arabski nacionalisti pod vodstvom [[Jaser Arafat|Jaserja Arafata]] so neprekinjeno zavračali priznanje države Izrael in pozivali k njenemu uničenju.<ref name="Šestdnevna vojna">{{Navedi splet |url=http://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/talking/52_Remembering67.html |title=Šestdnevna vojna |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2010-12-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101227005238/http://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/talking/52_Remembering67.html |url-status=dead }}</ref> Leta [[1967]] so Egipt, Sirija in Jordanija namestile številčne vojaške enote ob meji z Izraelom, izgnale mirovne sile Združenih narodov in blokirale izraelski dostop do Rdečega morja. Uradni Izrael je dejanja sosed prepoznal kot potencialno vojaško nevarnost in na njih odgovoril z vojaško opozorilno akcijo. Ta je pomenil začetek [[Šestdnevna vojna|šestdnevne vojne]], kjer je Izrael dosegel odločilno zmago, saj je tekom vojaške akcije zavzel [[Sinajski polotok]], Gazo, Zahodni Breg in [[Golansko višavje]].

Zelena linija, določena leta 1949, je postala administrativna meja med Izraelom in okupiranim ozemljem. Meje Jeruzalema so bile razširjene, po vojni so vključevale tudi vzhodni del mesta. Leta 1980 v Jeruzalemu sprejet zakon je ponovno določil predhodno mejo in pričel mednarodni spor glede statusa mesta Jeruzalem.<ref name="Šestdnevna vojna"/> Neuspeh združenih arabskih sil v vojaških akcijah zoper Izrael, je vodil v porast nasilnih dejanj separatističnih sil in posameznih aktivistov. Ena opaznejših je bila [[Palestinska osvobodilna organizacija]] (PLO), ki se je zavzemala za »oborožen boj, kot edini način osvoboditve ozemlja«.<ref>{{navedi splet | title = Medvladje | publisher = New York Post | date = 31. marec 2005 | url = http://www.nytimes.com/2005/03/13/magazine/13PALESTINIANS.html?_r=1&pagewanted=2/ | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> V 1960-ih in 1970-ih letih so palestinske oborožene skupine sprožile val napadov na izraelske tarče po svetu, vključujoč umor izraelskih tekmovalcev na [[Olimpijske igre 1972|olimpijskih poletnih igrah 1972]] v [[München|Münchnu]]. Na umor 11 atletov je Izrael odgovoril z vojaško akcijo, kjer je izsledil odgovorne za napad in nanje izvršil atentat.<ref>[http://www.usatoday.com/life/movies/news/2005-12-21-munich_x.htm Munchen 1972]</ref> Med letoma 1969 in 1970 je bil Izrael vpleten v vojno z Egiptom.<ref>[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/296740/Israel/219430/The-war-of-attrition Vojna trenj]</ref>

[[Slika:Golda Meir2.jpg|thumb|right|Golda Meir, nekdanja izraelska premierka, je vodila državo med Jom Kipursko vojno.]]
[[6. oktober|6. oktobra]] [[1973]], na praznik [[Jom Kipur]], ki velja za najsvetejši dan v judovski kulturi, so egiptovske in sirijske vojaške sile presenetile z močnim oboroženim napadom na Izrael. Vojna se je zaključila 26. oktobra, ko je Izrael uspešno premagal ter porazil vojski obeh držav, a utrpel močne civilne izgube. Notranja preiskava je zavrnila možnost krivde oblasti za vojno, a nejevolja javnosti, zaradi človeških izgub, je prisilila takratno izraelsko premierko [[Golda Meir|Goldo Meir]] v odstop.<ref>{{navedi splet | title = Ime | publisher = Jomkipurska vojna | date = 5. oktober 2007 | url = http://news.bbc.co.uk/onthisday/hi/dates/stories/october/6/newsid_2514000/2514317.stm | accessdate =12. februarja 2010}}</ref>

Demokratične državne volitve v izraelski parlament ([[kneset]]) leta 1977 so pomenile poglaviten preobrat v zgodovini izraelske notranje politike, saj si je večino glasov in s tem politično oblast v državi pridobil [[Likud]], stranka s politične desnice. Istega leta je egipčanski predsednik [[Anvar Sadat]] obiskal Izrael in spregovoril pred parlamentom, kar je pomenilo prvo priznanje države Izraela s strani katere od arabskih držav.<ref>[http://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/biography/sadat.html Anwar El Sadat]</ref> V naslednjih dveh letih sta egiptovski predsednik in [[Menachem Begin]], takratni izraelski premier, podpisala dogovor in mirovno pogodbo. Izrael je v sklopu dogovora umaknil svoje sile s Sinajskega polotoka in se strinjal za začetek pogajanj za avtonomijo Palestine, ki je bila ob zadnji vojni določena z mirovno črto. Slednja še ni bila izvršena.

7. junija [[1981]] je Izrael z bombardiranji onemogočil delovanje nuklearnih reaktorjev v Iraku. Obveščevalna agencija Mosad je pred tem prejela podatke, da naj bi Irak območje uporabljal za razvoj vojaških sredstev zoper Izrael. Leta 1982 je Izrael posegel v [[Libanonska državljanska vojna|libanonsko državljansko vojno]] ter uničil vojaške baze, s katerih je palestinska osvobodilna fronta izstreljevala rakete na sever Izraela.<ref name="Libanonska vojna">[http://www.nytimes.com/1991/12/09/world/after-4-years-intifada-still-smolders.html Libanonska vojna]</ref> Posredovanje je pomenilo začetek [[Prva libanonska vojna|prve libanonske vojne]], ki je potekala med Libanonom in Izraelom. Po tej se je Izrael umaknil z večine libanonskih območij, do leta 2000 pa je vztrajal pri obmejni varnostni coni na jugu Libanona. Leta [[1987]] se je pričela [[Prva intifada]], palestinska vstaja zoper Izrael. Število nasilnih akcij je bilo v visokem porastu zlasti na okupiranih območjih. V naslednjih šestih letih je bilo ubitih več kot 1.000 ljudi, večina od teh Palestincev v medsebojnih notranjih spopadih. Med [[Zalivska vojna|Zalivsko vojno]] leta 1991 je večina Palestincev s palestinsko osvobodilno fronto na čelu, podpirala režim [[Sadam Husein|Sadama Huseina]] in iraške zračne napade na Izrael.<ref name="Libanonska vojna"/>

[[Slika:Bill Clinton, Yitzhak Rabin, Yasser Arafat at the White House 1993-09-13.jpg|thumb|right|Rabin, Clinton in Arafat na srečanju v Beli hiši leta 1993.]]
Leta 1992 je novi izraelski premier postal levičarski politik [[Jicak Rabin]] in skupaj z Delavsko stranko promoviral mirovne procese in kompromise s sosednjimi državami. Istega leta sta predsednik Izraela [[Šimon Peres]] in predsednik palestinske fronte [[Mahmud Abas]], v [[Oslo|Oslu]] podpisala mirovni sporazum, ki je zagotavljal palestinsko politično avtonomijo v Gazi in na Zahodnem bregu. Sporazum je s strani Palestincev pomenil priznanje izraelske države in njene pravice do obstoja ter končanje terorizma. Leta 1994 sta mirovni sporazum podpisala tudi Izrael in Jordanija, s čimer je Jordanija postala druga arabska država, ki je normalizirala odnose z Izraelom.<ref>[http://nobelprize.org/nobel_prizes/peace/laureates/1994/rabin-bio.html Delovanje Jicak Rabina]</ref>

Začetno arabsko odobravanje ob podpisu sporazuma je bilo načeto z incidentom v [[Hebron]]u, kjer je izraelski ekstremist v [[Mošeja|mošeji]] (nekdanji sinagogi) ubil več ljudi. Neodobravanje se je stopnjevalo s slabšanjem ekonomskih razmer v državi ter nadaljevanjem naseljevanj judovskih območij na območju Zahodnega brega in Gaze.<ref>{{Navedi splet |url=http://palestinefacts.org/pf_1991to_now_israel_hebron_shooting_1994.php |title=Incident v Hebronu |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2010-06-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100613002505/http://palestinefacts.org/pf_1991to_now_israel_hebron_shooting_1994.php |url-status=dead }}</ref> Na drugi strani pa je izraelsko odobravanje splahnelo z nadaljevanjem palestinskih samomorilnih akcij. V teh je med letom 1992 in 1999 umrlo preko 135 judovskih civilistov. Med zapuščanjem mirovnega shoda novembra 1995 je mladi judovski ekstremist Jigal Amir streljal na Jicaka Rabina in ga ubil. Atenat je šokiral izraelsko javnost.<ref>[http://www.mfa.gov.il/MFA/Facts+About+Israel/State/Yitzhak+Rabin.htm Napad na Rabina]</ref>

[[Slika:Hussein Clinton Rabin.jpg|thumb|left|Husein, Clinton in Rabin ob sklenitvi mirovne pogodbe.]]
Konec devetdesetih let se je Izrael pod vodstvom [[Benjamin Netanjahu|Benjamina Netanjaha]] umaknil iz Hebrona. Ob tem je bil podpisan sporazum, ki je na območju dajal polno avtoriteto palestinski strani.<ref>[http://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/Peace/wye.html Sporazum]</ref> Leta 1999 izbran premier Ehud Barak, je umaknil vojaške sile z juga Libanona in nadaljeval pogajanja s palestinsko stranjo, pod vodstvom [[Jaser Arafat|Jaserja Arafata]]. Leta 2000 se je z njim sestal tedanji ameriški predsednik [[Bill Clinton]]. Izraelska stran je takrat ponudila predlog ustanovitve neodvisne palestinske države, kar pa je Arafat zavrnil. Po neuspelih pogajanjih se je pričela [[Druga intifada]], ko se je število palestinskih samomorilnih napadov znatno povečalo.<ref>[http://www.mideastweb.org/second_intifada_timeline.htm Druga intifada]</ref>

Na izrednih volitvah leta 2001 je bil za premierja izvoljen [[Ariel Šaron]]. Ta je pričel z dokončnim enostranskim umikom izraelskih sil z območja Gaze. V istem času se je pričela gradnja varnostnega zidu med Zahodnim bregom in izraelskim teritorijem. Julija 2006 je [[Hezbollah|Hezbolah]] pričel z obstreljevanjem in raketiranjem judovskih naseljih na severu Izraela, pri čemer sta bila ubita dva človeka. Incident je zanetil mesec dni trajajočo [[Druga libanonska vojna|Drugo libanonsko vojno]].<ref>{{navedi splet | title = Druga libanonska vojna | publisher = Haaretz | date = 13. julij 2006 | url = http://www.haaretz.com/hasen/pages/ShArt.jhtml?itemNo=737825 | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2009-06-02 | archive-url = https://web.archive.org/web/20090602063142/http://www.haaretz.com/hasen/pages/ShArt.jhtml?itemNo=737825 | url-status = dead }}</ref>

Maja 2008 je Izrael javno oznanil, da že leto dni tečejo mirovna pogajanja s Sirijo s posredništvom [[Turčija|Turčije]]. Po »končanju ognja« med Izraelom in palestinsko stranjo, je [[Hamas]] julija 2008 pogajanja enostransko prekinil in pričel z raketiranjem judovskih naselij na osrednjem delu Izraela v bližini Gaze. Izrael je na napade odgovoril z ofenzivo Gaze, ki je trajala med decembrom 2008 in januarjem 2009. V pričetku januarja je Izrael napovedal obsežno akcijo na območju Gaze, kjer so uničili glavne vojaške postojanke Hamasa ter zajeli več pomembnih pripadnikov Hamasovih sil. V sledečih dneh se je Izrael pričel umikati z območja Gaze.<ref>{{navedi splet | title = Umik iz Gaze | publisher = Haaretz | date = 29. januar 2009 | url = http://www.haaretz.com/hasen/spages/1056246.html | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2009-02-06 | archive-url = https://web.archive.org/web/20090206232210/http://haaretz.com/hasen/spages/1056246.html | url-status = dead }}</ref>

== Geografija ==
[[Slika:Satellite image of Israel in January 2003.jpg|thumb|100px|right|Satelitski posnetek Izraela.]]
Izrael leži ob vzhodnem delu Sredozemskega morja in meji na Libanon na severu, na Jordanijo na vzhodu, Sirijo na severovzhodu in na Egipt na jugozahodu. Celotno ozemlje, vključno zasedena območja med šestdnevno vojno, meri 20.770&nbsp;km². 2 % površine prekriva voda. Celotno pravno območje z [[Golansko višavje|Golanskim višavjem]] in vzhodnim Jeruzalemom, znaša 22.072&nbsp;km². Skupna površina izraelskega teritorija in Zahodnega brega ter Gaze – slednja premoreta lastno samoupravo, znaša 27.799&nbsp;km².<ref>[http://lcweb2.loc.gov/frd/cs/iltoc.html Geografija Izraela]</ref>

Kljub majhni površini, Izrael premore različna naravno-geografska področja. Jug države zavzema [[Negevska puščava]], medtem ko se na severu nahajajo hribovita in gorska območja Golanskega višavja, [[Galileja|Galieje]] in [[Karmel]]a. Zahod države meji na sredozemsko morje; ob obali živi preko 70 % izraelske populacije. Vzhod države meji na nižinsko raven na meji z Jordanijo. Območje je del 6500 kilometrov dolge tektonske prelomnice, ki ob [[Mrtvo morje|Mrtvem morju]] tvori najnižjo kopensko točko na [[Zemlja|Zemlji]], več kot 400 metrov pod običajno morsko gladino. Jug dežele se zaključi z [[Akabski zaliv|Akabskim zalivom]], ki je del [[Rdeče morje|Rdečega morja]].

V Izraelu in na Sinajskem polotoku so edinstveni erozijski krogi ''({{jezik-he|makhteshim}})'', ki tvorijo obsežne zemeljske kraterje. Največji med njimi, [[Makhtesh Ramon]] v Negevski puščavi, obsega 40 kilometrov dolgo in 8 kilometrov široko območje. Naravovarstveno poročilo navaja, da ima Izrael največje število rastlinskih posebnosti v svetu, neozirajoč se na velikost dežele.<ref>{{navedi splet | title = Biološka ogroženost | publisher = Haaretz | date = 2. junij 2006 | url = http://www.haaretz.com/hasen/spages/988204.html | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2008-07-08 | archive-url = https://web.archive.org/web/20080708140159/http://www.haaretz.com/hasen/spages/988204.html | url-status = dead }}</ref>

[[Slika:Mount of Beatitudes View Sea of Galilee Golan 200704.JPG|thumb|left|Galilejsko jezero, pomemben vir vode.]]
Temperature v Izraelu močno nihajo, zlasti pozimi. V hribovitih in gorskih območjih so nizke temperature, izrazit veter, večkrat tudi sneg. Na tem območju je večje zimsko smučarsko središče. V Jeruzalemu v povprečju sneži vsaj enkrat med zimo. Obalni središči, Tel Aviv in [[Haifa]], imata izrazito sredozemsko podnebje z zmerno hladnimi, deževnimi zimami in dolgimi, vročimi poletji. Najvišja temperatura v Aziji (53,7&nbsp;°C) je bila izmerjena v Izraelu leta 1942, na severu jordanske nižine.<ref>[http://members.iinet.net.au/~jacob/worldtp.html Najvišja temperatura v Aziji]</ref> Med majem in septembrom je dež redek. Ob nezadostnih količinah pitne vode je Izrael razvil več varčevalnih tehnik za izkoriščenje vode. Ena od teh je tehnika kapljičnega [[namakanje|namakanja]] obdelovalnih površin. Velik del Izraelcev sončno energijo izkorišča za solarno ogrevanje bivalnih površin, s čimer je Izrael vodilen med deželami v svetu po izkoristku [[sončna energija|sončne energije]] na prebivalca.<ref>[https://archive.today/20120628222822/www.neaman.org.il/neaman/publications/publication_item.asp?fid=590&parent_fid=490&iid=3639 Solarna energija v Izraelu]</ref>

== Politična ureditev ==
[[Slika:Knesset Building (South Side).JPG|thumb|right|Kneset, izraelski parlament.]]
Izrael deluje v okviru [[Parlamentarni sistem|parlamentarnega sistema]] kot [[Demokracija|demokratična]] [[republika]] s splošno [[Volilna pravica|volilno pravico]].<ref>{{Navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/is.html |title=Državna ureditev |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2018-12-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181224211321/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/is.html |url-status=dead }}</ref> [[Predsednik Izraela]] je glavni voditelj v državi, a so njegove dolžnosti omejene in večinoma le protokolarnega značaja. Parlamentarni poslanec (navadno vodja največje stranke), ki ga podpre večina v parlamentu, je izvoljen za premierja. Premier je voditelj vlade in državnega kabineta. Izrael zastopa 120 poslancev, ki zasedajo v [[kneset]]u. Sedeži v knesetu se [[proporcionalni volilni sistem|proporcionalno]] razdelijo po [[Volitve|volitvah]], kjer je za vstop stranke v parlament potreben minimum 2 % glasov.

Parlamentarne volitve se izvedejo vsaka štiri leta; toliko traja posamičen mandat. Neuspešna tvorba koalicije ali izglasovanje nezaupnice pogosto predhodno razrešita parlament, nakar so izvedene predčasne volitve. Povprečno trajanje mandata izraelskega parlamenta znaša 22 mesecev. Mirovni procesi, vloga religije v državi in politični škandali so povzročili že številne razpade koalicij in ponovne predhodne volitve.<ref>{{navedi splet | title = Izrael: ozadja in vezi z ZDA | publisher = Carol Migdalovitz | date = 2. april 2009 | url = http://italy.usembassy.gov/pdf/other/RL33476.pdf | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> Temeljno [[pravo]] Izraela sestavlja [[nepisana ustava]]. V letu 2003 je Kneset pričel osnovati pisano in kodificirano ustavo.

[[Slika:Israeli supreme court building nightshot.JPG|thumb|right|Vrhovno sodišče Republike Izrael.]]
Izrael ima tri-stopenjsko [[sodišče]]. Najnižja so okrajna sodišča, locirana v večini mest po državi. Nad njimi so okrožna sodišča, ki služijo kot prizivna sodišča in prvostopenjska sodišča. Nahajajo se v šestih državnih okrožjih. Tretje in najvišje sodišče predstavlja vrhovno sodišče, s sedežem v Jeruzalemu. Ima dvojno vlogo: najprej je najvišje in vrhovno sodišče države. Drugo, kot sodišče zadnje stopnje, dovoljuje posameznikom; državljanom in nedržavljanom, vlaganje prošnje oziroma ponovnih zahtev sodnih postopkov zoper državne oblasti.<ref>[http://www.mfa.gov.il/MFA/Government/Branches%20of%20Government/Judicial/The%20Judiciary-%20The%20Court%20System Ureditev sodišč v Republiki Izrael]</ref>

Izraelski pravni sistem združuje angleško pravo, civilno pravo in judovsko pravo. Temelji na načelu stare decisis (precedens) in na adverzialnem sistemu, kjer obe strani predložita dokaze pred sodišče. Sodbo določijo profesionalni razsodniki in izvedenci in ne porota civilnih državljanov. [[Poroka|Poroke]] in [[razveza|ločitve]] sodijo pod pristojnost verskih sodišč: judovskih, muslimanskih, krščanskih in za [[Druzi|Druze]]. Odbori in komisije, katere predstavljajo člani Kneseta, vrhovno sodišče in člani sodišč, izberejo sodnike.<ref>[http://www.mfa.gov.il/MFA/Facts+About+Israel/State/THE+STATE-+Judiciary-+The+Court+System.htm Sodni sistem Republike Izrael]</ref>

Temeljno pravo, ki se nanaša na človeško dostojanstvo in svobodo, ščiti in varuje človeške pravice in svoboščine. Glede na upoštevanje človekovih svoboščin in političnih pravic, je bil Izrael s strani mednarodne organizacije [[Freedom House]] ocenjen kot »svobodna dežela«,<ref>{{navedi splet |title=Freedom in the World 2008 - Israel |publisher=[[Freedom House]] |year=2008 |url=http://www.freedomhouse.org/template.cfm?page=22&year=2008&country=7416 |accessdate=27.5.2009 |archive-date=2009-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090212170535/http://www.freedomhouse.org/template.cfm?page=22&year=2008&country=7416 |url-status=dead }}</ref> območja pod nadzorom palestinskih oblasti pa so bila ocenjena kot »nesvobodna«.<ref>{{navedi splet |title=Freedom in the World 2008 - Palestinian Authority-Administered Territories [Israel] |publisher=Freedom House |year=2008 |url=http://www.freedomhouse.org/template.cfm?page=363&year=2008&country=7535 |accessdate=27.5.2009 |archive-date=2010-01-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100116073526/http://www.freedomhouse.org/template.cfm?page=363&year=2008&country=7535 |url-status=dead }}</ref> Človekoljubne organizacije, kot je [[Amnesty International]], pogosto kritizirajo Izrael v primeru vojnih stanj med Izraelom in sosednjimi deželami. Svoboščine omogočajo ustanovitve neodvisnih skupin, ki kritično obravnavajo morebitne kršitve demokratičnih načel. Ena od teh je B'Tselem, izraelska organizacijo za človekove pravice.

=== Upravna okrožja ===
[[Slika:Israel districts.png|thumb|100px|right|Upravna območja.]]
Izrael je razdeljen na šest glavnih upravnih območij, znanih tudi pod imenom ''mehozot''; okrožja Center, Haifa, [[Jeruzalem]], Sever, Jug in [[Tel Aviv]]. Ta so nadaljnje individualno razdeljena na petnajst okrajev. Skupno devetdeset okrajev se naravno deli na petdeset naravno-geografskih regij.

V statističnem smislu je država razdeljena na tri metropolitska območja; Tel Aviv in [[Guš Dan]] (3.150.000 milijona prebivalcev), Haifa (1.000.000 prebivalcev) in [[Beer Ševa]] (531.600 prebivalcev). Največje mesto v državi, tako v smislu prebivalstva kot po velikosti območja, je Jeruzalem s 732.100 prebivalci. Razteza se na 126&nbsp;km². Sledijo Tel Aviv (384.6000), Haifa (267.000) in [[Rišon le Zion]] (222.3000).<ref>[http://www.cbs.gov.il/population/new_2007/table3.pdf Lokalne skupnosti]</ref>

=== Zasedena območja ===

Leta 1967, med šestdnevno vojno, je Izrael prevzel nadzor nad Zahodnim bregom, vzhodnim delom Jeruzalema, Gazo in Golansko višavje. Prevzet je bil tudi začasen nadzor nad Sinajskim polotokom, ki pa je bil vrnjen Egiptu leta 1979 v sklopu mirovne pogodbe.

Med zasedbo so na vsakem od ozemelj nastale judovske naselbine, naseljene z izraelskimi prebivalci. Izrael je na območju Golanskega višavja in vzhodnega Jeruzalema uveljavil civilni zakonik, s katerim je omenjena ozemlja uradno priključil kot del države in ponudil tamkajšnjim prebivalcem (tako Judom kot ostalim) možnost pridobitve državljanstva, v kolikor so za to zaprosili. Nasprotno je Zahodni breg ostal pod vojaškim nadzorom, medtem ko so Palestinci in mednarodna skupnost na območju Gaze videli možnost nastanka neodvisne države. Organizacija združenih narodov je polnopravno priključeni območji označila za neveljavni ter jih še danes priznava kot okupirana območja.<ref>{{Navedi splet |url=http://daccessdds.un.org/doc/RESOLUTION/GEN/NR0/418/84/IMG/NR041884.pdf?OpenElement |title=Status območij |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2006-10-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20061001183247/http://daccessdds.un.org/doc/RESOLUTION/GEN/NR0/418/84/IMG/NR041884.pdf?OpenElement |url-status=dead }}</ref>

[[Slika:Is-wb-gs-gh v3.png|thumb|100px|right|Zemljevid s prikazom območja Izraela, Zahodnega brega in Gaze.]]
Status vzhodnega dela mesta Jeruzalem predstavlja eno od glavnih ovir nadaljevanja mirovnih procesov med uradnim Izraelom in predstavniki palestinske oblasti. Organizacija združenih narodov je sporna območja uvrstila v varnostno resolucijo, katera od Izraela zahteva umik izraelskih sil z območij. To naj bi po sklepu omogočilo normaliziranje odnosov z arabskimi državami.<ref>{{navedi splet | title = „Olmert pripravljen deliti zemljo v zameno za mir“ | publisher = Ynet News | date = 12. junij 2006 | url = http://www.ynetnews.com/articles/0,7340,L-3340641,00.html | accessdate =12. februarja 2010}}</ref>

Zahodni breg je bil priključen Jordaniji leta 1948, čemur je sledila arabska zavrnitev možnosti oblikovanja dveh neodvisnih držav na območju: judovske in arabske. To priključitev je priznala le Velika Britanija, po tej pa so politični nadzor nad območjem dobile palestinske sile. Zahodni breg je Izrael okupiral leta 1967 med šestdnevno vojno. Večinsko prebivalstvo predstavljajo arabski Palestinci, kar vključuje begunce, ki so domove zapustili ali bili primorani zapustiti med vojno leta 1948.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.un.org/unrwa/publications/pdf/uif-dec04.pdf |title=Vojni begunci |accessdate=2005-04-09 |archive-date=2005-04-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050409071314/http://www.un.org/unrwa/publications/pdf/uif-dec04.pdf |url-status=live }}</ref> Od izraelske okupacije leta 1967 do leta 1993 so bili prebivalci pod izraelsko vojaško oblastjo. Od mirovnega dogovora leta 1993 pa je nadzor nad večino krajev na Zahodnem bregu prevzela Palestinska samouprava. Izrael od takrat ohranja le delen vojaški nadzor, ki se je v preteklosti okrepil med obdobji vojn in palestinskih nasilnih vstaj. V odgovor na povečane nasilne akcije s strani palestinskih skrajnežev zoper izraelske civiliste tekom Druge intifade se je pričel graditi varnostni zid, ki ločuje Izrael od Zahodnega brega. Ta je zgrajen delno, v prekinjenih fazah.<ref>{{navedi splet | title = Varnostni zid | publisher = Odbor za gradnjo zidu | date = 22. februar 2004 | url = http://www.securityfence.mod.gov.il/Pages/ENG/questions.htm | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2013-10-03 | archive-url = https://web.archive.org/web/20131003072906/http://www.securityfence.mod.gov.il/Pages/ENG/questions.htm | url-status = dead }}</ref>

Območje Gaze je Egipt okupiral med letoma 1948 in 1967, med letoma 1967 in 2005 pa je nadzor nad območjem prevzel Izrael. Leta 2005 je Izrael v sklopu mirovnega dogovora z območja Gaze pričel izseljevati izraelske državljane in prazniti judovske naselbine. Umaknjene so bile tudi izraelske vojaške sile. Ohranja pa nadzor nad zračnimi in pomorskimi silami na območju Gaze ter občasno tja pošilja vojaške enote. Sporazum med Izraelom, [[Evropska unija|Evropsko unijo]], Egiptom in palestinskimi oblastmi je predvideval odprtje meje med Gazo in Egiptom. Izvolitev radikalne palestinske politične stranke Hamas, je uresničitev sporazuma otežila, zaradi česar je meja med Egiptom in Gazo večino časa ostala zaprta. Notranji nadzor, od prvih samostojnih volitev v Gazi, ohranja Hamas. Ta je ostale politične stranke prepovedal, zato Hamas ohranja popoln politični nadzor v tej palestinski entiteti.<ref>{{navedi splet | title = Naselje Gaza | publisher = B'Tselem | date = 30. julij 2007 | url = http://www.btselem.org/english/Gaza_Strip/20070730_Joint_call_to_open_Rafah_Crossing.asp | accessdate =12. februarja 2010}}</ref>

=== Mednarodni odnosi ===
Izrael ima vzpostavljene [[Diplomacija|diplomatske]] odnose s 161 državami sveta ter ima 94 diplomatskih misij po svetu.<ref>[http://www.mfa.gov.il/MFA/About%20the%20Ministry/Diplomatic%20missions/Israel-s%20Diplomatic%20Missions%20Abroad Izraelski diplomatski odnosi]</ref> Od držav članic [[Arabska liga|Arabske lige]] imajo le tri normaliziran odnos z Izraelom; Egipt in Jordanija s podpisom mirovnega sporazuma leta 1979 oziroma leta 1994, ter [[Mavretanija]], ki se je leta 1999 odločila za poln diplomatski stik. Dve ostali članici arabske lige, [[Maroko]] in [[Tunizija]], ohranjata z Izraelom delne diplomatske stike. Ti so bili zaostreni ob začetku Druge intifade leta 2000. Od leta [[2003]] so vezi z Marokom okrepljene, državo pa je obiskal tudi izraelski zunanji minister.<ref>{{navedi splet | title = Srečanje ministrov Izraela in Maroka | publisher = BBC News | date = 2. september 2003 | url = http://news.bbc.co.uk/2/hi/middle_east/3202767.stm | accessdate =12. februarja 2010}}</ref>

Zaradi vojne v Gazi leta 2009, so Mavretanija, [[Katar]], [[Bolivija]] in [[Venezuela]] zamrznile politične in ekonomske vezi z Izraelom.<ref>{{navedi splet | title = Razrahljanje odnosov | publisher = Al Jazeera | date = 17. januar 2009 | url = http://english.aljazeera.net/news/middleeast/2009/01/2009116151135307776.html | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> Po izraelskem pravu, so Libanon, Sirija, Saudova Arabija, Irak in Jemen, pojmovane kot ne-prijateljske države. Teh izraelski državljani ne morejo obiskati brez pritrditve notranjega ministrstva.<ref>[https://archive.today/20120805080541/www.mfa.gov.il/MFAHeb/MFAArchive/2004/horaot+din+israeli0304.htm Obvestilo ministrstva]</ref> Od leta 1995 je Izrael član skupine za [[Mediteranski dialog]], katere cilj je pospeševanje sodelovanja med sedmimi državami.

[[Slika:Sharon Bush 20030729.jpg|thumb|right|Sharon in Bush ob srečanju leta 2003.]]
Zunanji odnosi z ZDA, [[Turčija|Turčijo]], Nemčijo, Veliko Britanijo in [[Indija|Indijo]] so za Izrael politično in ekonomasko zelo pomembni. Združene države so kot prve priznale Izrael kot neodvisno državo, čemur je sledila [[Sovjetska zveza]]. Združene države na območju [[Bližnji vzhod|Bližnjega vzhoda]] ohranjajo najmočnejše vezi z Izraelom, zaradi »skupnih demokratičnih vrednot, verskih sorodnosti in varnostnih interesov«.<ref>{{navedi splet | title = Izrael: ozadja in vezi z ZDA | publisher = Center za obrambo | date = 19. oktober 2009 | url = http://www.dtic.mil/cgi-bin/GetTRDoc?AD=ADA470003&Location=U2&doc=GetTRDoc.pdf | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2011-02-05 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110205011800/http://www.dtic.mil/cgi-bin/GetTRDoc?AD=ADA470003&Location=U2&doc=GetTRDoc.pdf | url-status = dead }}</ref> Obojestranski dobri odnosi in skupni interesi so zastopani na več področjih, ZDA pa nastopajo kot posrednik v mirovnih dialogih med izraelsko in arabsko stranjo. Pogledi med državama se najbolj razhajajo v nekaterih spornih vprašanjih, med katere sodijo status Golanskega višavja, status mesta Jeruzalem in judovskih naselij na zasedenih območjih.<ref>{{navedi splet | title = Izrael: ozadja in vezi z ZDA | publisher = Carol Migdalowitz | date = 2. april 2009 | url = http://italy.usembassy.gov/pdf/other/RL33476.pdf | accessdate =12. februarja 2010}}</ref>

Izrael in Turčija sta vzpostavila polne diplomatske odnose leta 1991, že od razglasitve neodvisnosti Izraela pa je Turčija sodelovala z državo. Muslimanske države v regiji, s katerimi ima Turčija dober prijateljski odnos, so v preteklosti večkrat od Turčije zahtevale oslabitev stikov z Izraelom. Po vojni v Gazi leta 2009 so se odnosi med državama nekoliko ohladili.<ref>{{navedi splet | title = Ohlajanje odnosov med državami | publisher = Al Jazeera | date = 17. januar 2009 | url = http://english.aljazeera.net/news/middleeast/2009/01/2009116151135307776.html | accessdate =12. februarja 2010}}</ref>

Nemčija in Izrael trdno sodelujeta na znanstvenem in izobraževalnem področju, ohranjata pa tudi tesne vezi na gospodarskem in vojaškem področju. Indija je vzpostavila poln diplomatski stik z Izraelom leta 1992. Državi od takrat sodelujeta na kulturnem in vojaškem področju.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.westerndefense.org/bulletins/Dec-01.htm |title=Odnosi Indije in Izraela |accessdate=2002-02-28 |archive-date=2002-02-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20020228151609/http://www.westerndefense.org/bulletins/Dec-01.htm |url-status=dead }}</ref> Velika Britanija ohranja močne diplomatske odnose z Izraelom vse od njegove ustanovitve dalje. Leta 2007 sta Izrael dvakrat obiskala visoka predstavnika britanske vlade. Odnosi med državama so se okrepili v času mandata [[Tony Blair|Tonyja Blaira]], ki si je prizadeval za ureditev vprašanja razglasitve neodvisne palestinske države. Razlog za čvrstost odnosov med državama se lahko pripisuje britanskemu mandatu nad Palestino pred razglasitvijo neodvisne dežele Izrael.

Iran je z Izraelom ohranjal diplomatski stik le določen čas. Po [[Iranska revolucija|Iranski revoluciji]] je Iran preklical priznanje obstoja izraelske države.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.isreview.org/issues/09/iranian_revolution.shtml |title=Iranska revolucija |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2010-07-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100715113345/http://www.isreview.org/issues/09/iranian_revolution.shtml |url-status=dead }}</ref>

== Vojska ==
[[Slika:Israeli air force F-16I.jpg|thumb|right|210px|[[F-16]] izraelskih zračnih sil]]
[[Slika:Merkava4 MichaelMass01.jpg|thumb|right|210px|Glavni bojni tank [[Merkava]]]]
Izraelske obrambne sile sestavljajo tri osrednje enote: vojska, zračne sile in mornarica. Obrambne sile so bile ustanovljene leta 1948, med Arabsko-Izraelsko vojno, z združenjem dveh obrambnih sil, ki sta delovali pred razglasitvijo države. IDF je povezan z vojaškim obveščevalnim uradom, ki deluje z [[Mosad]]om. Obrambne sile so v svoji kratki zgodovini obstoja posredovale v več vojnah in konfliktih ob mejnih območjih. Število in uspešnost vojaških posredovanj izraelske obrambne sile uvršča v vrh najbolj izurjenih in uspešnih vojaških sil sveta.<ref>{{navedi splet | title = Izraelske obrambne sile | publisher = Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Izrael | date = 13. marec 2009 | url = http://www.mfa.gov.il/MFA/Facts+About+Israel/State/THE+STATE-+Israel+Defense+Forces+-IDF-.htm | accessdate =12. februarja 2010}}</ref>

Večina Izraelcev vstopi v vojsko z dopolnjenim osemnajstim letom starosti. Moški služijo tri leta, ženske pa dve leti obveznega vojaškega roka. Po odsluženem roku imajo moški status rezervista, s čimer so vsako leto primorani izpolniti nekaj tednov vojaške obveznosti. Status rezervista preneha po dopolnjenem štiridesetem letu starosti. Nasprotno je med ženskami, kjer je večina oproščena statusa rezervistke. Arabski državljani (z izjemo Druzov) in tisti, ki neprenehoma opravljajo verske študije ([[ortodoksni Judje]]), so oproščeni služenja vojaškega roka. Status ortodoksnih Judov, ki praviloma ne opravljajo vojaškega služenja, je predmet številnih polemik.<ref>{{navedi splet | title = Vojaški rok | publisher = Haaretz | date = 16. maj 2008 | url = http://www.haaretz.com/hasen/pages/ArticleContent.jhtml?itemNo=860256 | accessdate = 12. februarja 2010 | archiveurl = https://web.archive.org/web/20071001050353/http://www.haaretz.com/hasen/pages/ArticleContent.jhtml?itemNo=860256 | archivedate = 2007-10-01 | url-status = live }}</ref> Vsi tisti, ki so oproščeni služenja vojaškega roka, lahko tega nadomestijo s služenjem v bolnišnicah, šolah, dobrodelnih organizacijah in ostalih ustanovah. S tovrstnim programom imajo obrambne sile približno 168.000 aktivnih vojakov in 408.000 rezervistov.<ref>[http://books.google.si/books?id=1Ae392LM0ZUC&pg=PA152&lpg=PA152&dq=israel+408.000+reservists&source=bl&ots=2b0SUV9MdJ&sig=ev8DqoegxVGbZk_O8Z733T38uM8&hl=sl&ei=yDZ3S56iDsX54Aa774WuCg&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=1&ved=0CAcQ6AEwAA#v=onepage&q=&f=false Statistika vojske]</ref>

Državne vojaške sile slonijo na visoko razvitem tehnološkem vojaškem sistemu, izdelanem v glavnem v Izraelu, nekaj orožja pa je tudi uvoženega. Najpomembnejši vojaški sponzor uvoza vojaške opreme so ZDA. Med letoma 2008 in 2017 bodo ZDA po pričakovanjih Izraelu namenile 30 milijard [[Ameriški dolar|dolarjev]] vojaške pomoči.<ref>{{navedi splet | title = Vojaška pomoč Izraelu | publisher = New York Times | date = 23. september 2008 | url = http://www.nytimes.com/2007/08/17/world/middleeast/17israel.html?_r=1 | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> Država premore najbolj razvit vojaški sistem zračnih izstrelkov. Po jomkipurski vojni je Izrael razvil mrežo obveščevalnih [[satelit]]ov, katerih namen je pridobivanje strateško pomembnih informacij. Sistem teh je eden izmed skupno sedmih uspešno delujočih na svetu. Izrael je razvil [[glavni bojni tank]] [[Merkava|Merkavo]]. Vse od ustanovitve dalje, je Izrael vlagal znaten delež [[Bruto domači proizvod|bruto domačega proizvoda]] v namen obrambe. Leta 1984 je bilo v vojaške namene zagotovljenih 24% celotnega BDP-ja, do danes pa je število padlo na 7,3 %.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/is.html |title=Vojna statistika |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2018-12-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181224211321/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/is.html |url-status=dead }}</ref>

V mednarodni politični javnosti se pojavljajo ugibanja, ali Izrael poseduje jedrsko orožje. Država namreč ni podpisnica [[Pogodba o neširjenju jedrskega orožja|Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja]]. Zoper jedrske zmogljivosti ohranja lastno politiko nadzora.<ref>{{navedi splet | title = Jedrsko orožje | publisher = Mednarodni inštitut za jedrsko anatomijo| date = 27. julij 2004 | url = http://www.iaea.org/NewsCenter/Transcripts/2004/alahram27072004.html | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> Po Zalivski vojni leta 1991, ko je Irak zračno napadel Izrael, je v veljavo stopil zakon, ki gospodinjstva obvezuje, da je vsaj ena izmed sob neprepustna za kemične in biološke substance.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.israelhomeowner.com/Glossary.asp |title=Stanovanjski vodič |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2008-04-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080406045307/http://www.israelhomeowner.com/Glossary.asp |url-status=dead }}</ref>

== Gospodarstvo ==
[[Slika:Ranat gan.jpg|thumb|right|Ramat Gan, poslovno središče države.]]
Izrael velja za eno najrazvitejših azijskih držav v [[Ekonomija|ekonomskem]] in [[Industrija|industrijskem]] smislu. V zahodnem delu Azije zaseda tretje mesto po višini BDP na prebivalca (za Turčijo in Saudsko Arabijo: izvoznico [[Nafta|nafte]]).<ref>[http://www.doingbusiness.org/economyrankings/default.aspx?regionid=4 Ekonomska analiza]</ref> Ima drugo najvišje število mladih inovativnih podjetij (takoj za ZDA). Premore tudi največje število podjetij izven [[Severna Amerika|Severne Amerike]], ki kotirajo na ameriški [[Borza|borzi]].

V letu 2008 je imel Izrael štirideseti najvišji BDP na globalni ravni ter dvaindvajseti najvišji BDP v razmerju na prebivalca. Skupni domači proizvod je dosegel 232,7 milijard dolarjev, kar na prebivalca v letnem razmerju znaša 33.299 dolarjev.<ref>[http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2008/01/weodata/weorept.aspx?sy=2008&ey=2008&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=436&s=NGDP_R%2CNGDP_RPCH%2CNGDP%2CNGDPD%2CNGDP_D%2CNGDPRPC%2CNGDPPC%2CNGDPDPC%2CPPPGDP%2CPPPPC%2CPPPSH%2CPPPEX%2CPCPI%2CPCPIPCH%2CPCPIE%2CPCPIEPCH%2CLUR%2CLE%2CLP%2CGGB%2CGGB_NGDP%2CBCA%2CBCA_NGDPD&grp=0&a=&pr1.x=38&pr1.y=7 Izraelska ekonomska statistika]</ref> V letu 2007 je bil Izrael povabljen v [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj]] (OECD), ki podpira sodelovanje med državami, ki si prizadevajo za demokratična načela in delujejo v sklopu svobodnega trga. Nacionalna valuta, [[izraelski novi Šekel]], je uvrščen med sedemnajst prosto konvertibilnih valut.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.cls-group.com/Media/Pages/NewsArticle.aspx?id=15 |title=Izraelski šekel |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2011-05-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110501090425/http://www.cls-group.com/Media/Pages/NewsArticle.aspx?id=15 |url-status=dead }}</ref>

Ob skromnih naravnih virih je Izrael razvil močan [[Agrikultura|agrikulturni]] in [[Industrija|industrijski]] sektor. Že od začetka je zlasti kmetijska pridelava usmerjena v izrazito samooskrbno pridelavo ([[kibuc]]i). Najpomembnejši uvozni izdelki v Izrael so fosilna goriva, različne surovine ter vojaška oprema. Skupni uvoz je v letu 2006 dosegel 47,8 milijard dolarjev. Glavni izvoz predstavljajo [[sadje]], [[zelenjava]], [[Farmacija|farmacevtski]] izdelki, računalniška oprema, kemikalije, vojaška tehnologija in [[diamant]]i. Skupni izvoz je leta 2006 dosegel 42,86 milijard dolarjev.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/is.html |title=Državna statistika |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2018-12-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181224211321/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/is.html |url-status=dead }}</ref>

[[Slika:2 Shekel coin.jpg|thumb|right|Kovanec v vrednosti dveh šekelov.]]
Izrael je globalno najuspešnejša država v ohranjanju voda in v uporabi geotermalne energije.<ref>{{navedi splet | title = Ohranjanje voda v Izraelu | publisher = Jerusalem Report | date = 28. maj 2007 | url = http://pqasb.pqarchiver.com/jrep/access/1271587481.html?dids=1271587481:1271587481&FMT=ABS&FMTS=ABS:FT&date=May+28%2C+2007&author=Mitch+Ginsburg&pub=The+Jerusalem+Report&edition=&startpage=13&de/ | accessdate = 13. februarja 2010 | archive-date = 2010-12-03 | archive-url = https://web.archive.org/web/20101203201426/http://pqasb.pqarchiver.com/jrep/access/1271587481.html?dids=1271587481:1271587481&FMT=ABS&FMTS=ABS:FT&date=May+28%2C+2007&author=Mitch+Ginsburg&pub=The+Jerusalem+Report&edition=&startpage=13&de/ | url-status = dead }}</ref> Po razvijanju tehnologije, katera temelji na nizki porabi energije, po uspešnem razvijanju komunikacijskih sredstev ter software opreme ter znanosti, je Izrael primerljiv s t. i. Silicijevo dolino v [[Kalifornija|Kaliforniji]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.thehindubusinessline.com/businessline/2001/01/11/stories/151139ue.htm |title=Razvojne strategije |accessdate=2007-03-10 |archive-date=2007-03-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070310182650/http://www.thehindubusinessline.com/businessline/2001/01/11/stories/151139ue.htm |url-status=live }}</ref> Prvi [[Intel]]ovi in [[Microsoft]]ovi raziskovalni in razvojni centri, postavljeni izven ZDA, so bili zgrajeni v Izraelu. Podjetjema je sledilo še več drugih uglednih (Motorola, IBM, Cisco Sytems, ...), ki so v Izraelu zgradili podjetja pod lastnim okriljem. Leta 2007 je podjetje Berkshire Hathaway, ameriškega milijarderja Warrena Buffeta kupilo izraelsko podjetje Iscar v vrednosti 4 milijarde dolarjev.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.isracast.com/transcripts/070506a_trans.htm |title=Podjetje Iscar |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2010-05-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100510015526/http://www.isracast.com/transcripts/070506a_trans.htm |url-status=dead }}</ref>

Od 1970-ih dalje Izrael prejema ekonomsko podporo ZDA. V letu 2007 so ZDA odobrile posojilo v vrednosti 30 milijard dolarjev za dobo naslednjih desetih let.<ref>{{navedi splet | title = Državno posojilo | publisher = New York Times | date = 17. avgust 2007 | url = http://www.nytimes.com/2007/08/17/world/middleeast/17israel.html | accessdate =13. februarja 2010}}</ref>

=== Turizem ===
[[Turizem]], zlasti verski turizem, tvori pomembno vejo nacionalne industrije. Ugodne klimatske temperature, v povezavi z mediteranskimi plažami, ki so v glavnem peščene, tvorijo drug pomemben dejavnik, ki privablja turiste. Med pomembnejše motive za turistični obisk dežele sodijo še bogata arheološka središča, kulturno-zgodovinska in verska središča ter široka geografska razprostranjenost. Varnostne težave pogosto vodijo do upada števila tujih turistov, a je v zadnjih letih število turistov ponovno v porastu. V letu 2008 je Izrael obiskalo nekaj več kot tri milijone tujih turistov.<ref>{{navedi splet | title = Obisk Papeža | publisher = Haaretz | date = 9. marec 2009 | url = http://www.haaretz.com/hasen/spages/1069604.html | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2009-04-17 | archive-url = https://web.archive.org/web/20090417072012/http://www.haaretz.com/hasen/spages/1069604.html | url-status = dead }}</ref>

== Transport ==
[[Slika:Israel 3 023 Israelic Aeroplane.jpg|thumb|right|Letališče Ben Gurion]]
Izrael ima 18.096 kilometrov asfaltiranih cest in 2,4 milijona registriranih osebnih vozil, kar je relativno malo, v primerjavi z ostalimi razvitimi državami.
<ref>[http://www.cbs.gov.il/shnaton60/st24_12.pdf Državni statistični urad]</ref> Na rednih avtobusnih progah vozi 5.715 avtobusov. Skupna dolžina železnic je 949 kilometrov, te pa so v lasti države.<ref>[http://www.cbs.gov.il/shnaton60/st24_05.pdf Državni statistični urad]</ref>
[[Slika:PikiWiki Israel 4237 Egged bus in Jordan river.JPG|thumb|left|''Egged'', največji nacionalni avtobusni prevoznik.]]
V Izraelu se nahajata dve mednarodni letališči. Največje in najpomembnejše je Mednarodno letališče Ben Gurion, v bližini Tel Aviva. Leta 2008 je slednje štelo preko 11,5 milijona potnikov, izbrano pa je bilo za najboljše letališče na območju Bližnjega vzhoda.<ref>{{navedi splet | title = Ben Gurion najboljše letališče bližnjega vzhoda| publisher = Globes | date = 10. marec 2009 | url = http://www.globes.co.il/serveen/globes/docview.asp?did=1000432940&fid=1725 | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> Drugo mednarodno letališče Ovda, opazno manjše, je na jugu v okolici Eilata. Širom države je več manjših letališč, ki služijo za notranji zračni promet. Pristanišče Haifa je najstarejše na sredozemski obali, medtem ko je pristanišče Ašdod eno redkih pristanišč z izrazito poglobljenim morskim dnom, ki je bilo zgrajeno na odprtem morju. Nekoliko manjše pristanišče Eilat je na jugu države ob Rdečem morju in služi zlasti za trgovanje z daljnim vzhodom.<ref>[http://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/Economy/eco8.html Transport v Izraelu]</ref>

== Znanost in izobraževanje ==
[[Slika:Weizmann accelerator.jpg|thumb|right|Inštitut za znanost Weizmann]]
Izrael ima v povprečju najdaljše obdobje šolanja na prebivalca v regiji jugozahodne Azije. Skupaj z [[Japonska|Japonsko]] zaseda drugo mesto (za [[Južna Koreja|Južno Korejo]]) v celotni azijski regiji po najdaljšem obdobju šolanja.<ref>{{navedi splet | title = Primerjava državnih statistik | publisher = Unesco | date = 2008 | url = http://www.unesco.org/education/docs/EN_GD2004_v2.pdf | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> V regiji ima Izrael najvišjo stopnjo pismenosti.<ref>{{navedi splet | title = Ime | publisher = Združeni narodi | date = 2005 | url = http://hdr.undp.org/reports/global/2005/pdf/HDR05_HDI.pdf | accessdate = 13. februarja 2010 | archive-date = 2007-07-02 | archive-url = https://web.archive.org/web/20070702184520/http://hdr.undp.org/reports/global/2005/pdf/HDR05_HDI.pdf | url-status = bot: unknown }}</ref> Državni zakon o izobraževanju, izdan leta 1953, priznava pet tipov šol: javne sekularne, javne verske, ultra ortodoksne, arabske šole ter šole v zunanjih naselbinah. Največjo skupino tvorijo javne sekularne šole, katere obiskuje večina judovskih in ne-arabskih otrok. Večina Arabcev v Izraelu pošilja otroke v arabske šole, kjer pouk poteka v arabščini.<ref>[http://www.eric.ed.gov/ERICWebPortal/custom/portlets/recordDetails/detailmini.jsp?_nfpb=true&_&ERICExtSearch_SearchValue_0=ED308134&ERICExtSearch_SearchType_0=no&accno=ED308134 Šolski sistem]</ref>

Izobraževanje je zakonsko obvezno med tretjim in osemnajstim letom starosti.<ref>{{navedi splet | title = Povišanje obdobja nujnega šolanja | publisher =  Haaretz | date = 19. junij 2007 | url = http://www.haaretz.com/hasen/spages/883341.html | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> Šolanje je razdeljeno na tri stopnje: osnovno šolanje (prvi do šesti razred), srednjo šolo (sedmi do deveti razred) ter višjo šolo (deseti do dvanajsti razred). Višja šola se zaključi z nacionalnim šolskim preizkusom (''bagrut''). Obvezni predmeti za preizkus so [[matematika]], religiozni pouk, hebrejščina in literatura, angleščina, [[zgodovina]] in državljanska vzgoja. V muslimanskih in krščanskih šolah ter v šolah Druzov je religiozni pouk ustrezno prirejen. V letu 2003 je več kot polovica tistih, ki so zaključevali šolanje, opravila nacionalni preizkus.<ref>{{navedi splet | title = Nacionalni preizkus znanja | publisher = Oseus Europe | date = 1996 | url = http://www.bibl.u-szeged.hu/oseas/bagrut.html | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2017-09-15 | archive-url = https://web.archive.org/web/20170915073741/http://www.bibl.u-szeged.hu/oseas/bagrut.html | url-status = dead }}</ref>

[[Slika:Givat ram entrance night 1.jpg|thumb|right|Vhod v kampus Hebrejske univerze v Jeruzalemu.]]
Osem javnih izraelskih univerz je ločenih od države. [[Hebrejska univerza v Jeruzalemu]] je izraelska najstarejša in vsebuje nacionalno in univerzitetno knjižnico, ki premore največjo zbirko del, pomembnih za razumevanje judovske zgodovine, religije in družbe. [[Jeruzalemska univerza]] se redno uvršča med sto najboljših na svetu.<ref>[http://ed.sjtu.edu.cn/rank/2006/ARWU2006_Top100.htm Najboljše univerze sveta]</ref> Ostala pomembnejša univerzitetna središča so ''Technicon'', ''Inštitut za znanost Weizmann'', ''Univerza v Tel Avivu'', ''Univerza Ball-Llan'', ''Univerza v Haifi'' in ''Univerza Ben Gurion'' v [[Negev]]u. Sedem izraelskih univerz se redno uvršča med najboljše ocenjenih 500 univerz na svetu. Izrael se uvršča na prvo mesto v svetu po številu univerzitetnih diplom v razmerju na prebivalca; univerzitetno izobrazbo ima namreč preko 24 % prebivalcev.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.jewishnorthshore.org/page.aspx?id=43769 |title=Zanimivosti |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2016-04-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160415142335/http://www.jewishnorthshore.org/page.aspx?id=43769 |url-status=dead }}</ref> Od leta 2002 je pet Izraelcev prejelo [[Nobelova nagrada|Nobelovo nagrado]]. Po številu izdanih znanstvenih del (v razmerju na prebivalca) sodi Izrael na prvo mesto v svetu.<ref>[http://pubs.acs.org/cen/science/84/8448sci1.html Znanost in tehnologija]</ref>

Izraelske univerze se uvrščajo med najboljših sto v svetu na področju matematike (Univerza v Tel Avivu, Technicon in Hebrejska univerza v Jeruzalemu), [[Fizika|fizike]] in [[Kemija|kemije]] (Univerza v Tel Avivu, Hebrejska univerza in Inštitut za znanost Weizmman), računalniške znanosti (Univerza v Tel Avivu, Hebrejska univerza, Inštitut za znanost Weizmman, Univerza Ball-Llam) in Technicon) ter [[Ekonomija|ekonomije]] (Univerza v Tel Avivu ter Hebrejska univerza).<ref>[http://www.arwu.org/# Ocene univerzitetnih centrov]</ref>

[[Slika:Solar dish at Ben-Gurion National Solar Energy Center in Israel.jpg|thumb|left|Največja solarna naprava na svetu, v Negevski puščavi.]]
V letu 2009 se je Izrael uvrstil na drugo mesto v svetu na področju vesoljne znanosti.<ref>[http://www.timeshighereducation.co.uk/story.asp?sectioncode=26&storycode=408577&c=1 Vesoljna znanost]</ref> Od leta 1988 je izraelska zračna industrija razvila in zgradila preko dvanajst komercialnih in vohunskih satelitov, ki so bili poslani v vesolje iz izraelskega zračnega prostora. Izraelski sateliti so ocenjeni kot eni najbolj naprednih v svetu. V letu 2003 je Ilan Ramon postal prvi izraelski astronavt, ki je poletel v vesolje v [[Raketoplan Columbia|raketoplanu Columbia]].<ref>[https://www.science.co.il/Ilan-Ramon/ Ilan Ramon]</ref>

V Izraelu je bil razvit sistem koriščenja sončne energije, izraelski inženirji pa na tem področju konstantno delujejo v korist zmanjševanja porabe energije v tovrstnih podjetjih v tujini. Več kot 90 % izraelskih gospodinjstev uporablja sončno energijo za ogrevanje vode, kar je najvišji odstotek med državami v svetu. Država na račun izkoriščanja sončne energije prihrani 8 % [[Električna energija|električne energije]] na leto. Uporabo in razvoj sončne energije je omogočilo ugodno podnebje s precejšnjim številom sončnih dni. V Negevski puščavi je bilo zgrajenih več raziskovalnih in razvojnih centrov na področju razvoja te energije.<ref>{{navedi splet | title = Razvoj solarne energije v Izraelu | publisher = NRD Post | date = 22. oktober 2007 | url = http://www.npr.org/templates/transcript/transcript.php?storyId=15503716 | accessdate =12. februarja 2010}}</ref>

== Prebivalstvo ==
[[Slika:Klagemauer.JPG|thumb|right|Jeruzalem predstavlja središče trem velikim religijam: Judovstvu, Islamu in Krščanstvu.]]
Leta 2008 je Izrael štel 7,28 milijona prebivalcev. Uradna jezika sta [[hebrejščina]] in [[arabščina]]. Temeljni jezik je hebrejski, katerega kot maternega govori večina prebivalcev. Arabski jezik je uporabljen med arabsko manjšino in med Judi, ki so imigrirali iz arabskih dežel (arabski Judje in njihovi potomci tvorijo približno 40% državne populacije). Leta 2008 je arabska manjšina predstavljala preko 20 % prebivalstva.<ref>[http://news.bbc.co.uk/2/hi/middle_east/4493525.stm Izraelski Arabci]</ref>

Večina Izraelcev dobro govori [[Angleščina|angleščino]], med televizijskimi programi v Izraelu so številni v angleškem jeziku. Večina šol zgodaj prične z učenjem angleščine; najkasneje v četrtem razredu osnovne šole. Posledica masovnih imigracij iz različnih del sveta je opazna pri raznovrstnosti govorjenih jezikov. Posledica množičnih priselitev sovjetskih Judov v devetdesetih letih dvajsetega stoletja je razširila uporabo [[Ruščina|ruščine]]. Več kot milijon ruskih imigrantov je povečalo prebivalstvo Izraela za 20 %. Ocenjeno je, da 300.000 prebivalcev ruskega porekla ni Judov.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.haaretz.com/hasen/pages/QA.jhtml?qaNo=59 |title=Ruski Judje |accessdate=2003-08-08 |archive-date=2003-08-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20030808012842/http://www.haaretz.com/hasen/pages/QA.jhtml?qaNo=59 |url-status=live }}</ref>

Etiopski Judje, ki kot ena zadnjih množično priseljenih skupnosti tvori 120.000 prebivalcev, uporabljajo za prvi jezik zlasti [[Amharščina|amharščino]]. Med pogostimi tujimi jeziki so tudi [[francoščina]] (številčna judovska skupnost iz Francije), [[poljščina]], [[nemščina]], [[španščina]] in razni jeziki judovskih etničnih podskupin (npr. [[ladino]] in [[jidiš]]).

V zadnjem desetletju je v državi močno porastla tuja delovna sila. Začasni delavci prihajajo zlasti iz [[Romunija|Romunije]], [[Tajska|Tajske]], [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]] in številnih [[Afrika|afriških]] in [[Južna Amerika|južnoameriških]] držav. Številni imigranti so v Izraelu nastanjeni ilegalno, zato je številčna ocena težja, ocenjujejo pa, da je teh preko 200.000. Izrael je v zadnjih letih sprejel več kot 16.000 afriških imigrantov, večinoma beguncev iz [[Darfur]]ja v Sudanu.<ref>[http://www.unhcr.org/refworld/publisher,IRIN,,,4a5d996f1e,0.html Ilegalni prebivalci]</ref>

V zadnjem desetletju se je v Izrael priselilo več palestinskih homoseksualnih parov, ki jim je v konservativnem islamskem okolju grozila kazenska sankcija. Izrael je vodilna država v svetu po javni podpori istospolnih porok: te podpira preko 61 % prebivalcev. Podpore posvojitev otrok istospolnih parov podpira 60 % Izraelcev.<ref>{{navedi splet | title = Javna podpora LGBT skupnosti | publisher = Angus | date = 8. avgust 2009 | url = http://www.angus-reid.com/polls/view/33967/homosexuality_an_aberration_for_many_israelis | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2010-02-27 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100227134933/http://www.angus-reid.com/polls/view/33967/homosexuality_an_aberration_for_many_israelis | url-status = dead }}</ref>

Emigracije iz Izraela, zlasti v Združene države Amerike in v [[Kanada|Kanado]], so ocenjene kot skromne. Kljub temu uradni organi večkrat izpostavljajo problem emigracij, saj te predstavljajo resno grožnjo prihodnosti Izraela. Zunaj države naj bi živelo med 600.000 in 750.000 Izraelcev; največ v ZDA in v Kanadi. Leta 2007 je Izrael zapustilo okoli 20.000 prebivalcev, priselilo pa se jih je okoli 14.500. Izselitev je prvič po dvajsetih letih (po ekonomski krizi v osemdesetih) presegla število priseljencev.<ref>{{Navedi splet |url=http://wakeupfromyourslumber.com/node/1311 |title=Emigracije |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2008-11-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081106003338/http://www.wakeupfromyourslumber.com/node/1311 |url-status=dead }}</ref>

Leta 2009 je v naseljih na Zahodnem bregu živelo okoli 300.000 izraelskih državljanov. Večina teh živi v naseljih, ki so bila ustanovljena pred razglasitvijo neodvisnosti, največje med temi je [[Hebron]]. Okoli 18.000 Judov živi na območju Golanskega višavja. Leta 2006 je 250.000 Judov živelo na območju vzhodnega Jeruzalema. Skupno število izraelskih naseljencev na bližnjem območju je okoli 500.000 (6,5 % celotne izraelske populacije). Okoli 7800 Izraelcev je živelo na območju Gaze, dokler niso bili leta 2005 premeščeni v sklopu mirovnega načrta s Palestino.<ref>[http://news.bbc.co.uk/2/hi/4235768.stm Umik iz Gaze]</ref>

=== Religija ===
[[Slika:Reading from the Torah at the Western Wall.jpg|thumb|right|Zid žalovanja predstavlja osrednji verski kraj Judaizma.]]
Izrael je bil ustanovljen kot domovina Judov z vsega sveta, zato je pogosto oklican kot ''Judovska država''. Zakon o vrnitvi, daje pravico vsem Judom in osebam z judovskimi predniki (vsaj eden od starih staršev mora biti Jud) pridobitev izraelskega državljanstva.<ref>{{navedi splet | title = Zakon o povratku | publisher = Kneset | date =  1950 | url =  http://www.knesset.gov.il/laws/special/eng/return.htm| accessdate =12. februarja 2010}}</ref> 75,5 odstotka izraelske populacije predstavljajo Judje različnih etničnih in verskih judovskih ločin. Okoli 68 % izraelskih Judov je rojenih v Izraelu, 22 % je imigrantov iz Evrope in iz Amerike ter 10 % iz Azije in iz Afrike (vključujoč arabski svet). Verska opredelitev izraelskih Judov je raznolika: 55 % se jih opisuje za tradicionalne Jude, 20 % za sekularne, 17 % za pravoverne Jude in 8 % za [[Haredi Judje|haredi Jude]].<ref>{{navedi splet | title = Religioznost izraelskih Judov | publisher = Jeruzalemski center za javne zadeve | date = 6. september 2007 | url = http://www.jcpa.org/dje/articles2/relinisr-consensus.htm | accessdate =12. februarja 2010}}</ref>

[[Slika:Bahai shrine.jpg|thumb|left|Bahajski center v Haifi.]]
S 16 % predstavljajo [[muslimani]] največjo versko manjšino v državi. Okoli 2 % prebivalstva predstavljajo kristjani in 1,5 % Druzi. Med kristjane se štejejo tako arabski kristjani, kot [[mesijanski Judje]]. Ostale verske skupnosti, kot na primer [[Budizem|budisti]] in [[Hinduizem|hindujci]] so zastopani v številčno manjših skupnostih.
Mesto Jeruzalem nosi posebno vlogo tako v judovski, islamski, kot tudi v krščanski kulturi. Večina pomembnih kulturno-zgodovinskih točk je v starem Jeruzalemu. V judaizmu nosi največjo vlogo [[Zid žalovanja]], v islamu je pomembna [[mošeja Al Aksa]] ali ''Mošeja na skali'', v krščanstvu pa zlasti [[Bazilika Svetega groba]]. Preostala pomembna verska središča so zlasti na Zahodnem bregu. Pomembnejša med temi so kraj [[Jezus]]ovega rojstva, Jama Patriarhov ter Jožefova grobnica.

Svetovno središče [[Bahajstvo|bahajske vere]] predstavlja [[Bahajski center, Haifa|bahajski center]] v Haifi. Duhovni vodja in začetnik religije je pokopan v [[Akko|Akku]]. Z izjemo osebja, ki vzdržuje objekt, v Izraelu ni prisotnih članov bahajske skupnosti. Center predstavlja kraj rednega romanja bahajskih vernikov.<ref>{{navedi splet | title = Bahai center | publisher = Bahai svetovni center | date = 2. julij 2007 | url = http://info.bahai.org/article-1-6-0-5.html | accessdate =12. februarja 2010}}</ref>

=== Jeziki ===
[[Slika:A431-Genel1.jpg|thumb|130px|right|Trojezični napisi: v hebrejščini, arabščini in angleščini.]]
Uradna jezika Republike Izraela sta Hebrejščina in Arabščina. Kljub temu je večina uradnih napisov zapisana tudi v angleškem jeziku. Novembra 2009 so v Izraelu razpravljali, ali je lahko tujim podjetjem dovoljeno izpolnjevanje uradnih listin tudi v angleškem jeziku.<ref>{{navedi splet | title = Izdajanje uradnih listin | publisher = Globes, v hebrejščini | date = 26. november 2009 | url = http://www.globes.co.il/news/article.aspx?did=1000517146&fid=1604 | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2012-03-06 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120306000132/http://www.globes.co.il/news/article.aspx?did=1000517146&fid=1604 | url-status = dead }}</ref> Za gluhoneme osebe so uradni in bančni dokumenti dostopni v znakovnem jeziku.

== Kultura ==
Izraelska kulturna raznolikost izhaja iz pestre sestave prebivalstva: Judje iz vsega sveta, po prihodu v Izrael, nadaljujejo z lokalno prirejenimi kulturnimi tradicijami, ki so se skozi stoletja razvijale znotraj skupnosti. Izrael je tako postal dom domala vseh judovskih ločin in njihovih običajev. Izrael je edina dežela na svetu, ki se časovno orientira po [[Hebrejski koledar|hebrejskem koledarju]]. Delo in šolske počitnice potekajo v času judovskih praznikov, uradni dan tedenskega počitka pa je [[Šabat]], kar pa ne velja za ne-Judovske prebivalce Izraela.<ref>{{navedi splet | title = Dela prosti dnevi | publisher = Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Izrael | date = 21. januar 2008 | url = http://www.mfa.gov.il/MFA/Facts%20About%20Israel/People/Jewish%20Festivals%20in%20Israel | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> Izraelska arabska manjšina pušča vidne sledove v izraelski kulturi na arhitekturnem, glasbenem in [[Kulinarika|kulinaričnem]] področju.

[[Slika:Yad Vashem BW 5.JPG|thumb|right|Jad Vašem, muzej Holokavsta.]]
V literaturi se praviloma uporablja moderna [[hebrejščina]], vendar pomemben delež judovske literature izhaja tudi v jidišu in v ostalih manjših etničnih judovskih jezikih, katerih populacije govorcev je sicer močno skrčil holokavst. Del literarnih del je objavljen tudi v angleščini. Po zakonu, morata biti dve kopiji vsake izdane knjige v Izraelu shranjeni v judovski nacionalni in univerzitetni knjižnici v Jeruzalemu. Od leta 2001 zakon vsebuje dodatek, ki navaja, da morajo biti shranjeni tudi vsi javno objavljeni avdio in video posnetki ter ostala izdana gradiva.<ref>{{navedi splet | title = Novo izdana dela | publisher = Judovska nacionalna in univerzitetna knjižnica | date = 21. avgust 2008 | url = http://jnul.huji.ac.il/eng/lgd.html | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2007-07-01 | archive-url = https://web.archive.org/web/20070701213256/http://www.jnul.huji.ac.il/eng/lgd.html | url-status = dead }}</ref> V letu 2006 je bilo 85 % gradiv izdanih in shranjenih v hebrejskem jeziku.<ref>[https://www.nli.org.il/en/at-your-service/who-we-are Statistike izdanih del]</ref> Teden hebrejske knjige, največji izraelski knjižni sejem, poteka vsako leto v juniju.

Izraelska glasba vsebuje številne kulturne vplive; od [[Sefardski Judje|sefardske]] glasbe, [[Hasidijski Judje|hasidskih]] melodij, [[Grčija|grške]] [[Romanioti|romaniotske]] glasbe ter modernih zvrsti, kot sta [[Pop glasba|pop]] in [[Rock glasba|rock]]. Tradicionalna ljudska glasba, znana pod imenom „Pesmi dežele Izrael“, kot najpogostejšo tematiko izraža težnjo po judovski domovini. Izraelski filharmonični orkester deluje več kot sedemdeset let in letno izvede več kot dvesto koncertov.<ref>{{navedi splet | title = Izraelski filharmonični orkester praznuje 70 let | publisher = Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Izrael | date = 5. februar 2007 | url = http://www.mfa.gov.il/MFA/Israel+beyond+politics/Israel+Philharmonic+Orchestra+celebrates+70th+anniversary+5-Feb-2007.htm | accessdate = 12. februarja 2010 | archiveurl = https://archive.today/20120628222828/http://www.mfa.gov.il/MFA/Israel+beyond+politics/Israel+Philharmonic+Orchestra+celebrates+70th+anniversary+5-Feb-2007.htm | archivedate = 2012-06-28 | url-status = live }}</ref> Iz Izraela prihaja tudi nekaj mednarodno priznanih glasbenikov, kot so [[Itzhak Perlman]], [[Ofra Haza]] ter [[Dana International]]. Dežela je trikrat slavila na [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]; leta 1978, 1979 ter leta 1998. Na tekmovanju sicer Izrael sodeluje od leta 1973, festival pa je kot zmagovalna država gostil dvakrat.

Zelo obiskovana so tudi gledališča in teatri, ki nadaljujejo močno tradicijo [[jidiš]] teatrov iz vzhodne Evrope. Najstarejše gledališče deluje v Tel Avivu od leta 1918.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.telaviv-insider.co.il/culture-2.php |title=Habima teater |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2009-04-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090426114631/http://www.telaviv-insider.co.il/culture-2.php |url-status=dead }}</ref>

Izraelski muzeji tvorijo eno najpomembnejših kulturnih institucij v državi. Glede na število prebivalcev, ima Izrael najvišje število muzejev na svetu.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.jewishnorthshore.org/page.aspx?id=43769 |title=Zanimiva dejstva |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2016-04-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160415142335/http://www.jewishnorthshore.org/page.aspx?id=43769 |url-status=dead }}</ref> [[Izraelski muzej]] v Jeruzalemu hrani obsežno zbirko judovskih eksponatov in predmetov evropske umetnosti. [[Jad Vašem]], muzej holokavsta, hrani največjo zbirko dokumentov na to temo.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.planetware.com/jerusalem/yad-vashem-isr-jr-jyv.htm |title=Yad Vašem muzej |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2010-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100123203514/http://www.planetware.com/jerusalem/yad-vashem-isr-jr-jyv.htm |url-status=dead }}</ref> Poleg osrednjih muzejev v večjih mestih, se priznane kulturne ustanove nahajajo tudi v kibucih.

== Šport ==
[[Slika:Ramat Gan Stadium.jpg|thumb|right|Ramat Gan stadion.]]
Šport v tradicionalni judovski kulturi ni imel pomembne vloge, kar izvira iz 3. stoletja p. n. št., ko so v deželi Izrael vladali [[Grki]]. Atletske ideale, spoštovane pri [[Antična Grčija|starih Grkih]], so konservativnejši Judje razumeli kot vpliv tuje kulture in nezaželen vpliv [[Helenizem|helenističnih]] vrednot. Judje so se redko udeleževali [[Olimpijske igre|olimpijskih iger]], saj so takrat udeleženci prinašali darove grškemu bogu [[Herkul]]u. Pri [[starorimska civilizacija|Rimljanih]] je bil šport povezan s krutostjo in nasiljem gladiatorskih borb. Četudi je [[Herod Veliki|Herod]] po deželi gradil stadione in spodbujal tekmovanja v boksu, lokostrelstvu, tekih in v gladiatorskih veščinah, to ni bistveno spremenilo stališča do športa. Negativno mnenje o športu je med nekaterimi ultra ortodoksnimi judovskimi skupnostmi ostalo do danes.

Ne oziraje se na tradicionalna gledanja na šport je rabin, zdravnik in filozof [[Mojzes Maimonid]] že v 12. stoletju poudarjal pomen telesnih aktivnosti in ohranjanja telesne forme. Takšno stališče je dobilo nov zagon v 19. stoletju s kampanjo telesne kulture zdravnika, pisca in političnega voditelja [[Max Nordau|Maxa Nordaua]], soustanovitelja svetovne sionistične organizacije. V začetku 20. stoletja je glavni palestinski rabin [[Abraham Isaac Kook]] razglašal, da »telo služi duši in samo zdravo telo lahko zagotavlja zdravega duha«.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/Society_%26_Culture/sports.html |title=Razvoj športa v Izraelu |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2008-09-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080908091203/http://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/Society_%26_Culture/sports.html |url-status=dead }}</ref>

[[Slika:OpeningCeremonyMaccabiah17.JPG|thumb|right|Odprtje sedemnajstih Makabskih iger]]
V začetku 20. stoletja je bilo v Evropi ustanovljeno makabsko gibanje. Imenuje se po svetopisemskem junaku [[Juda Makabejec|Judi Makabejcu]].<ref>{{Bibl|1 Mkb 3}}</ref> Ker so atletske igre in tekmovanja pod vplivom grške kulture v Jeruzalem pripeljali njegovi nasprotniki, proti katerim se je boril, jih je ukinil takoj, ko je prevzel nadzor nad mestom. Do leta 1914 je bilo v Evropi ustanovljenih več kot sto makabskih in podobnih klubov. Največji med njimi so ustvarili nekatere najboljše državne ekipe, vključno z nogometnimi, ki so igrale v najvišjih nacionalnih ligah.

Leta 1932 so organizirali prve [[Makabske igre]] oziroma Makabijada, ki imajo svoj vzor v modernih olimpijskih igrah. Sedaj jih v Izraelu organizirajo vsaka štiri leta. Glede na število udeležencev so med petimi največjimi športnimi dogodki na svetu. Mednarodni olimpijski komite jih priznava kot regionalne igre. Na 17. Makabijadi leta 2005 je bilo več kot 7700 udeležencev iz 55 držav.

Med rekreativnimi športi je zelo priljubljeno [[plavanje]], jogging, [[kolesarjenje]] in pohodništvo. Na peščenih plažah igrajo Matkot; igro s kratkimi lesenimi reketi in enako žogico kot pri [[skvoš]]u. Igra je tako priljubljena, da ji pravijo neuradni nacionalni šport.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.haaretz.com/hasen/spages/1099549.html |title=Matkot |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2009-08-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090804021453/http://www.haaretz.com/hasen/spages/1099549.html |url-status=dead }}</ref> V zadnjih letih narašča število igralcev odbojke na mivki. V hokeju na ledu, ki ga igrajo od leta 1986 imajo tisoč igralcev, prav toliko kot v [[Bejzbol|bejzbolu]].

[[Slika:Galfridman.jpg|thumb|right|Gal Fridman, zmagovalec OI v surfanju leta 2000]]
Danes sta najbolj priljubljena športa nogomet in košarka. ''Ligat ha'Al'' je prva državna nogometna liga, ''Ligat Winner'' pa prva državna košarkarska liga. Košarkarski klub [[Maccabi Tel Aviv]] je petkratni zmagovalec [[Evroliga|Evrolige]]. Nacionalni šahovski center Beer Ševa, kjer [[šah]] učijo že v otroških vrtcih, je dom številnih šahovskih prvakov iz nekdanje [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] in prizorišče svetovnega ekipnega šahovskega prvenstva leta 2005. Leta 2007 je Izraelec [[Boris Gelfand]] dosegel drugo mesto na svetovnem šahovskem prvenstvu. Športniki so dosegli vidne rezultate tudi v rokometu, atletiki in drugje. Priljubljenost tenisa narašča. Tenisačica [[Shahar Pe'er]] je bila leta 2007 petnajsta na WTA lestvici.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.shaharpeer.azplayers.com/ |title=Shahar Pe'er |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2010-01-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100113164620/http://www.shaharpeer.azplayers.com/ |url-status=dead }}</ref> V Izraelu deluje 60 nacionalnih športnih zvez.
Število arabskih športnikov narašča. Eden najboljših izraelskih nogometašev, [[Abbas Suan]] je izraelski Arabec.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.time.com/time/europe/hero2005/suan.html |title=Abbas Suan |accessdate=2005-12-10 |archive-date=2005-12-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20051210181700/http://www.time.com/time/europe/hero2005/suan.html |url-status=dead }}</ref>

Izrael je v svetovnem vrhu na področju športne rehabilitacije. Številni športni klubi s pomočjo športa pomagajo invalidom pri aktivnem življenju. Na paraolimpijskih igrah so izraelski športniki osvojili številne medalje.

Leta 1972 je enajst izraelskih športnikov umrlo kot žrtve oboroženega napada na olimpijskih igrah v Münchnu. Doslej so izraelski olimpijci osvojili šest olimpijskih medalj na letnih olimpijskih igrah. Prvo medaljo je osvojila [[Jael Arad]] leta 1992 v judu. Leta 2004 je [[Gal Fridman]] osvojil prvo zlato medaljo v surfanju na vodi.<ref>{{Navedi splet|title=The Jewish Agency for Israel - U.S.|url=https://www.jewishagency.org/|website=www.jewishagency.org|accessdate=2022-12-30}}</ref>

V bližini [[Netanja|Netanje]] deluje izraelski nacionalni institut za šport s 37 vrhunskimi športnimi objekti in napravami.

==Glej tudi==
* [[Izraelsko kraljestvo (združeno)]]

== Opombe ==
{{sklici|group=fn}}

== Sklici ==
{{opombe|2}}

== Viri==
{{refbegin|2}}
* Ausubel, N. (1964). ''The Book of Jewish Knowledge''. New York, New York: Crown Publishers. ISBN 0-517-09746-X
* Barzilai, G. (1996). ''Wars, Internal Conflicts, and Political Order: A Jewish Democracy in the Middle East''. State University of New York Press. ISBN 0-7914-2943-1
* Bregman, A. (2002). ''A History of Israel''. Palgrave Macmillan. ISBN 0-333-67631-9
* Gelvin, J.L. (2005). ''The Israel-Palestine Conflict: One Hundred Years of War''. Cambridge University Press. ISBN 0-521-85289-7
* Goldreich, Y. (2003). ''The Climate of Israel: Observation, Research and Application''. Springer. ISBN 0-306-47445-X
* Herzl, T. (1946). ''The Jewish State''. American Zionist Emergency Council. ISBN 0-486-25849-1
* Kornberg, J. (1993). ''Theodor Herzl: From Assimilation to Zionism''. Indiana University Press. ISBN 0-253-33203-6
* Mazie, S. (2006). ''Israel's Higher Law: Religion and Liberal Democracy in the Jewish State''. Lexington Books. ISBN 0-7391-1485-9
* Rosenzweig, R. (1997). ''The Economic Consequences of Zionism''. T Brill Academic Publishers. ISBN 90-04-09147-5
* Scharfstein, S. (1996). ''Understanding Jewish History''. KTAV Publishing House. ISBN 0-88125-545-9
* Stendel, O. (1997). ''The Arabs in Israel''. Sussex Academic Press. ISBN 1-898723-23-0
* Stone, R.A. & Zenner, W.P. (1994). ''Critical Essays on Israeli Social Issues and Scholarship''. SUNY Press. ISBN 0-7914-1959-2
* Torstrick, R.L. (2004). ''Culture and Customs of Israel''. Greenwood Press. ISBN 0-313-32091-8
{{refend}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Israel|Izrael}}
{{wikislovar}}
* [http://www.gov.il/firstgov/english Izraelski vladni portal]
* [http://www.iba.org.il/ Israel Broadcasting Authority] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170515141710/http://www.iba.org.il/ |date=2017-05-15 }}
* [http://www.israelnationalnews.com/ Israel National News]
* [http://www.goisrael.com/Tourism_Euk Izraelsko ministrstvo za turizem]
* [http://tourism.index.co.il/ Israel Tourism Guide] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080123124516/http://tourism.index.co.il/ |date=2008-01-23 }}
* [http://telaviv.veleposlanistvo.si/ Veleposlaništvo Republike Slovenije v Tel Avivu]
* [http://vienna.mfa.gov.il/mfm/web/main/missionhome.asp?MissionID=5& Veleposlaništvo Države Izrael na Dunaju]
* [https://www.science.co.il/sports/Associations.php Športne zveze v Izraelu]
* [http://www.israelemb.org/kids/home_page.html Osnovne Informacije o Izraelu za otroke]
* [http://www.travel-images.com/israel.html Izrael - fotografije]

{{Southwest_Asia}}
{{zvezdica}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Izrael| ]]
[[Kategorija:Liberalne demokracije]]
[[Kategorija:Jugozahodnoazijske države]]
[[Kategorija:Bližnjevzhodne države]]