Ogled vira Berlin

{{drugipomeni}}
{{Infopolje Naselje
| name               = Berlin
| subdivision_type   = Država
| subdivision_name   = [[Nemčija]]
| subdivision_type1  = [[Nemška zvezna dežela|Dežela]]
| subdivision_name1  = Berlin
| settlement_type    = [[glavno mesto]], deženo središče in občina
| image_skyline      = {{multiple image
  | total_width            = 280
  | border                 = infobox
  | perrow                 = 1/3/2/2
  | caption_align          = center
  | image1                 = Museumsinsel Berlin Juli 2021 1 (cropped).jpg
    | caption1               = reka Spree, [[Muzejski otok]] in [[Berlinski TV stolp]] v sredini
  | image2                 = Siegessäule_2.JPG
    | caption2               = [[Berlinski steber zmage]]
  | image3                 = Berlin_-_Schloss_Charlottenburg_Reiterstandbild_&_Schlossturm.jpg
    | caption3               = [[Palača Charlottenburg]]
  | image4                 = Ayuntamiento Rojo, Berlín, Alemania, 2016-04-22, DD 34-36 HDR.jpg
   | caption4               = [[Rdeča mestna hiša]]
  | image5                 = Berlin - 0266 - 16052015 - Brandenburger Tor.jpg
   | caption5               = [[Brandenburška vrata]]
  | image6                 = Reichstagsgebäude von Westen.jpg
   | caption6               = [[Reichstag]]
  | image7                 = 141227 Berliner Dom.jpg
   | caption7               = [[Berlinska stolnica]]
  | image8                 = Hochhäuser am Potsdamer Platz, Berlin, 160606, ako.jpg
  | caption8               = [[Potsdamski trg]]
  }}
| image_shield       = DEU Berlin COA.svg
| shield_size        = 70px
| coordinates        = {{koord novi|52|31|12|N|13|24|18|E|format=dms|display=inline,title}}
| image_flag         = Flag of Berlin.svg
| image_map          = 
| coordinates_type        = 
| coordinates_display     = inline,title
| pushpin_map             = Nemčija
| total_type         = mesto / dežela
| area_total_km2     = 891,3
| area_urban_km2     = 3743
| area_metro_km2     = 30.546
| area_footnotes     = <ref name="Amt für Statistik Berlin-Brandenburg-3">{{navedi splet |access-date=2 May 2019 |title=Amt für Statistik Berlin Brandenburg – Statistiken |url=https://www.statistik-berlin-brandenburg.de/Statistiken/inhalt-statistiken.asp |website=Amt für Statistik Berlin-Brandenburg |language=de |archive-date=8 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210308125331/https://www.statistik-berlin-brandenburg.de/Statistiken/inhalt-statistiken.asp |url-status=dead }}</ref>
| population_total   = 3.850.809
| population_footnotes = 
| population_as_of   = 2021
| population_urban   = 4.890.363
| population_urban_footnotes = <ref name="citypopulation_urban">{{navedi splet|url=https://citypopulation.de/en/germany/urbanareas/|author=citypopulation.de quoting Federal Statistics Office|title=Germany: Urban Areas|access-date=2021-01-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20200603133151/https://citypopulation.de/en/germany/urbanareas/|archive-date=2020-06-03|url-status=live}}</ref>
| population_metro   = 6.144.600
| population_metro_footnotes = <ref>{{navedi splet |url=https://www.statistik-berlin-brandenburg.de/pms/2019/19-02-08.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20210827224549/https://www.statistik-berlin-brandenburg.de/pms/2019/19-02-08.pdf |url-status=dead |archive-date=27 August 2021 |title=Bevölkerungsanstieg in Berlin und Brandenburg mit nachlassender Dynamik |date=8 February 2019 |website=statistik-berlin-brandenburg.de |publisher=Amt für Statistik Berlin-Brandenburg |access-date=24 November 2019}}</ref>
| population_density_km2 = 4126
| population_density_urban_km2 = 1195
| population_density_metro_km2 = 201
| elevation_m        = 34
| population_demonyms = Berlinčan/ka
| blank_name_sec1    = BDP
| blank_info_sec1    = €179,4 mrd (2022)<ref>{{navedi splet | url=https://www.berlin.de/sen/wirtschaft/konjunktur-und-statistik/wirtschaftsdaten/wirtschaftsleistung/ | title=Wirtschaftsleistung | date=12 April 2023 | access-date=26 July 2023 | archive-date=26 July 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230726170438/https://www.berlin.de/sen/wirtschaft/konjunktur-und-statistik/wirtschaftsdaten/wirtschaftsleistung/ | url-status=live }}</ref>
| blank1_name_sec1   = GRP per capita
| blank1_info_sec1   = €46.588 (2022)
| blank2_name_sec2   = HDI (2019)
| blank2_info_sec2   = 0,964<ref name="GlobalDataLab">{{navedi splet|url=https://hdi.globaldatalab.org/areadata/shdi/|title=Sub-national HDI – Area Database – Global Data Lab|website=hdi.globaldatalab.org|language=en|access-date=13 September 2018|archive-date=23 September 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180923120638/https://hdi.globaldatalab.org/areadata/shdi/|url-status=live}}</ref><br/>{{color|green|very high}} · [[List of German states by Human Development Index|2nd of 16]]
| timezone1          = [[Central European Time|CET]]
| utc_offset1        = +01:00
| timezone1_DST      = [[Central European Summer Time|CEST]]
| utc_offset1_DST    = +02:00
| website            = {{URL|www.berlin.de/en/|berlin.de}}
| governing_body     = Abgeordnetenhaus Berlin
| leader_title       = Župan
| leader_name        = Kai Wegner
| leader_party       = CDU
| leader_title2      = 
| leader_name2       = 4 (od 69)
| geocode            = [[Nomenclature of Territorial Units for Statistics|NUTS Region]]: DE3
| area_code          = 030
| registration_plate = B
| iso_code           = DE-BE
}}
'''Berlin''' [berlín] je [[glavno mesto]] [[Nemčija|Nemčije]] in ena od 16 [[nemška zvezna dežela|nemških zveznih dežel]]. S skoraj štirimi milijoni prebivalcev<ref>{{navedi splet |title=75 329 mehr Berlinerinnen und Berliner als Ende 2021 |url=https://www.statistik-berlin-brandenburg.de/029-2023 |access-date=2023-07-23 |website=www.statistik-berlin-brandenburg.de |language=de |archive-date=10 June 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230610005300/https://www.statistik-berlin-brandenburg.de/029-2023/ |url-status=live }}</ref> (urbano območje šteje 4,4 milijone<ref name="citypopulation_urban"/><ref>{{navedi splet |title=Einwohnerzahlen deutscher Metropolregionen 2022 |url=https://de.statista.com/statistik/daten/studie/1176016/umfrage/einwohnerzahlen-der-deutschen-metropolregionen/ |access-date=2023-08-19 |website=Statista |language=de |archive-date=19 August 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230819130906/https://de.statista.com/statistik/daten/studie/1176016/umfrage/einwohnerzahlen-der-deutschen-metropolregionen/ |url-status=live }}</ref>) je največje mesto v državi in tudi eno največjih v [[Evropa|Evropi]]. 

Mesto leži ob rekah [[Spree (reka)|Spree]], ki se izliva v reko Havel v zahodnem okrožju [[Spandau]]. Mesto vključuje jezera v zahodnih in jugovzhodnih okrožjih, med katerimi je največje [[Jezero Müggelsee]]. Približno eno tretjino mestnega območja sestavljajo gozdovi, parki in vrtovi, reke, kanali in jezera. 

Zvezno deželo Berlin teritorialno v celoti obkroža zvezna dežela [[Brandenburg]], skupaj s katero tvori metropolitansko regijo Berlin-Brandenburg z več kot šestimi milijoni ljudi in je druga največja metropolitanska regija v Nemčiji za regijo [[Rhine-Ruhr]] in šesta največja metropolitanska regija glede na BDP v Evropski uniji.<ref>{{navedi splet |access-date=13 April 2022 |title=Daten und Fakten zur Hauptstadtregion |url=https://www.berlin-brandenburg.de/metropolregion/daten-und-fakten/ |date=4 October 2016 |website=www.berlin-brandenburg.de |archive-date=21 March 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190321175940/https://www.berlin-brandenburg.de/metropolregion/daten-und-fakten/ |url-status=live }}</ref>

Prva dokumentirana omemba Berlina datira v [[13. stoletje]]. V svoji zgodovini je bilo prestolnica Pruskega kraljestva, [[Nemško cesarstvo|Nemškega cesarstva]], [[Weimarska republika|Weimarske republike]] in [[Tretji rajh|Tretjega rajha]]. Število prebivalcev mesta pred [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] ocenjujejo na 4,7 milijona. Med letoma 1949 in 1990 je bilo mesto razdeljeno na Vzhodni in Zahodni Berlin. Vzhodni Berlin je bil (dejanska) prestolnica [[Nemška demokratična republika|Vzhodne Nemčije]], zahodni pa [[enklava in eksklava|eksklava]] [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Zahodne]], obkrožen z [[berlinski zid|berlinskim zidom]]. Po združitvi Nemčije je ponovno postalo prestolnica celotne države, kamor se je preselila večina državnih uradov iz dotedanje zahodnonemškega glavnega mesta [[Bonn]], ki je odtlej le "druga prestolnica" Nemčije.

Danes je Berlin eno najpomembnejših [[kultura|kulturnih]], [[politika|političnih]], [[gospodarstvo|gospodarskih]] in [[promet]]nih središč [[Evropa|Evrope]]. Berlin je sedež več univerz in visokih šol, med katerimi so najbolj znane [[Humboldtova univerza v Berlinu|Humboldtova univerza]], Univerza umetnosti, Svobodna univerza in Tehniška univerza.

Berlin je tudi dom treh območij svetovne dediščine: [[Muzejski otok]], [[Palače in parki v Potsdamu in Berlinu]] ter [[Berlinska modernistična stanovanjska naselja]].<ref name=UNESCO>{{navedi splet|url=https://whc.unesco.org/en/list/896|title=World Heritage Site Museumsinsel|publisher=[[UNESCO]]|access-date=6 May 2021|archive-date=6 May 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210506100913/https://whc.unesco.org/en/list/896|url-status=live}}</ref> Druge znamenitosti so [[Brandenburška vrata]], stavbo [[Reichstag]]a, Potsdamer Platz, spomenik umorjenim Judom v Evropi in [[Spomenik Berlinskemu zidu]]. Berlin ima številne muzeje, galerije in knjižnice.

== Zgodovina ==
{{Quote box
| title = Zgodovinske prelomnice
| quote = [[File:Wappen Mark Brandenburg.png|15px]] [[Mejna grofija Brandenburg]] 1237–1618<br />
[[File:Brandenburg-Prussia.svg|30px|link=Brandenburg-Prussia]] [[Brandenburg-Prusija]] 1618–1701<br />
[[File:Flag of the Kingdom of Prussia (1803-1892).svg|25px|]] [[Kraljevina Prusija]] 1701–1867<br />
{{flagicon|Nemško cesarstvo}} [[Severnonemška konfederacija]] 1867–1871<br />
{{flag|Nemško cesarstvo}} 1871–1918<br />
{{flag|Weimarska republika}} 1918–1933<br />
{{flag|Tretji rajh}} 1933–1945<br />
[[File:Flag of Germany (1946-1949).svg|25px]] [[Nemčija med letoma 1945 in 1949]]<br />
[[File:Flag of Germany.svg|25px|]] [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)]]<br />
[[File:Flag of the German Democratic Republic.svg|25px|]] [[Nemška demokratična republika]] 1949–1990<br />
{{flagcountry|Nemčija}} 1990–danes<br />
| align = right
| width = 26em
| fontsize = 90%
| bgcolor = #B0C4DE
}}
=== Etimologija ===
Berlin leži v severovzhodni Nemčiji. Večina mest in vasi v severovzhodni Nemčiji nosi slovanska imena. Tipična germanizacija za pripone krajevnih imen slovanskega izvora so ''-ow, -itz, -vitz, -witz, -itzsch in -in'', predpone pa ''Windisch'' in ''Wendisch''. Ime Berlin ima korenine v jeziku zahodnih Slovanov in je morda povezano s staropolavskim deblom ''berl-/birl-'' ('močvirje').<ref>{{navedi knjigo| last=Berger| first=Dieter| title=Geographische Namen in Deutschland| publisher=Bibliographisches Institut| year=1999| isbn=9783411062522}}</ref>

Od dvanajstih berlinskih okrožij jih pet nosi slovansko ime: Pankow, Steglitz-Zehlendorf, Marzahn-Hellersdorf, Treptow-Köpenick in Spandau. Od šestindevetdesetih sosesk Berlina jih dvaindvajset nosi slovansko ime: Altglienicke, Alt-Treptow, Britz, Buch, Buckow, Gatow, Karow, Kladow, Köpenick, Lankwitz, Lübars, Malchow, Marzahn, Pankow, Prenzlauer Berg, Rudow, Schmöckwitz, Spandau, Stadtrandsiedlung Malchow, Steglitz, Tegel in Zehlendorf.

=== Prazgodovina Berlina ===
Najzgodnejše človeške naselbine na območju sodobnega Berlina so datirane okoli 60.000 pr. n. št. Leta 2000 pr. n. št. so gosta človeška naselja ob rekah Spree in Havel predstavljala kulturo Lausitzer.<ref>{{navedi splet | url=https://berlintouristinformation.com/berlin-geschichte | title= Die Geschichte Berlins: Zeittafel & Fakten | date= 11 May 2022 |access-date=9 December 2023}}</ref>

=== 12. do 16. stoletje ===
[[File:ZLB-Berliner Ansichten-Januar.jpg|thumb|Zemljevid Berlina iz leta 1688]]
[[File:Dom und Stadtschloss, Berlin 1900.png|thumb|[[Berlinska stolnica]] (levo) in [[Berlinska palača]] (desno), 1900]]
Zgodnji dokaz srednjeveške naselbine na območju današnjega Berlina so ostanki temeljev hiše iz let 1270 do 1290, ki so jih našli pri izkopavanjih v Berlin Mitte.<ref>{{navedi novice |title= Berliner Stadtmitte: Was aus den Fundamenten der mittelalterlichen Gerichtslaube wird |language=de  | author1=Thomas Lackmann |publisher=Tagesspiegel | date=4 January 2015|url=https://www.tagesspiegel.de/berlin/was-aus-den-fundamenten-der-mittelalterlichen-gerichtslaube-wird-4639129.html }}</ref> Prvi pisni zapisi o mestih na območju današnjega Berlina segajo v konec 12. stoletja. [[Spandau]] se prvič omenja leta 1197, Köpenick pa leta 1209.<ref>{{navedi splet|url=https://www.berlin.de/tourismus/sehenswuerdigkeiten.en/00175.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20080612020333/https://www.berlin.de/tourismus/sehenswuerdigkeiten.en/00175.html|archive-date=12 June 2008 |title=Zitadelle Spandau |year=2002 |publisher=BerlinOnline Stadtportal GmbH & Co. KG |access-date=18 August 2008}}</ref> Leto 1237 velja za datum ustanovitve mesta.<ref name=Medtradc>{{navedi splet |url=https://www.berlin.de/berlin-im-ueberblick/en/history/the-medieval-trading-center/ |title=The medieval trading center |access-date=11 June 2013 |publisher=BerlinOnline Stadtportal GmbH & Co. KG. |archive-date=31 July 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160731190906/https://www.berlin.de/berlin-im-ueberblick/en/history/the-medieval-trading-center/ |url-status=live }}</ref> Obe mesti sta sčasoma oblikovali tesne gospodarske in družbene vezi ter izkoristili prednost prav na dveh pomembnih trgovskih poteh, ena je bila znana kot [[Via Imperii]], druga pa je vodila od [[Brugge]]sa do [[Veliki Novgorod|Novgoroda]]. Leta 1307 sta mesti sklenili zavezništvo s skupno zunanjo politiko, njuni notranji upravi pa sta bili še vedno ločeni.<ref name="Stöver2010">Stöver B. ''Geschichte Berlins'' Verlag CH Beck 2010 ISBN 9783406600678</ref>

Člani družine [[Hohenzollerji|Hohenzollern]] so vladali v Berlinu do leta 1918, najprej kot volilni knezi Brandenburga, nato kot pruski kralji in na koncu kot nemški cesarji. Leta 1443 je [[Friderik II. Brandenburški]] začel graditi novo kraljevo palačo v pobratenem mestu Berlin-Cölln. Protesti meščanov proti gradnji so dosegli vrhunec leta 1448 v »Berlinski ogorčenosti« (»Berliner Unwille«).<ref>{{navedi splet |url=https://www.diegeschichteberlins.de/geschichteberlins/berlinabc/stichworteag/555-berliner-unwillen.html |title=Berliner Unwillen |trans-title=Berlin unwillingness |publisher=Verein für die Geschichte Berlins e.&nbsp;V. |first=Gerhild H. M. |last=Komander |date=November 2004 |access-date=30 May 2013 |language=de |archive-date=19 September 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130919215632/https://www.diegeschichteberlins.de/geschichteberlins/berlinabc/stichworteag/555-berliner-unwillen.html |url-status=live }}</ref> Uradno je palača Berlin-Cölln postala stalna rezidenca brandenburških volilnih knezov Hohenzollernov od leta 1486, ko je na oblast prišel Ivan Ciceron. Berlin-Cölln pa se je moral odreči statusu svobodnega mesta [[Hansa|Hanzeatske lige]]. Leta 1539 so volivci in mesto uradno postali luteranski.<ref>{{navedi splet |url=https://www.smp-protein.de/SMPConference/berlin.htm |title=Berlin Cathedral |access-date=18 August 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060818100934/https://www.smp-protein.de/SMPConference/berlin.htm |archive-date=18 August 2006 |publisher=SMPProtein}}</ref>

=== 17. do 19. stoletja ===
[[Tridesetletna vojna]] med letoma 1618 in 1648 je opustošila Berlin. Ena tretjina njegovih hiš je bila poškodovana ali uničena, mesto pa je izgubilo polovico prebivalstva. Friderik Viljem, znan kot ''veliki volilni knez'', ki je leta 1640 nasledil svojega očeta Jurija Viljema kot vladar, je začel politiko spodbujanja priseljevanja in verske strpnosti.<ref name="Carlyle1853">{{navedi knjigo|first=Thomas |last=Carlyle|title=Fraser's Magazine|url=https://archive.org/details/frasersmagazine03carlgoog|year=1853|publisher=J. Fraser|page=[https://archive.org/details/frasersmagazine03carlgoog/page/n71 63]|access-date=11 February 2016}}</ref> S potsdamskim ediktom leta 1685 je Friderik Viljem ponudil zatočišče francoskim [[hugenoti|hugenotom]]. Do leta 1700 je bilo zaradi priseljevanja hugenotov približno 30 odstotkov prebivalcev Berlina Francozov. Številni drugi priseljenci so prihajali iz Češke, Poljske in Salzburga.
[[File:Berlin Unter den Linden Victoria Hotel um 1900.jpg|thumb|left|Berlin je leta 1871 postal prestolnica Nemškega cesarstva in se v naslednjih letih hitro širil.|219x219px]]

Od leta 1618 je bila mejna grofija Brandenburg v personalni uniji z vojvodino Prusijo. Leta 1701 je dvojna država oblikovala [[Kraljevina Prusija|Prusko kraljestvo]], ko se je Friderik III., volilni knez Brandenburga, okronal za kralja [[Friderik I. Pruski|Friderika I.]]. Berlin je postal glavno mesto novega kraljestva in nadomestil [[Kaliningrad|Königsberg]]. To je bil uspešen poskus centralizacije prestolnice v zelo oddaljeni državi in mesto je prvič začelo rasti. Leta 1709 se je Berlin združil s štirimi mesti Cölln, Friedrichswerder, Friedrichstadt in Dorotheenstadt pod imenom Berlin, »Haupt- und Residenzstadt Berlin«.

Leta 1740 je na oblast prišel [[Friderik II. Veliki]], znan kot Friderik Veliki (1740–1786).<ref name="Zaide1965">{{navedi knjigo|first=Gregorio F.|last=Zaide|title=World History|url=https://books.google.com/books?id=Kq512SmGMIsC&pg=PA273|year=1965|publisher=Rex Bookstore, Inc.|isbn=978-971-23-1472-8|page=273|access-date=20 June 2015|archive-date=15 September 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150915200510/https://books.google.com/books?id=Kq512SmGMIsC&pg=PA273|url-status=live}}</ref> Pod vladavino Friderika II. je Berlin postal središče [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]], vendar ga je med [[sedemletna vojna|sedemletno vojno]] za kratek čas zasedla ruska vojska. Po zmagi Francije v vojni četrte koalicije je [[Napoleon Bonaparte]] leta 1806 vkorakal v Berlin, vendar je mestu podelil samoupravo.<ref name="Lewis2013">{{navedi knjigo|first=Peter B.|last=Lewis|title=Arthur Schopenhauer|url=https://books.google.com/books?id=6TBXX9KVtzsC&pg=PA57|date=15 February 2013|publisher=Reaktion Books|isbn=978-1-78023-069-6|page=57|access-date=20 June 2015|archive-date=14 September 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150914174348/https://books.google.com/books?id=6TBXX9KVtzsC&pg=PA57|url-status=live}}</ref> Leta 1815 je mesto postalo del nove province Brandenburg.

[[Industrijska revolucija]] je spremenila Berlin v 19. stoletju; gospodarstvo in prebivalstvo mesta sta se močno razširila in postalo je glavno železniško vozlišče in gospodarsko središče Nemčije. Kmalu so se razvila dodatna predmestja in povečala območje in prebivalstvo Berlina. Leta 1861 so sosednja predmestja, vključno s Weddingom, Moabitom in nekaterimi drugimi, vključena v Berlin. Leta 1871 je Berlin postal prestolnica novoustanovljenega [[Nemško cesarstvo|Nemškega cesarstva]].<ref name="Stöver2013">{{navedi knjigo|first=Bernd|last=Stöver|title=Berlin: A Short History|url=https://books.google.com/books?id=LVA8AQAAQBAJ&pg=PT20|date=2 October 2013|publisher=C.H.Beck|isbn=978-3-406-65633-0|page=20|access-date=20 June 2015|archive-date=15 September 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150915200615/https://books.google.com/books?id=LVA8AQAAQBAJ&pg=PT20|url-status=live}}</ref> Leta 1881 je postalo mestno okrožje, ločeno od Brandenburga.

=== 20. do 21. stoletja ===
V začetku 20. stoletja je Berlin postal plodna tla za nemško ekspresionistično gibanje. Na področjih, kot so [[arhitektura]], [[slikarstvo]] in [[kinematografija]], so bile izumljene nove oblike umetniških slogov. Ob koncu [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] leta 1918 je Philipp Scheidemann v [[Reichstag]]u razglasil republiko. Leta 1920 je zakon o širšem Berlinu vključil na desetine predmestnih mest, vasi in posesti okoli Berlina v razširjeno mesto. Akt je povečal površino Berlina s 66 na 883 km². Število prebivalcev se je skoraj podvojilo in Berlin je imel okoli štiri milijone prebivalcev. Med obdobjem Weimarja je Berlin doživel politične nemire zaradi gospodarskih negotovosti, postal pa je tudi znano središče bučnih dvajsetih let. Metropola je doživela svoj razcvet kot velika svetovna prestolnica in je bila znana po svojih vodilnih vlogah v znanosti, tehnologiji, umetnosti, humanistiki, urbanističnem načrtovanju, filmu, visokem šolstvu, vladi in industriji. [[Albert Einstein]] je v letih, ko je bil v Berlinu, dosegel javno prepoznavnost, leta 1921 je prejel [[Nobelova nagrada za fiziko|Nobelovo nagrado za fiziko]].

Leta 1933 sta na oblast prišla [[Adolf Hitler]] in [[nacionalsocialistična nemška delavska stranka]]. Hitlerja je navdihnila arhitektura, ki jo je doživel na [[Dunaj]]u, in želel si je Nemškega cesarstva z glavnim mestom, ki bi imelo monumentalno celoto. Nacionalsocialistični režim se je v Berlinu lotil monumentalnih gradbenih projektov, da bi z arhitekturo izrazil svojo moč in avtoriteto. Adolf Hitler in [[Albert Speer]] sta razvila arhitekturne koncepte za pretvorbo mesta v svetovno prestolnico Nemčije; te niso bile nikoli izvedene.<ref>{{navedi knjigo |last1=Donath |first1=Matthias |title=Architecture in Berlin 1933–1945: A Guide Through Nazi Berlin |date=2006 |publisher=Lukas Verlag |location=Germany |isbn=9783936872934 |page=7}}</ref>

Vladavina NSDAP je zmanjšala berlinsko judovsko skupnost s 160.000 (ena tretjina vseh Judov v državi) na približno 80.000 zaradi emigracije med letoma 1933 in 1939. Po [[Kristalna noč|Kristalni noči]] leta 1938 je bilo na tisoče mestnih Judov zaprtih v bližnjem koncentracijskem taborišču Sachsenhausen. Od začetka leta 1943 so bili mnogi deportirani v gete, kot je Łódź, ter v koncentracijska taborišča in taborišča uničevanja, kot je [[Auschwitz]].

Berlin je gostil [[Poletne olimpijske igre 1936]], za katere je bil zgrajen olimpijski stadion.<ref>[http://www.la84foundation.org/6oic/OfficialReports/1936/1936v1sum.pdf 1936 Summer Olympics official report.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080625173406/http://www.la84foundation.org/6oic/OfficialReports/1936/1936v1sum.pdf |date=25 June 2008 }} Volume 1. pp. 141–9, 154–62. Accessed 17 October 2010.</ref>
[[File:Potsdamer Platz 1945.jpg|thumb|left|Berlin v ruševinah po drugi svetovni vojni (Potsdamer Platz, 1945)]]

Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so bili veliki deli Berlina uničeni med zavezniškimi zračnimi napadi 1943–45 in bitko za Berlin leta 1945. Zavezniki so na mesto odvrgli 67.607 ton bomb in uničili 6.427 hektarjev pozidanega območja. Ubitih je bilo okoli 125.000 civilistov. Po koncu druge svetovne vojne v Evropi maja 1945 je Berlin sprejel veliko število beguncev iz vzhodnih provinc. Zmagovalne sile so mesto razdelile na štiri sektorje, podobno kot Nemčija, ki jo je zasedla zavezništvo, so sektorji zaveznikov iz druge svetovne vojne (ZDA, Združeno kraljestvo in Francija) oblikovali Zahodni Berlin, medtem ko je Sovjetska zveza oblikovala Vzhodni Berlin.<ref>{{navedi splet | url=https://www.bpb.de/geschichte/nationalsozialismus/dossier-nationalsozialismus/39619/das-geteilte-berlin?p=all |title=Berlin – auf dem Weg zur geteilten Stadt |trans-title=Berlin – on the way to a divided city |date=27 April 2005 | author1=Prof. Dr. Wolfgang Benz |language=de |publisher= Bundeszentrale für politische Bildung |access-date=10 November 2018 |archive-date=10 November 2018 | archive-url=https://web.archive.org/web/20181110120432/https://www.bpb.de/geschichte/nationalsozialismus/dossier-nationalsozialismus/39619/das-geteilte-berlin?p=all |url-status=live }}</ref>
[[File:US Army tanks face off against Soviet tanks, Berlin 1961.jpg|thumb|Ameriški in sovjetski tanki drug proti drugemu. Posneto leta 1961 na Checkpoint Charlie]]
[[File:Berlinermauer.jpg|thumb|Berlinski zid (naslikan na zahodni strani) je bil pregrada, ki je delila mesto od leta 1961 do 1989]]

Vse štiri zaveznice iz druge svetovne vojne so si delile upravne odgovornosti za Berlin. Vendar pa je leta 1948, ko so zahodni zavezniki reformo valute v zahodnih območjih Nemčije razširili na tri zahodne sektorje Berlina, Sovjetska zveza uvedla berlinsko blokado na dostopnih poteh v in iz Zahodnega Berlina, ki so v celoti ležale znotraj sovjetskega nadzorovano ozemlje. [[Berlinski zračni most]], ki so ga vodili trije zahodni zavezniki, je to blokado premagal z oskrbo mesta s hrano in drugimi zalogami od junija 1948 do maja 1949.<ref>{{navedi splet|url=https://www.western-allies-berlin.com/historic-events/detail/airlift-blockade|title=Berlin Airlift / Blockade|publisher=Western Allies Berlin|access-date=18 August 2008|archive-date=18 March 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150318232831/https://www.western-allies-berlin.com/historic-events/detail/airlift-blockade|url-status=live}}</ref> Leta 1949 je bila v Zahodni Nemčiji ustanovljena [[Zvezna republika Nemčija]], ki je sčasoma vključevala vse ameriško, britansko in francosko cono, razen con teh treh držav v Berlinu, medtem ko je bila v Vzhodni Nemčiji razglašena marksistično-leninistična [[Nemška demokratična republika]]. Zahodni Berlin je uradno ostal okupirano mesto, vendar je bil kljub geografski izolaciji Zahodnega Berlina politično povezan z Zvezno republiko Nemčijo. Letalski prevoz do Zahodnega Berlina je bil odobren le ameriškim, britanskim in francoskim letalskim prevoznikom.
[[File:Thefalloftheberlinwall1989.JPG|thumb|left|Padec berlinskega zidu 9. novembra 1989. 3. oktobra 1990 je bil proces združitve Nemčije uradno zaključen]]

Ustanovitev obeh nemških držav je povečala napetosti [[hladna vojna|hladne vojne]]. Zahodni Berlin je bil obdan z vzhodnonemškim ozemljem, vzhodna Nemčija pa je razglasila vzhodni del za svojo prestolnico, česar zahodne sile niso priznale. Vzhodni Berlin je vključeval večino zgodovinskega središča mesta. Zahodnonemška vlada se je ustanovila v [[Bonn]]u. Leta 1961 je Vzhodna Nemčija začela graditi [[berlinski zid]] okoli zahodnega Berlina, dogodki pa so se stopnjevali do tankovskega spopada pri kontrolni točki Charlie. Zahodni Berlin je bil zdaj ''[[de facto]]'' del Zahodne Nemčije z edinstvenim pravnim statusom, medtem ko je bil Vzhodni Berlin ''de facto'' del Vzhodne Nemčije. [[John F. Kennedy]] je imel svoj govor ''Ich bin ein Berliner'' 26. junija 1963 pred mestno hišo Schöneberg, ki je v zahodnem delu mesta, in poudaril podporo ZDA Zahodnemu Berlinu. Berlin je bil popolnoma razdeljen. Čeprav je bilo za zahodnjake mogoče preiti na drugo stran prek strogo nadzorovanih kontrolnih točk, je za večino vzhodnjakov potovanje v Zahodni Berlin ali Zahodno Nemčijo prepovedala vlada Vzhodne Nemčije. Leta 1971 je sporazum štirih sil zagotovil dostop do in iz Zahodnega Berlina z avtomobilom ali vlakom skozi Vzhodno Nemčijo.

Leta 1989, s koncem hladne vojne in pritiskom vzhodnonemškega prebivalstva, je 9. novembra padel Berlinski zid, ki je bil nato večinoma porušen. Danes galerija East Side ohranja velik del obzidja. 3. oktobra 1990 sta se oba dela Nemčije ponovno združila in Berlin je ponovno postal združeno mesto. Po padcu berlinskega zidu je mesto doživelo pomemben urbani razvoj in še vedno vpliva na odločitve urbanističnega načrtovanja.

Walter Momper, župan Zahodnega Berlina, je v vmesnem času postal prvi župan ponovno združenega mesta. Mestne volitve decembra 1990 so privedle do tega, da je bil januarja 1991 izvoljen prvi »celoberlinski« župan, ki je prevzel funkcijo januarja 1991, medtem ko sta se ločeni funkciji županov v vzhodnem in zahodnem Berlinu iztekla, in Eberhard Diepgen (nekdanji župan zahodnega Berlin) je postal prvi izvoljeni župan ponovno združenega Berlina. 18. junija 1994 so vojaki iz Združenih držav, Francije in Velike Britanije korakali na paradi, ki je bila del slovesnosti ob umiku zavezniških okupacijskih enot, ki je omogočila ponovno združitev Berlina (zadnje ruske enote so odšle 31. avgusta, medtem ko so končni odhod sil zahodnih zaveznikov je bil 8. septembra 1994). Bundestag (nemški parlament) je 20. junija 1991 izglasoval selitev sedeža nemške prestolnice iz Bonna v Berlin, kar je bilo dokončano leta 1999, v času kanclerstva Gerharda Schröderja.<ref>{{navedi splet |title=When Did Germany's Capital Move to Berlin? |url=https://www.thoughtco.com/germany-capital-from-bonn-to-berlin-1434930 |website=ThoughtCo |language=en |access-date=9 August 2023 |archive-date=10 August 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230810225020/https://www.thoughtco.com/germany-capital-from-bonn-to-berlin-1434930 |url-status=live }}</ref>
{{multiple image
| align             = right
| image1            = Berliner Stadtschloss, September 2022-L1000099.jpg
| width1            = 195
| caption1          = Leta 2022 prenovljena berlinska palača
| width2            = 220
| width3            = 215
| direction         = 
| total_width       = 
| alt1              = 
}}

Berlinska upravna reforma leta 2001 je združila več okrožij in njihovo število zmanjšala s 23 na 12.

Leta 2006 je bil finale svetovnega prvenstva v nogometu v Berlinu.<ref>{{navedi novice |title=Zidane off as Italy win World Cup |url=http://news.bbc.co.uk/sport2/hi/football/world_cup_2006/4991652.stm |date=9 July 2006 |access-date=8 August 2023 |archive-date=6 September 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170906192236/http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/football/world_cup_2006/4991652.stm |url-status=live }}</ref>

Gradnja »Poti po Berlinskem zidu« (''Berliner Mauerweg'') se je začela leta 2002 in je bila dokončana leta 2006.

V terorističnem napadu leta 2016, povezanem z ISIL, je tovornjak namerno zapeljal na božični sejem (Gendarmenmarkt) poleg spominske cerkve cesarja Viljema, pri čemer je umrlo 13 ljudi, 55 drugih pa je bilo ranjenih.<ref>{{navedi novice |url=https://www.faz.net/aktuell/politik/nach-anschlag-in-berlin-is-reklamiert-attentat-fuer-sich-14585337.html |title=IS reklamiert Attacke auf Weihnachtsmarkt für sich |trans-title=IS recalls attack on Christmas market for itself |date=20 December 2016 |access-date=10 November 2018 |work=Frankfurter Allgemeine Zeitung |language=de |archive-date=21 March 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190321175944/https://www.faz.net/aktuell/politik/nach-anschlag-in-berlin-is-reklamiert-attentat-fuer-sich-14585337.html |url-status=live }}</ref>

Leta 2018 je več kot 200.000 protestnikov prišlo na ulice v Berlinu z demonstracijami solidarnosti proti rasizmu kot odgovor na pojav skrajne desničarske politike v Nemčiji.<ref>{{navedi novice |title=Protests against far-right politics draw thousands – DW – 10/13/2018 |url=https://www.dw.com/en/berlin-protests-against-far-right-politics-draw-thousands/a-45873439 |work=dw.com |language=en |access-date=8 August 2023 |archive-date=10 August 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230810230628/https://www.dw.com/en/berlin-protests-against-far-right-politics-draw-thousands/a-45873439 |url-status=live }}</ref>

[[Letališče Berlin Brandenburg]] (BER) je bilo odprto leta 2020, devet let pozneje, kot je bilo načrtovano, s terminalom 1, ki je začel obratovati konec oktobra, leti na in z letališča Tegel pa so se končali novembra. Zaradi padca števila potnikov, ki je posledica pandemije COVID-19, so bili objavljeni načrti za začasno zaprtje terminala 5 družbe BER, nekdanjega letališča Schönefeld, z začetkom marca 2021 za največ eno leto.[66] Povezovalna povezava linije U-Bahn U5 od Alexanderplatza do Hauptbahnhofa, skupaj z novima postajama Rotes Rathaus in Unter den Linden, je bila odprta 4. decembra 2020, postaja U-Bahn Museumsinsel pa naj bi bila odprta okoli marca 2021, kar bi dokončalo vse nova dela na U5.

Junija napovedano delno odprtje muzeja Humboldtovega foruma, ki je v rekonstruirani berlinski palači do konca leta 2020, je bilo prestavljeno na marec 2021. 16. septembra 2022 je odprtje vzhodnega trakta, zadnjega dela muzeja Humboldtovega foruma, pomenilo, da je bil muzej Humboldtovega foruma končno dokončan. Postal je trenutno najdražji kulturni projekt v Nemčiji.<ref>{{navedi novice |title=Completed Humboldt Forum opens in Berlin – DW – 09/16/2022 |url=https://www.dw.com/en/completed-humboldt-forum-opens-in-berlin/a-63146991 |work=dw.com |language=en |access-date=8 August 2023 |archive-date=10 August 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230810230632/https://www.dw.com/en/completed-humboldt-forum-opens-in-berlin/a-63146991 |url-status=live }}</ref>

== Geografija ==
[[File:Berlin by Senitnel-2.jpg|thumb|Satelitska slika Berlina]]
[[File:Luftbild bln-schmoeckwitz.jpg|thumb|Obrobje Berlina je prekrito z gozdovi in številnimi jezeri]]
Berlin je v severovzhodni Nemčiji, na območju nizko ležečih močvirnih gozdov z večinoma ravnim reliefom, del obsežne severnoevropske nižine, ki se razteza vse od severne Francije do zahodne Rusije. Berliner Urstromtal (ledeniška dolina iz ledene dobe), med nizko planoto Barnim na severu in planoto Teltow na jugu, je nastala s stopljeno vodo, ki je pritekla iz ledenih plošč ob koncu zadnje Weichselove poledenitve. Spree zdaj sledi tej dolini. V Spandauu, okrožju na zahodu Berlina, se Spree izliva v reko Havel, ki teče od severa proti jugu skozi zahodni Berlin. Tok reke Havel je bolj podoben verigi jezer, največji pa sta Tegeler See in Großer Wannsee. Vrsta jezer se izliva tudi v zgornji tok Spree, ki teče skozi Großer Müggelsee v vzhodnem Berlinu.<ref>{{navedi splet|url=https://maps.google.com/maps?ll=52.5333,13.38000&spn=0.060339,0.085316&t=k|title=Satellite Image Berlin|publisher=Google Maps|access-date=18 August 2008|archive-date=18 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220218131221/https://www.google.com/maps?ll=52.5333,13.38000&spn=0.060339,0.085316&t=k|url-status=live}}</ref>

Precejšnji deli današnjega Berlina se razprostirajo na nizkih planotah na obeh straneh doline reke Spree. Veliki deli okrožij Reinickendorf in Pankow ležijo na planoti Barnim, medtem ko večina okrožij Charlottenburg-Wilmersdorf, Steglitz-Zehlendorf, Tempelhof-Schöneberg in Neukölln leži na planoti Teltow.

Okrožje Spandau leži delno v berlinski ledeniški dolini in delno na nižini Nauen, ki se razteza zahodno od Berlina. Od leta 2015 so hribi Arkenberge v Pankowu na nadmorski višini 122 metrov najvišja točka v Berlinu. Z odlaganjem gradbenih odpadkov so presegli Teufelsberg (120,1 m), ki je bil sam sestavljen iz ruševin iz druge svetovne vojne.<ref>{{navedi splet |url=https://www.qiez.de/pankow/wohnen-und-leben/gruenes-berlin/der-hoechste-berg-von-berlin-liegt-nun-in-pankow-arkenberge/169588800 |title=Berlin hat eine neue Spitze |trans-title=Berlin has a new top |first=Nikolaus |last=Triantafillou |access-date=11 November 2018 |language=de |publisher=Qiez |date=27 January 2015 |archive-date=22 July 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160722225809/https://www.qiez.de/pankow/wohnen-und-leben/gruenes-berlin/der-hoechste-berg-von-berlin-liegt-nun-in-pankow-arkenberge/169588800 |url-status=dead }}</ref> Müggelberge na nadmorski višini 114,7 metra je najvišja naravna točka, najnižja pa Spektesee v Spandauu, na nadmorski višini 28,1 metra.

=== Podnebje ===
Berlin ima oceansko podnebje (Köppen ''Cfb''), ki meji na vlažno celinsko podnebje (''Dfb''). Za to podnebje so značilne blage do zelo tople poletne temperature in mrzle, čeprav ne zelo hude zime. Letna količina padavin je skromna.<ref>{{navedi splet|url=https://www.weatherbase.com/weather/weather-summary.php3?s=58301&cityname=Berlin,+Germany|title=Berlin, Germany Köppen Climate Classification (Weatherbase) |website=Weatherbase|access-date=30 January 2019|archive-date=30 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190130184209/https://www.weatherbase.com/weather/weather-summary.php3?s=58301&cityname=Berlin,+Germany|url-status=live}}</ref>

Pozimi so zmrzali pogoste, med letnimi časi pa so večje temperaturne razlike, kot so značilne za mnoga oceanska podnebja. Poletja so topla in včasih vlažna s povprečnimi visokimi temperaturami 22–25 °C in najnižjimi 12–14 °C. Zime so hladne s povprečnimi visokimi temperaturami 3 °C in najnižjimi od –2 do 0 °C. Pomlad in jesen sta na splošno hladni do blagi. Pozidano območje Berlina ustvarja mikroklimo s toploto, ki jo hranijo mestne stavbe in pločniki. Temperature so lahko v mestu za 4 °C višje kot v okolici.<ref>{{navedi splet|url=https://www.weather.com/|title=weather.com|publisher=weather.com|access-date=7 April 2012|archive-date=23 March 2007|archive-url=https://web.archive.org/web/20070323015551/https://www.weather.com/|url-status=live}}</ref> Letna količina padavin je 570 milimetrov z zmernimi padavinami skozi vse leto. Sneženje večinoma pada od decembra do marca. Najbolj vroč mesec v Berlinu je bil julij 1834 s povprečno temperaturo 23,0 °C, najhladnejši pa januar 1709 s povprečno temperaturo −13,2 °C. Najbolj namočen mesec v zgodovini je bil julij 1907, z 230 milimetri  padavin, medtem ko so bili najbolj suhi oktober 1866, november 1902, oktober 1908 in september 1928, vsi z 1 milimetrom padavin.<ref>{{navedi splet|url=https://old.wetterzentrale.de/klima/pberlinda.html|title=Niederschlagsmonatssummen BERLIN-DAHLEM 1848– 1990|website=old.wetterzentrale.de|access-date=23 June 2019|archive-date=7 July 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190707182905/https://old.wetterzentrale.de/klima/pberlinda.html|url-status=dead}}</ref>

=== Mestna pokrajina ===
[[File:Alexanderplatz from the tube, Berlin D.jpg|thumb|right|Panorama trga Alexanderplatz]]
[[File:Bebelplatz Night of Shame Monument.jpg|thumb|right|Na trgu Bebelplatz je postavljen spomenik Micha Ullmana, ki je zažgal nacistične knjige]]
Zgodovina Berlina je mestu zapustila policentrično metropolitansko območje in eklektično mešanico arhitekture. Današnji videz mesta je v veliki meri oblikovala nemška zgodovina 20. stoletja.

Zaradi [[Bombardiranje Berlina v drugi svetovni vojni|bombardiranja Berlina v drugi svetovni vojni]] so bile številne stavbe, ki so preživele tako na vzhodu kot na zahodu, v povojnem obdobju porušene. Po ponovni združitvi so bile rekonstruirane številne pomembne dediščinske strukture, kot so ''[[Bebelplatz|Forumom Fridericianum]]'' in [[Berlinska državna opera]], [[palača Charlottenburg]], [[Gendarmenmarkt]], Alte Kommandantur in [[Berlinska palača]].

Seznam najvišjih stavb v Berlinu se razprostira po mestnem območju, najdemo jih na primer na [[Potsdamer Platz]], City West in [[Alexanderplatz]].

Več kot eno tretjino mestnega območja sestavljajo zelene površine, gozdovi in voda. Drugi največji in najbolj priljubljen park v Berlinu, Großer Tiergarten, je v samem središču mesta.

=== Arhitektura ===
[[File:Gendarmenmarkt Panorama.jpg|thumb|left|Panorama trga Gendarmenmarkt, ki prikazuje Konzerthaus Berlin, obkrožen z nemško cerkvijo (levo) in francosko cerkvijo (desno)]]
[[File:Berliner Dom seen from James Simon Park.jpg|thumb|left|[[Berlinska stolnica]] na Muzejskem otoku]]
[[File:Alexanderplatz TV Tower, Berlin D.jpg|thumb|[[Berlinski TV stolp]] (''Berliner Fernsehturm'')]]
Fernsehturm (TV stolp) na Alexanderplatzu v Mitteju je s 368 m med najvišjimi stavbami v Evropski uniji. Zgrajen je bila leta 1969 in je viden v večini osrednjih okrožij Berlina. Mesto si lahko ogleda z 204 metrov visokega razglednega dna. Tu se proti vzhodu začenja Karl-Marx-Allee, avenija, obdana z monumentalnimi stanovanjskimi stavbami, zasnovanimi v slogu socialističnega klasicizma. V bližini tega območja je ''Rotes Rathaus'' ([[Rdeča mestna hiša]]) s svojo značilno arhitekturo iz rdeče opeke. Pred njo je ''Neptunbrunnen'', vodnjak z mitološko skupino Tritonov, poosebitev štirih glavnih pruskih rek, in Neptuna na njegovem vrhu.

[[Brandenburška vrata]] so ikonična znamenitost Berlina in Nemčije; stoji kot simbol pestre evropske zgodovine ter enotnosti in miru. Stavba [[Reichstag]]a je tradicionalni sedež nemškega parlamenta. V 1990-ih ga je preoblikoval britanski arhitekt [[Norman Foster]] in ima stekleno kupolo nad prostorom za seje, ki omogoča prost dostop javnosti do parlamentarnih postopkov in čudovit razgled na mesto.

[[East Side Gallery]] je razstava umetnosti na prostem, naslikane neposredno na zadnje obstoječe dele [[Berlinski zid|Berlinskega zidu]]. Je največji preostali dokaz o zgodovinski delitvi mesta.

Gendarmenmarkt je neoklasicistični trg v Berlinu, katerega ime izhaja iz poveljstva slavnega polka Gens d'armes, ki je bil tu v 18. stoletju. Mejita nanj dve podobno oblikovani stolnici, ''Französischer Dom'' z razgledno ploščadjo in ''Neue Kirche''. Med obema stoji ''Konzerthaus'' (koncertna dvorana), dom Berlinskega simfoničnega orkestra.
[[File:MJK 46430 Schloss Charlottenburg.jpg|thumb|left|[[Palača Charlottenburg]]]]

Na [[Muzejski otok|Muzejskem otoku]] na reki [[Spree (reka)|Spree]] je pet muzejev, zgrajenih od leta 1830 do 1930, in je na Unescovem seznamu svetovne dediščine. Obnova in gradnja glavnega vhoda v vse muzeje ter rekonstrukcija [[Berlinska palača|Stadtschloss]] se nadaljuje.<ref>{{navedi splet |url=https://www.berliner-zeitung.de/newsticker/neumann--stadtschloss-wird-teurer,10917074,10924086.html |title=Neumann: Stadtschloss wird teurer |trans-title=Neumann: Palace is getting more expensive |work=Berliner Zeitung |language=de |date=24 June 2011 |access-date=7 April 2012 |archive-date=3 February 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160203200703/https://www.berliner-zeitung.de/newsticker/neumann--stadtschloss-wird-teurer,10917074,10924086.html |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.berliner-zeitung.de/archiv/die-nullerjahre--nation-building---der-wiedervereinigte-staat-baut-sich-eine-neue-hauptstadt-das-pathos-der-berliner-republik,10810590,10717494.html |title=Das Pathos der Berliner Republik |trans-title=The pathos of the Berlin republic |work=Berliner Zeitung |language=de |date=19 May 2010 |access-date=7 April 2012 |archive-date=3 February 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160203200702/https://www.berliner-zeitung.de/archiv/die-nullerjahre--nation-building---der-wiedervereinigte-staat-baut-sich-eine-neue-hauptstadt-das-pathos-der-berliner-republik,10810590,10717494.html |url-status=live }}</ref> Tudi na otoku ter poleg [[Lustgarten|Lustgartna]] in palače je [[Berlinska stolnica]], ambiciozen poskus cesarja Viljema II., da ustvari protestantsko dvojnico [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|baziliki svetega Petra v Rimu]]. V veliki kripti so ostanki nekaterih članov zgodnejše pruske kraljeve družine. Stolnica sv. Hedvige je rimskokatoliška stolnica v Berlinu.
[[File:Bikinihaus Berlin-1210760.jpg|thumb|Breitscheidplatz s spominsko cerkvijo cesarja Viljema je središče mesta City West]]

[[Unter den Linden]] je drevored v smeri vzhod-zahod od Brandenburških vrat do mesta nekdanjega Berliner Stadtschloss in je bil nekoč glavna berlinska promenada. Vzdolž ulice se vrstijo številne klasicistične stavbe, tam je tudi del Humboldtove univerze. Friedrichstraße je bila legendarna berlinska ulica v zlatih 1920-ih. Združuje tradicijo 20. stoletja z moderno arhitekturo današnjega Berlina.

Potsdamer Platz je celotna četrt, zgrajena iz nič po padcu zidu.<ref>{{navedi splet |url=https://www.stadtentwicklung.berlin.de/bauen/baubilanz/en/potsdamer_platz.html |title=Construction and redevelopment since 1990 |publisher=Senate Department of Urban Development |access-date=18 August 2008 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080610103008/https://www.stadtentwicklung.berlin.de/bauen/baubilanz/en/potsdamer_platz.html |archive-date=10 June 2008}}</ref> Zahodno od Potsdamer Platza je Kulturforum, v katerem je [[Gemäldegalerie, Berlin]], obkrožata pa ga Neue Nationalgalerie in [[Berlinska filharmonija]]. [[Spomenik umorjenim Judom v Evropi]], spomenik [[holokavst]]u, je na severu.

Območje okrog Hackescher Markta je dom modne kulture z neštetimi prodajalnami oblačil, klubi, bari in galerijami. To vključuje Hackesche Höfe, konglomerat stavb okrog več dvorišč, rekonstruiran okoli leta 1996. Bližnja [[Nova sinagoga, Berlin|Nova sinagoga]] je središče judovske kulture.

Straße des 17. Juni, ki povezuje Brandenburška vrata in Ernst-Reuter-Platz, služi kot osrednja os vzhod–zahod. Njegovo ime je v spomin na vstaje v vzhodnem Berlinu 17. junija 1953. Približno na pol poti od Brandenburških vrat je Großer Stern, krožni prometni otok, na katerem je ''Siegessäule'' ([[Berlinski steber zmage]]). Ta spomenik, zgrajen v spomin na pruske zmage, je bil v letih 1938–39 prestavljen s svojega prejšnjega položaja pred Reichstagom.

Kurfürstendamm je dom nekaterih razkošnih berlinskih trgovin s [[Spominska cerkev cesarja Viljema, Berlin|spominsko cerkvijo cesarja Viljema]] na njenem vzhodnem koncu na trgu Breitscheidplatz. Cerkev je bila v drugi svetovni vojni porušena in ostala v ruševinah. V bližini na Tauentzienstraße je KaDeWe, ki velja za največjo veleblagovnico v celinski Evropi. [[Rathaus Schöneberg]], kjer je John F. Kennedy naredil svoj slavni »Ich bin ein Berliner!« govoru, je v Tempelhof-Schönebergu.

Zahodno od centra je palača Bellevue rezidenca nemškega predsednika. Palača Charlottenburg, ki je bila požgana v drugi svetovni vojni, je največja zgodovinska palača v Berlinu.

Funkturm Berlin je 150 metrov visok mrežast radijski stolp na območju sejmišča, zgrajen med letoma 1924 in 1926. Je edini opazovalni stolp, ki stoji na izolatorjih in ima restavracijo 55 m in razgledna ploščad 126 m nad tlemi, do katere lahko pride z dvigalom z oknom.

[[Oberbaumbrücke]] čez reko Spree je najbolj ikoničen most v Berlinu, ki povezuje zdaj združeni okrožji Friedrichshain in Kreuzberg. Prevaža vozila, pešce in linijo U1 Berlin U-Bahn. Most je bil dokončan v [[opečna gotika|opečnatem gotskem slogu]] leta 1896 in je nadomestil prejšnji leseni most z zgornjo etažo za U-Bahn. Osrednji del je bil leta 1945 porušen, da bi [[Rdeča armada|Rdeči armadi]] preprečili prehod. Po vojni je popravljeni most služil kot kontrolna točka in mejni prehod med sovjetskim in ameriškim sektorjem ter kasneje med vzhodnim in zahodnim Berlinom. Sredi 1950-ih so ga zaprli za vozila, po izgradnji berlinskega zidu leta 1961 pa je bil promet za pešce močno omejen. Po ponovni združitvi Nemčije je bil osrednji del rekonstruiran z jeklenim okvirjem, leta 1995 pa so se storitve U-Bahna ponovno vzpostavile.

== Uprava ==
=== Uprave mesta ===
Kot zvezna dežela ima predstavniški dom (''Abgeordnetenhaus'') s 141 sedeži. [[Izvršilna oblast|Izvršno oblast]] predstavlja berlinski senat (''Senat von Berlin''), ki ga sestavljajo vrhovni župan (''Regierender Bürgermeister'') in do osem senatorjev. Eden od njih ima uradni naziv župan (''Bürgermeister'') in je namestnik vrhovnega. Vrhovni župan je hkrati tudi ministrski predsednik zvezne dežele Berlin.

Upravno je Berlin razdeljen na 12 okrožij (''Bezirke''), vsako ima svojo lokalno oblast, ki je podrejena mestni vladi. Okrožja se nadalje delijo na 97 krajev (''Ortsteile''), ki predstavljajo zgodovinske občine ali naselja, ki so bila leta 1920 priključena mestni oblasti. Ti nimajo svojih predstavnikov v vladi, se pa razdelitev upošteva pri urbanističnem načrtovanju in v statistične namene.

=== Berlinska okrožja ===
[[Slika:Berlin Subdivisions.svg|sličica|340px|Berlinska okrožja]]
{| class="prettytable"  style="width:40%" style="background: #d9ead3; border: 1px #aaa solid; border-collapse: collapse; font-size: 90%;" width=40%
|- style="text-align:center;" 
!'''Okrožje''' || Prebivalstvo <br /><small>november 2011</small> || Površina <br /><small>v km²</small>
|-
| align="left" | Charlottenburg-Wilmersdorf || 322.848 || 64,72
|-
| align="left" | Friedrichshain-Kreuzberg || 273.751 || 20,16
|-
| align="left" | Lichtenberg || 263.916 || 52,29
|-
| align="left" | Marzahn-Hellersdorf || 252.754 || 61,74
|-
| align="left" | Mitte || 338.789 || 39,47
|-
| align="left" | Neukölln || 316.957 || 44,93
|-
| align="left" | Pankow || 375.325|| 103,01
|-
| align="left" | Reinickendorf || 243.541 || 89,46
|-
| align="left" | Spandau || 228.529 || 91,91
|-
| align="left" | Steglitz-Zehlendorf || 297.835 ||102,50
|-
| align="left" | Tempelhof-Schöneberg || 337.290 || 53,09
|-
| align="left" | Treptow-Köpenick || 244.547 || 168,42
|}

=== Sedež vlade ===
* Schloss Bellevue, [[Predsednik Nemčije]]
* [[Zvezna kancelarija (Nemčija)|Zvezna kancelarija]] (Bundeskanzleramt), [[Kancler Nemčije]]
* Deutscher Bundestag, [[Reichstag]]
* [[Nemški Bundesrat]]
* Bundesministerium der Finanzen
* [[Veleposlaništvo Republike Slovenije v Nemčiji]]

== Demografija ==
S populacijo 3.664.088 души (2020) v svojih upravnih mejah in od 4.700.000 v dejanskem mestnem območju, je Berlin  največje mesto v Nemčiji. Po Brexitu (2020) je Berlin največje mesto EU s 3,85 milijona prebivalcev. 

Mesto velja za multikulturno mesto, saj v njem prebiva 170 različnih narodnosti (2021). Poleg etnične nemške večine, je v mestu precej priseljenske populacije iz Turčije, Poljske, Italije, Hrvaške, Srbije,  Grčije,  Rusije, Bolgarije, Libanona, Romunije, Bosne in Hercegovine, Španije, Portugalske, Francije, Kitajske, ZDA, Avstrije, Velike Britanije in Indije. Skoraj 20 odstotkov prebivalcev so tuji državljani (2021).

Središče Berlina je bil od leta 1747 Großstadt (mesto z najmanj 100.000 prebivalci). 
[[Slika:Rundumberlin.jpg|sličica|[[Nemščina]] (plakat, 1912)]]

=== Jezik ===
Berlinsko narečje spada v širši sklop severnonemških narečij. V začetku [[Germani|germanskega]] naseljevanja v [[14. stoletje|14. st.]] in naprej se je govoril še jezik, bolj podoben [[nizozemščina|nizozemščini]] kot visoki nemščini. Do danes je v tem narečju mnogo spodnje- (oziroma nizko-) nemškega, ki ohranjuje stanje pred drugim premikom glasov.

nem. ''was'' = berlinsko ''wat'' = nizozemsko ''wat'' = kaj

nem. ''das'' = berlinsko ''dit'' = to

nem. ''Was ist das?'' = berlinsko ''Wat is dit?'' ali ''Wat is ditte?'' = nizozemsko ''Wat is het?'' = kaj je to?

=== Religija ===
Približno 64% prebivalcev Berlina ne pripada nobeni verski skupini; ta delež predstavlja najhitreje rastoči segment prebivalstva. 31. decembra 2017 je bilo 15,9% prebivalcev mesta protestantskih, 9,2% rimskokatoliških, 8,2% islamskih, 0,3% judovskih in 1% članov pravoslavne cerkve (pravoslavne ali vzhodne pravoslavne).

== Gospodarstvo ==
Leta 2018 je BDP Berlina znašal 147 milijard evrov, kar je 3,1-odstotno povečanje v primerjavi s prejšnjim letom. V berlinskem gospodarstvu prevladuje storitveni sektor, kjer se približno 84 % vseh podjetij ukvarja s storitvami. Leta 2015 je bila skupna delovna sila v Berlinu 1,85 milijona. Stopnja brezposelnosti je novembra 2015 dosegla najnižjo raven v zadnjih 24 letih in je znašala 10,0 %. Od leta 2012 do 2015 je imel Berlin kot nemška zvezna država najvišjo letno stopnjo rasti zaposlenosti. V tem obdobju je bilo dodanih približno 130.000 delovnih mest.

Pomembni gospodarski sektorji v Berlinu vključujejo znanost o življenju, transport, informacijske in komunikacijske tehnologije, medije in glasbo, oglaševanje in oblikovanje, biotehnologijo, okoljske storitve, gradbeništvo, e-trgovino, maloprodajo, hotelirstvo in medicinski inženiring.<ref>{{navedi novice|url=https://www.economist.com/displayStory.cfm?story_id=7953479|title=Poor but sexy|newspaper=The Economist|access-date=19 August 2008|date=21 September 2006|archive-date=22 June 2008|archive-url=https://web.archive.org/web/20080622201720/https://www.economist.com/displayStory.cfm?story_id=7953479|url-status=live}}</ref>

Raziskave in razvoj imajo za mesto gospodarski pomen. Več večjih korporacij, kot so Volkswagen, Pfizer in SAP, upravlja inovacijske laboratorije v mestu. Znanstveno-poslovni park v Adlershofu je po prihodkih največji tehnološki park v Nemčiji.<ref>{{navedi splet|title=The Science and Technology Park Berlin-Adlershof|url=https://www.adlershof.de/en/facts-figures/adlershof-in-numbers/|website=Berlin Adlershof: Facts and Figures|publisher=Adlershof|access-date=13 January 2017|archive-date=17 January 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170117042743/https://www.adlershof.de/en/facts-figures/adlershof-in-numbers/|url-status=live}}</ref> Znotraj evroobmočja je Berlin postal središče za selitev podjetij in mednarodne naložbe.<ref>{{navedi novice|url=https://www.kpmg.com/FR/fr/IssuesAndInsights/News/Documents/GPIA-KPMG-CIM-2012.pdf|title=Global Cities Investment Monitor 2012|publisher=KPMG|access-date=28 August 2014|archive-date=2 November 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20131102003006/https://www.kpmg.com/FR/fr/IssuesAndInsights/News/Documents/GPIA-KPMG-CIM-2012.pdf|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://de.statista.com/statistik/daten/studie/36651/umfrage/arbeitslosenquote-in-deutschland-nach-bundeslaendern/|title=Arbeitslosenquote nach Bundesländern in Deutschland 2018 {{!}} Statista|website=Statista|language=de|access-date=13 November 2018|archive-date=27 June 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210627171657/https://de.statista.com/statistik/daten/studie/36651/umfrage/arbeitslosenquote-in-deutschland-nach-bundeslaendern/|url-status=live}}</ref>

=== Prometna infrastruktura ===
<gallery class="center" mode="nolines" widths="240" heights="140">
Slika:Berlin Brandenburg Airport at night.jpg|Letališče Berlin-Brandenburg
Slika:Berlin Hauptbahnhof 001.jpg|Glavna železniška postaja
Slika:Oberbaumbrücke mit U-Bahn.jpg|Most Oberbaum
</gallery>

== Univerze in znanost ==
Berlin del Berlinskega univerzitetnega zavezništva , ki je prejel naziv "Univerza odličnosti" v okviru in prejema sredstva iz pobude za odličnost nemških univerz. Berlin ima enega največjih deležev mednarodnih študentov v Nemčiji, 20% leta 2019. 
 
* [[Humboldtova univerza v Berlinu]]
* [[Tehniška univerza v Berlinu]]
* Univerza umetnosti
* [[Svobodna univerza v Berlinu]]
* [[Znanstveno središče za družboslovno raziskovanje v Berlinu]] (Wissenschaftszentrum Berlin für Sozialforschung - WZB)

<gallery class="center" mode="nolines" widths="240" heights="140px" >
Slika:TUinnovation.jpg|Tehniška univerza v Berlinu
Slika:Humboldt University 01.jpg|Spomenik [[Wilhelm von Humboldt|Wilhelma von Humboldta]] pred [[Humboldtova univerza v Berlinu|Humboldtovo univerzo]]
Slika:Freie Universitaet Berlin (Berlin - Free University) - geo.hlipp.de - 35927.jpg|Svobodna univerza v Berlinu
</gallery>

== Šport ==
[[Slika:Clp 20090708 Alte Försterei Eröffnungsspiel 3.jpg|thumb|[[1. FC Union Berlin]]]]
* [[1. FC Union Berlin]]
* [[Hertha BSC]]
* Eisbären Berlin
* ALBA Berlin
* Füchse Berlin
* Berlin Recycling Volleys
* Wasserfreunde Spandau 04
* Mercedes-Benz Arena (Berlín)
* [[Olimpijski stadion, Berlin]] (Olympiastadion Berlin) 
* Stadion An der Alten Försterei
* [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2006]]

== Kultura ==
[[Slika:BerlinerFilmplakate.jpg|sličica|upright|Film iz Berlina]]
Berlin je znan po številnih kulturnih ustanovah, od katerih mnoge uživajo mednarodni ugled. Raznolikost in živahnost metropole sta privedli do trendovskega vzdušja. V 21. stoletju se je razvila inovativna glasbena, plesna in umetniška scena.

Mladi, mednarodni umetniki in podjetniki so se še naprej naseljevali v mestu in Berlin naredili za priljubljeno središče zabave na svetu.

Širjenje kulturne uspešnosti mesta je bilo poudarjeno s selitvijo skupine Universal Music, ki se je odločila preseliti svoj sedež na bregove reke Spree. Leta 2005 je UNESCO Berlin razglasil za ''mesto oblikovanja'' in je od takrat del mreže kreativnih mest.<ref>{{navedi splet|url=https://projektzukunft.berlin.de/en/projekt-zukunft/services/international/unesco-creative-cities-network/|title=Unesco Creative Cities Network|website=projektzukunft.berlin.de|language=de|access-date=3 October 2018|archive-date=3 October 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181003221050/https://projektzukunft.berlin.de/en/projekt-zukunft/services/international/unesco-creative-cities-network/|url-status=live}}</ref>

Številni nemški in mednarodni filmi so bili posneti v Berlinu, vključno z M, One, Two, Three, Cabaret, Christiane F., Possession, Octopussy, Wings of Desire, Run Lola Run, The Bourne Trilogy, Good Bye, Lenin!, The Lives of Drugi, Inglourious Basterds, Hanna, Unknown in Bridge of Spies.

=== Muzeji in galerije ===
[[File:JewishMuseumBerlin.jpg|thumb|left|Judovski muzej predstavlja dve tisočletji nemško-judovske zgodovine]]

Od leta 2011 je v Berlinu 138 muzejev in več kot 400 umetniških galerij.<ref>{{navedi splet |url=https://service.zitty.de/kultur-kunst/14539/ |title=Sprung in die Wolken |website=Zitty |date=2 July 2008 |access-date=19 August 2008 |language=de |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120402162248/https://service.zitty.de/kultur-kunst/14539/ |archive-date=2 April 2012}}</ref> Ansambel na '''[[Muzejski otok|Muzejskem otoku]]''' je na Unescovem seznamu svetovne dediščine in je na severnem delu otoka Spree med reko Spree in Kupfergraben. Že leta 1841 je bilo s kraljevim odlokom imenovano za »okrožje, posvečeno umetnosti in starinam«. Kasneje je bil v Lustgartnu zgrajen '''[[Altes Museum]]'''. Tam so zgradili '''[[Neues Museum]]''', ki prikazuje doprsni kip kraljice Nefretiti, '''[[Alte Nationalgalerie]]''', '''[[Pergamonski muzej]]''' in '''[[Bodejev muzej]]'''.

Poleg Muzejskega otoka je v mestu še veliko drugih muzejev. '''[[Gemäldegalerie, Berlin|Gemäldegalerie]]''' (Galerija slik) se osredotoča na slike 'starih mojstrov' od 13. do 18. stoletja, medtem ko je '''Neue Nationalgalerie''' (Nova nacionalna galerija, ki jo je zgradil Ludwig Mies van der Rohe) specializirana za evropsko slikarstvo 20. stoletja. '''Hamburger Bahnhof''' v Moabitu razstavlja veliko zbirko moderne in sodobne umetnosti. V Zeughausu so ponovno odprli razširjeni ''Deutsches Historisches Museum'' ('''[[Nemški zgodovinski muzej]]''') s pregledom nemške zgodovine, ki zajema več kot tisočletje. '''[[Arhiv Bauhaus]]''' je muzej oblikovanja 20. stoletja iz slavne šole [[Bauhaus]]. '''Muzej Berggruen''' hrani zbirko znanega zbiratelja Heinza Berggruena iz 20. stoletja in med drugim prikazuje obsežen izbor del Picassa, Matissa, Cézanna in Giacomettija. '''Kupferstichkabinett Berlin''' (Muzej grafik in risb) je del ''Staatlichen Museen zu Berlin'' (Berlinski državni muzeji) in ''Kulturforum'' na Potsdamer Platzu v okrožju Tiergarten v berlinskem okrožju Mitte. Je največji grafični muzej v Nemčiji in hkrati ena od štirih najpomembnejših tovrstnih zbirk na svetu.<ref>{{navedi splet |title=Kupferstichkabinett |url=https://www.smb.museum/en/museums-institutions/kupferstichkabinett/about-us/profile/ |website=Staatliche Museen zu Berlin |access-date=4 August 2022 |archive-date=24 January 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230124201004/https://www.smb.museum/en/museums-institutions/kupferstichkabinett/about-us/profile/ |url-status=live }}</ref> Zbirka vključuje načrt Friedricha Gillyja za spomenik Frideriku II. Pruskemu.
[[File:Ishtar Gate at Berlin Museum.jpg|thumb|Rekonstruirana [[Ištarina vrata]] Babilona v Pergamonskem muzeju]]

'''Judovski muzej''' ima stalno razstavo o dveh tisočletjih nemško-judovske zgodovine. '''Nemški tehnološki muzej''' v Kreuzbergu ima veliko zbirko zgodovinskih tehničnih artefaktov. ''Museum für Naturkunde'' ('''[[Berlinski naravoslovni muzej]]''') razstavlja naravoslovje v bližini Berlin Hauptbahnhof. Ima največjega nameščenega dinozavra na svetu (okostje žirafe). Razstavljena sta tudi dobro ohranjena primerka [[Tiranozaver|tiranozavra]] reksa in zgodnjega ptiča [[Praptič|arheopteriksa]].

V Dahlemu je več muzejev svetovne umetnosti in kulture, kot so Muzej azijske umetnosti, Etnološki muzej, Muzej evropskih kultur, pa tudi Zavezniški muzej. Muzej Brücke ima eno največjih zbirk del umetnikov ekspresionističnega gibanja zgodnjega 20. stoletja. V Lichtenbergu, na območju nekdanjega vzhodnonemškega ministrstva za državno varnost, je muzej Stasi. Mesto '''[[Checkpoint Charlie]]''', enega najbolj znanih prehodov Berlinskega zidu, je še vedno ohranjeno. Zasebni muzejski podvig razstavlja obsežno dokumentacijo podrobnih načrtov in strategij, ki so jih oblikovali ljudje, ki so poskušali pobegniti z Vzhoda.

Erotični muzej Beate Uhse je do zaprtja leta 2014 trdil, da je največji erotični muzej na svetu.<ref>{{navedi novice |url=https://www.washingtonpost.com/wp-srv/travel/index/stories/beck04181999.htm |title=In Berlin, the Art of Sex |newspaper=The Washington Post |date=18 April 1999 |access-date=7 April 2012 |archive-date=9 March 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120309164157/https://www.washingtonpost.com/wp-srv/travel/index/stories/beck04181999.htm |url-status=live }}</ref>

Mestna pokrajina Berlina prikazuje velike količine urbane ulične umetnosti.<ref>{{navedi splet|url=https://www.visitberlin.de/en/see/museums-art/street-art|title=Berlin – Urban Art – visitBerlin.de EN|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20151031125131/https://www.visitberlin.de/en/see/museums-art/street-art|archive-date=31 October 2015}}</ref> Postal je pomemben del kulturne dediščine mesta in ima svoje korenine v grafitarski sceni Kreuzberga v 1980-ih. Sam Berlinski zid je postal eno največjih odprtih platen na svetu.<ref>{{navedi novice|url=https://www.theguardian.com/artanddesign/gallery/2014/apr/03/thierry-noir-graffiti-berlin-wall|title=Graffiti in the death strip: the Berlin wall's first street artist tells his story|website=The Guardian|date=3 April 2014|access-date=11 February 2016|archive-date=1 December 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171201142426/https://www.theguardian.com/artanddesign/gallery/2014/apr/03/thierry-noir-graffiti-berlin-wall|url-status=live}}</ref> Preostanek odseka ob reki Spree v Friedrichshainu ostaja East Side Gallery. Berlin je danes dosledno ocenjen kot pomembno svetovno mesto za kulturo ulične umetnosti. Berlin ima galerije, ki so precej bogate s sodobno umetnostjo. So v Mitte, KW Inštitut za sodobno umetnost, KOW, Sprüth Magers; Kreuzberg je tudi nekaj galerij, kot so Blain Southern, Esther Schipper, Future Gallery, König Gallerie.

=== Glasba ===
V 1970-ih so se Hansa Studios razvili v enega najbolj znanih snemalnih studijev na svetu, kjer so snemale skupine, kot so David Bowie, Depeche Mode, Nick Cave in U2. Berlin je igral tudi pomembno vlogo pri razvoju elektronske glasbe (Tangerine Dream). Drugi primeri pomembnih glasbenikov in skupin iz Berlina so Hildegard Knef, Harald Juhnke, Frank Schöbel, Rio Reiser, Gebrüder Blattschuss, Ideal, City, Nina Hagen, Max Raabe, Reinhard Mey, Roland Kaiser, Katja Ebstein, Die Ärzte, Seeed, Ellen Allien, Bushido, Paul van Dyk in Rammstein.

<gallery mode="packed">
Marlene Dietrich Sahara Las Vegas.jpg|[[Marlene Dietrich]]
Herbert von Karajan Conducts in NHK Symphony Orchestra, Tokyo 1954 (03) Scan10016.jpg|[[Herbert von Karajan]]
Tangerine-dream-ebw-2 (cropped).jpg|[[Tangerine Dream]]
Katja Ebstein (Duitsland), Bestanddeelnr 923-3699.jpg|mini|[[Katja Ebstein]]
Rammstein aux Arènes de Nîmes 13 juillet 2017 08.jpg|[[Rammstein]]
</gallery>

== Galerija ==
<gallery class="center" mode="nolines" widths="220" heights="120px" >
Slika:Braniborská brána.jpg|[[Brandenburška vrata]]
Slika:Alexanderplatz 01.jpg|[[Berlinski TV stolp]] na Alexanderplatzu
Slika:Haus der Kulturen der Welt Nachtaufnahme.jpg|Muzej kultur sveta
Slika:Bodemuseum - Front.jpeg|Muzej Bode na muzejskem otoku
Slika:Potsdamer platz 01.jpg|Potsdamski trg
Slika:Berlin-Sony Center-1.jpg|Sony center na Potsdamskem trgu
Slika:Berlin Olympiastadion nach Umbau.jpg|Olimpijski stadion
</gallery>

== Pobratena mesta ==
Berlin ima uradne povezave s 17 mesti po svetu. V času, ko je bilo mesto razdeljeno, so povezave odsevale pripadnost blokom - Zahodni Berlin je bil pobraten večinoma z zahodnimi prestolnicami, Vzhodni pa s prestolnicami držav [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]]. Povezave Vzhodnega Berlina so bile po združitvi preklicane in kasneje deloma ponovno vzpostavljene.
{| style="background:none;"
|-
|valign="top"|
* 1967 {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Los Angeles]], [[Združene države Amerike|ZDA]]
* 1987 {{ikonazastave|Francija}} [[Pariz]], [[Francija]]
* 1988 {{ikonazastave|Španija}} [[Madrid]], [[Španija]]
* 1989 {{ikonazastave|Turčija}} [[Istanbul]], [[Turčija]]
* 1990 {{ikonazastave|Rusija}} [[Moskva]], [[Rusija]]
* 1991 {{ikonazastave|Poljska}} [[Varšava]], [[Poljska]]
|valign="top"|
* 1991 {{ikonazastave|Madžarska}} [[Budimpešta]], [[Madžarska]]
* 1992 {{ikonazastave|Belgija}} [[Bruselj]], [[Belgija]]
* 1993 {{ikonazastave|Indonezija}} [[Džakarta]], [[Indonezija]]
* 1993 {{ikonazastave|Uzbekistan}} [[Taškent]], [[Uzbekistan]]
* 1993 {{ikonazastave|Mehika}} [[Ciudad de México]], [[Mehika]]
* 1994 {{ikonazastave|PRC}} [[Peking]]', [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]]
|valign="top"|
* 1994 {{ikonazastave|Japonska}} [[Tokio]], [[Japonska]]
* 1994 {{ikonazastave|Argentina}} [[Buenos Aires]], [[Argentina]]
* 1995 {{ikonazastave|Češka}} [[Praga]], [[Češka]]
* 2000 [[Slika:Flag of Namibia.svg|20px]] [[Windhoek]], [[Namibija]]
* 2000 {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[London]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]
* 2023 {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Kijev]], [[Ukrajina]].
|}

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Berlin|Berlin}}
* [http://www.berlin.de Uradna spletna stran]
* [http://www.3d-stadtmodell-berlin.de/3d/en/seite0.jsp 3D Berlin]
* [http://www.panorama-cities.net/berlin/berlin_germany.html Berlin City Panoramas] - Fotografije iz Berlina

{{Dežele Nemčije}}
{{European Capital of Culture}}
{{kraji svetovne dediščine v Nemčiji}}


[[Kategorija:Glavna mesta Evrope]]
[[Kategorija:Mesta v Nemčiji]]
[[Kategorija:Hansa]]
[[Kategorija:Gostiteljska mesta poletnih olimpijskih iger]]
[[Kategorija:Zvezne dežele Nemčije]]
[[Kategorija:Ustanovitve v 13. stoletju]]
[[Kategorija:Berlin|*]]
[[Kategorija:Univerzitetna mesta]]
[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Nemčiji]]
{{normativna kontrola}}