Ogled vira Hermannskogel

{{Infopolje Gora
| name = Hermannskogel
| photo = Hermannskogel von der Rohrerwiese.jpg
| photo_caption = Hermannskogel (in vrh Habsburgwarte) iz Rohrerwiese
| elevation_m = 542
| elevation_ref = 
| prominence = 
| location = [[Dunaj|Dunaj, Avstrija]]
| map = Avstrija
| range = 
| coordinates = {{coord|48|16|N|16|17|E|type:mountain_region:AT|display=inline,title}}
| topo = 
| type = 
| age = 
| first_ascent = 
| easiest_route = 
}}

'''Hermannskogel''' ({{IPA-de|ˈhɛʁmansˌkoːɡl̩|-|De-at Hermannskogel.ogg}}) je hrib v Döblingu, 19. okrožju [[Dunaj]]a. S 542 metri nadmorske višine je najvišja naravna točka Dunaja. Leži na meji s [[Spodnja Avstrija|Spodnjo Avstrijo]].

[[Habsburški stolp|Habsburgwarte]], ki stoji na vrhu Hermannskogela, je označeval ničti kilometer v kartografskih meritvah, ki so se uporabljale v [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] do leta 1918.

== Geografija ==
[[Slika:Hermannskogel_von_Zwei_Gehängte_02.jpg|levo|sličica| Hermannskogel gledano z jugozahoda]]
Hermannskogel je gozdnat greben v Wienerwaldu. Je najvišja točka v [[Kahlengebirge]]ju in v mestu Dunaj. Hermannskogel je del severovzhodne verige vznožja, ki pripada [[Vzhodne Alpe|vzhodnim Alpam]]. Sestavljen je iz [[fliš]]a, ki vsebuje [[Kamena strela|kvarc]], [[apnenec]], [[lapor]] in druge [[konglomerat]]e. Številne pečini podobne plasti pri dostopu iz jugozahodne smeri do Hermannskogela jasno kažejo geološko sestavo hriba.

Kahlenberg in Leopoldsberg, za katerima leži [[Wiener Pforte]], kjer se [[Donava]] prebija skozi Wienerwald, sta tri kilometre vzhodno od Hermannskogela. V bližini stoji [[Vogelsangberg]] in [[Dreimarkstein, Vienna|Dreimarkstein]] (jugozahodno).

== Zgodovina ==
Prvo dokumentirano omembo Hermannskogela je mogoče najti v [[Avguštinski samostan Klosterneuburg|Klosterneuburgjevem samostanskemu]] registru [[Desetina|desetine]]. Izvira iz leta 1355 in imenuje hrib ''hermannschobel''. Ime je sestavljeno iz osebnega imena Hermann, ki je bilo pogosto v [[Srednji vek|srednjem veku]], in ''Kobel'' (ki se drugje pojavlja kot ''Kogel''), običajne oznake za [[Stožec|stožčaste]] hribe.

V srednjem veku je bil Hermannskogel pokrit z [[vinograd]]i. Na pobočju hriba, v kotanji med Sieveringom in [[Weidling, Klosterneuburg|Weidlingom]], je verjetno nekdanja vas Kogelbrunn, ki je živela od [[Vinogradništvo|vinogradništva]] in je prvič omenjena v listini iz leta 1237 kot ''chogelbrunne''. Leta 1256 je Albero von Feldsberg vas podelil [[Avguštinski samostan Klosterneuburg|samostanu Klosterneuburg]]. Leta 1346 je bilo še naseljeno, a je bilo konec 15. stoletja porušeno, verjetno žrtev [[Madžari|madžarskih]] vpadov. Propad vasi je pomenil tudi konec vinogradov in Hermannskogel so povrnili gozdovi.

Leta 1683 se je tukaj utaborila vojska za pomoč, ki je bila poklicana iz [[Kraljevina Saška|kraljevine Saške]] in drugih delov imperija, ki je odpravila [[drugo obleganje Dunaja]].

V 19. stoletju je bilo več prošenj samostana Klosterneuburg za postavitev stražnega stolpa na Hermannskogel zavrnjenih. 27 metrov visok Habsburgwarte (od leta 1938 do 1974 znana kot Hermannskogelwarte) je bil prvič zgrajen leta 1888 in odprt leto kasneje.

== Kilometer nič ==
[[Habsburški stolp]], ki stoji na vrhu Hermannskogela, je bil ustanovljen kot ničti kilometer kartografskih meritev v [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] v začetku 19. stoletja. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja pa je Avstrija sprejela Gauss-Krügerjev koordinatni sistem. Nato je imel Hermannskogel enako funkcijo kot trigonometrična referenčna točka - kot točka Rauenberg na [[Marienhöhe, Berlin|Marienhöhe]] v [[Berlin]]u. Prehod na evropski teritorialni referenčni sistem iz leta 1989 bo kmalu izveden.

== Reference ==

* [[Christian F. Winkler]] / [[Alfred Hengl]] : ''Vom Leopoldsberg zum Hermannskogel.'' ''Geschichte des Kahlengebirges.'' [[Sutton Verlag]], Erfurt 2007,{{ISBN|978-3-86680-097-7}}
{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Hribi v Avstriji]]
[[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]]
[[Kategorija:Dunaj]]
[[Kategorija:Hribi do 1000 metrov]]