Ogled vira Almagest

{{ležeč naslov}}

'''''Almagest'''''  je [[latinica|latinizirana]] oblika [[arabščina|arabskega]] imena ('''{{jezik|ar|الكتاب المجسطي}}''', ''{{jezik|ar-Latn|al-kitabu-l-midžisti}}'', ''Velika zbirka'') [[matematika|matematične]] in [[astronomija|astronomske]] [[razprava|razprave]] o [[gibanje|gibanju]] [[zvezda|zvezd]] in [[planet]]ov, ki jo je izvirno v [[stara grščina|stari grščini]] kot {{jezik-el2|Μαθηματικἠ Σύνταξις}}: ''{{jezik|grc-Latn|Mathematikē Sýntaxis}}'', ''Matematična razprava'', kasneje naslovljena kot ''{{jezik|grc-Latn|Hē Megálē Sýntaxis}}'', ''Velika razprava'') napisal [[Ptolemaj|Klavdij Ptolemaj]] leta 150. Njegov [[geocentrični model]] so privzeli za pravilnega za več kot tisoč let v islamskih in [[Evropa|evropskih]] družbah skozi [[srednji vek]] in zgodnjo [[renesansa|renesanso]]. ''Almagest'' je najpomembnejši vir podatkov o staroveški [[grška astronomija|grški astronomiji]]. Pomemben je tudi zato, ker dokumentira delo [[Hiparh]]a, katerega delo je bilo sicer večinoma izgubljeno. Hiparh je pisal o [[trigonometrija|trigonometriji]], vendar, ker se je njegovo delo izgubilo, matematiki rabijo Ptolemajevo knjigo kot vir za Hiparhovo delo in staroveško grško trigonometrijo nasploh. Slovenska imena za knjigo so še: ''Velika astronomska zgradba'',''Velika astronomska sintaksa'', ''Matematična zbirka'' ali ''Veliki zbornik astronomije''.
[[Slika:Cellarius ptolemaic system.jpg|thumb|right|250px|[[Ptolemaj]]ev [[geocentrični model]] iz [[Andreas Cellarius|Cellarius]]ovega [[zvezdni atlas|zvezdnega atlasa]] ''Ubranost vesoljstva '' (''[[Harmonia Macrocosmica]]''), izdaja leta 1660]]

Arabski izvod je izšel leta 827 in se je pozneje latiniziral v ''Almagest'' (''Almages''), ter se tudi ohranil v arabskih rokopisih. Zaradi slovesa so ga v latinščino v 12. stoletju prevedli dvakrat, enkrat na [[Sicilija|Siciliji]] in v [[Španija|Španiji]]. V knjigi je Ptolemaj v sistematični obliki podal prikaz celotne [[astronomija|astronomije]] do svojega časa, ob koncu aleksandrijske dobe, pri čemer se je opredelil za geocentrični model, kar je bilo velikega pomena. Ker delo ni vsebovalo ničesar, kar bi nasprotovalo tedanjemu uveljavljenemu [[svetovni nazor|svetovnemu nazoru]], je ostalo podlaga za vsakršno astronomsko znanje vse do 17. stoletja. Njegov model je temeljil na predpostavki, da se [[Sonce]], planeti in zvezde [[vrtenje|vrtijo]] okrog [[Zemlja|Zemlje]] kot nepomičnem središču [[Vesolje|Vesolja]]. Čeprav je bila zasnovana na napačni predpostavki, se je ta teorija dobro skladala z opazovanji gibanj planetov. Šele s [[Nikolaj Kopernik|Kopernikovo]] teorijo iz leta 1500, so njegov model zamenjali s [[heliocentrični model|heliocentričnim modelom]].

== Čas nastanka ''Almagesta'' ==

V zadnjem času so ugotovili, da ''Almagest'' ni mogel biti napisan pred letom 150. Ptolemaj je v priobalnem staroegipčanskem mestu [[Kanop, Egipt|Kanop]] v [[Nil]]ovi delti leta 147 ali 148 postavil javni napis. N. T. Hamilton je ugotovil, da je bila različica Ptolemajevih modelov v »kanopskem napisu« zgodnejša kot različica v ''Almagestu''. Zaradi tega ''Almagest'' ni mogel biti napisan prej kot četrt stoletja po prvih Ptolemajevih opazovanjih.

== Vsebina ==

''Almagest'' sestavlja trinajst delov - knjig:

* 1. knjiga - oris [[Aristotel]]ove [[kozmologija|kozmologije]]: o [[krogla|krogelni]] obliki [[nebo|neba]] s krogelno [[Zemlja|Zemljo]], ki leži brez [[gibanje|gibanja]] v [[masno središče|središču]], z nepomičnimi [[zvezda]]mi in različnimi [[planet]]i, ki [[kroženje|krožijo]] okrog Zemlje. Nato sledi razlaga [[tetiva|tetiv]] z več razpredelnicami tetiv, opazovanja [[naklon tira|naklona tira]] proti [[ekliptika|ekliptiki]] in uvod v [[sferna trigonometrija|sferno trigonometrijo]].
* 2. knjiga - problemi povezani z dnevnim gibanjem neba (vzhajanje in zahajanje [[nebesno telo|nebesnih teles]]), dolžina [[dan|dneva]], določevanje [[zemljepisna širina|zemljepisne širine]], točke [[Sonce|Sončevega]] [[nadglavišče|nadglavišča]], [[senca|sence]] [[gnomon]]a med [[enakonočje|enakonočji]] in [[Sončev obrat|Sončevim obratom]], ter druga opazovanja, ki se spreminjajo z [[opazovališče]]m. Podani so tudi [[kot]]i, ki jih ekliptika tvori z navpično ravnino, in priložene razpredelnice.
* 3. knjiga - dolžina [[leto|leta]], gibanje Sonca. Ptolemaj opisuje Hiparhovo odkritje [[precesija enakonočij|precesije enakonočij]] in teorijo [[epicikel|epiciklov]].
* 4. in 5. knjiga - gibanje [[Luna|Lune]], Lunina [[paralaksa]], gibanje Luininega [[odzemlje|odzemlja]], velikosti in [[razdalja|razdalje]] Sonca in Lune relativno glede na Zemljo.
* 6. knjiga - [[Sončev mrk|Sončevi]] in [[Lunin mrk|Lunini mrki]].
* 7. in 8. knjiga - gibanje nepomičnih zvezd, vključno s precesijo enakonočij. [[Zvezdni katalog]] 1028 zvezd z navideznimi legami v [[ozvezdje|ozvezdjih]] z navedenimi [[ekliptični koordinatni sistem|ekliptičnimi koordinatami]].<ref name="katalog">[http://astro.isi.edu/reference/almagest.html Ptolemajev zvezdni katalog] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071115020105/http://astro.isi.edu/reference/almagest.html |date=2007-11-15 }} {{ikona en}}</ref> Najsvetlejše zvezde so označene z [[navidezni sij|navideznim sijem]] (magnitudo) ''m'' = 1, še vidne s prostim očesom pa z ''m'' = 6. Vsaka numerična magnituda je dvakrat svetlejša od predhodne v [[logaritemska lestvica|logaritemski lestvici]]. Ta sistem je verjetno iznašel Hiparh. Tudi lege zvezd izvirajo od Hiparha, čeprav je Ptolemaj trdil drugače.
* 9. knjiga - splošna vprašanja o tvorjenju modelov za pet [[klasični planet|klasičnih planetov]] in gibanje [[Merkur]]ja.
* 10. knjiga - gibanje [[Venera|Venere]] in [[Mars]]a.
* 11. knjiga -  gibanje [[Jupiter|Jupitra]] in [[Saturn]]a.
* 12. knjiga - nepomične lege in navidezno [[vzvratno gibanje]] planetov glede na [[živalski krog]]. Ptolemaj je razumel , da se to gibanje poleg [[zunanji planet|zunanjih planetov]] nanaša tudi na Merkur in Venero.
* 13. knjiga - gibanje v latitudi, odstopanje navideznih leg planetov od ekliptike.

== Glej tudi ==

* [[zvezdna kartografija]]

== Sklici ==

{{sklici|1}}

{{grška astronomija}}
{{grška matematika}}

{{astronomska škrbina}}

{{portal|Astronomija}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Zgodovina astronomije]]