Ogled vira Črnovice

{{short description|mesto v Ukrajini, središče Črnoviške oblasti}}
{{drugipomeni4|ukrajinskem mestu v [[Črnoviški rajon, Črnoviška oblast|Črnoviškem rajonu]], [[Črnoviška oblast]]|druge pomene|Črnovice (razločitev)}}
{{razlikuj|text=ukrajinsko mesto [[Černigov]] v [[Černigovski rajon|Černigovskem rajonu]], [[Černigovska oblast]].}}
{{preusmeritev|Černivci}}
{{preusmeritev|Cernăuți|nekdanjo upravno enoto ([[žudec]]) v Romuniji|Okrožje Cernăuți}}
{{infopolje Naselje
| official_name          = Črnovice
| native_name            = {{lang|uk|Чернівці}}
| other_name             = {{lang|ro|Cernăuți}}
| nickname               = {{ubl|»Mali [[Dunaj]]«{{r|spl0}}{{r|spl1}}|»[[Jeruzalem]] ob Prutu« / »Ukrajinski Jeruzalem«}}
| settlement_type        = Mesto
| image_skyline          = {{Photomontage|position = center
 | photo1a = Chernivtsi University.jpg
 | photo2a = Architecture-of-Chernivtsi-4.jpg
 | photo2b = Німецький Народний Дім.jpg
 | photo3a = Житловий будинок, Університетська, 9, Чернівці.JPG
 | photo3b = Чернівці Кобилянської 2.jpg
 | photo4a = Chern-Panorama2.jpg
 | size    = 280
 | spacing = 2
 | color   = #FFFFFF
 | border  = 0
   }}
| image_caption          = ''(Od zgoraj navzdol, levo proti desni)'': {{hlist|
* [[Univerza v Črnovicah|Nacionalna univerza Jurija Fedkoviča]]
* [[Muzej umetnosti Črnovice|Oblastni muzej umetnosti]]
* [[Nemška narodna hiša, Črnovice|Nemška narodna hiša]]
* stanovanjska stavba na Ulici Universitetska 9
* hiše Ulice O. Kobiljanske 2
* arhitekturni ansambel [[Gledališki trg, Črnovice|Gledališkega trga]]
}}
| image_flag             = Flag of Chernivtsi, Ukraine.jpg
| image_shield           = Coat of arms of Chernivtsi.svg
| shield_size            = 100px
| pushpin_map            = Ukraine Chernivtsi Oblast#Ukraine
| pushpin_label_position = 
| pushpin_map_alt        = 
| pushpin_map_caption    = Lega Črnovic v Črnoviški oblasti##Lega Črnovic v Ukrajini
| coordinates            = {{koord novi|48|18|0|N|25|56|0|E|region:UA_type:city|display=inline,title}}
| image_map              = Raions of Chernivtsi Oblast (named map).png
| map_caption            = Mestna občina Črnovice (sredina) na zemljevidu [[Črnoviška oblast|Črnoviške oblasti]].
| subdivision_type       = [[seznam suverenih držav|Država]]
| subdivision_name       = {{UKR}}
| subdivision_type1      = [[oblasti Ukrajine|Oblast]]
| subdivision_name1      = [[slika:Flag of Chernivtsi Oblast.svg|23x15px]] [[Črnoviška oblast]]
| subdivision_type2      = [[rajoni Ukrajine|Rajon]] 
| subdivision_name2      = [[Črnoviški rajon, Črnoviška oblast|Črnoviški rajon]]
| subdivision_type3      = [[teritorialna gromada Ukrajine|Gromada]] 
| subdivision_name3      = [[Črnoviška mestna gromada]]
| parts_type             = [[#Government and administrative divisions|Subdivisions]]
| parts_style            =
| leader_title           = [[seznam županov Črnovic|župan]]
| leader_name            = [[Roman Vasiljovič Kličuk|Roman Kličuk]]{{r|spl2}}
| leader_party           = [[Združena alternativa]]{{r|spl3}}
| established_title      = Prva omemba
| established_date       = 1408
| established_title2     = [[Mestne pravice]]
| established_date2      = 14. stoletje
| established_title3     = [[Magdeburške pravice]]
| established_date3      = 1488
| area_total_km2         = 153
| population_as_of       = 2022
| population_total       = 264298
| population_metro       = 
| population_density_km2 = auto
| timezone               = EET
| utc_offset             = +2
| timezone_DST           = EEST
| utc_offset_DST         = +3
| elevation_m            = 248
| postal_code_type       = [[poštna številka v Ukrajini|Poštna številka]]
| postal_code            = 58000
| area_code              = +380 372
| registration_plate     = CE/26
| blank_name_sec1        = [[pobrateno mesto|Pobratena mesta]]
| blank_info_sec1        = {{cslist|[[Celovec]]|[[Düsseldorf]]|[[Kišinjev]]|[[Konin]]|[[Mannheim]]|[[Metz]]|[[Nof HaGalil]]|[[Salt Lake City]]|[[Saskatoon]]|[[Suceava]]}}
| blank_name_sec2        = [[partnersko mesto|Partnerski mesti]]
| blank_info_sec2        = {{cslist|[[Iași]]|[[Temišvar]]}}
| website                = {{URL|city.cv.ua}} <br /> {{URL|chernivtsy.eu}}
}}
[[slika:Gramota Chernivtsi.jpg|thumb|rught|Kopija listine s prvo pisno omembo Črnovic iz leta 1408]]
[[slika:Ukraine. Pokutia. Beuaplan 1648.jpg|thumb|Czarnowce na zemljevidu [[Guillaume Le Vasseur de Beauplan|Le Vasseur de Beauplana]], 1639 (v [[Vlaška|Vlaški]] ali Majhni Moldaviji)]]
'''Črnovice'''{{efn|name="op0"|Nekdaj tudi 'Černovc' [černóvc] in [[Černovice]] [černóvice]. Velikokrat se rabi tudi [[ukrajinščina|ukrajinska]] oblika '[[Černivci]]' [černívci] ({{jezik|uk|Чернівці́ }}), včasih pa tudi ruska oblika '[[Černovci]]' [černóvci] ({{jezik|ru|Черновцы́}}).{{r|doli_1988}} Tako ukrajinska kot ruska oblika imata [[naglas]] na zadnjem [[zlog]]u – 'ці' in 'цы'.}}{{r|spl0T}} [čŕnovice] ({{jezik-uk|Чернівці́|Černivci}}, {{IPA-uk|tʃern⁽ʲ⁾iu̯ˈts⁽ʲ⁾i|pron|Uk-Чернівці.ogg}}; {{jezik-ro|Cernăuți}}, {{IPA-ro|tʃernəˈutsʲ|pron|Ro-Cernăuți.ogg}}; glej tudi [[#Etimologija in imena|druga imena]]) je [[mesto]] na jugozahodu [[Ukrajina|Ukrajine]] na obeh bregovih zgornjega toka reke [[Prut]]. Kot središče zgodovinske regije [[Bukovina]], ki je sedaj razdeljena med [[Romunija|Romunijo]] in Ukrajino, so Črnovice (Černovci) upravno središče Črnoviškega rajona, Črnoviške mestne gromade,{{r|spl4}} in [[Črnoviška oblast|oblasti same]]. Ob zadnjem popisu prebivalstva leta 2001 je imelo mesto 240.600 prebivalcev, eta 2022 pa že 264.298.{{r|spl5}}

Prvi dokument, ki omenja to mesto, sega v leto 1408, ko so bile Črnovice v [[Moldavija|Moldaviji]], pred tem pa obrambna [[fortifikacija]] na levem bregu Pruta od druge polovice 12. stoletja.{{r|zhuk_2010}} Leta 1488 so postale središče Bukovine in so prejele [[Magdeburške pravice]]. Leta 1538 so bile Črnovice pod nadzorom [[Kneževina Moldavija|Kneževine Moldavije]] pod [[suzerenstvo|suzerenetom]] [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]], moldavski nadzor pa je trajal dve stoletji do leta 1774, ko je [[Nadvojvodina Avstrija]] po [[rusko-turška vojna (1768–1774)|rusko-turški vojni]] s [[Kučukkajnarški mir|Kučukkajnarškim mirom]] leta 1775 prevzela nadzor nad Bukovino.{{r|hoib_2010}}{{r|zhuk_2010}} Črnovice (tedaj znane z nemškim imenom kot {{jezik|de|Czernowitz}}) so leta 1789 postale središče [[Kraljevina Galicija in Lodomerija|galicijskega]] [[Bukovinsko okrožje|Bukovinskega okrožja]] ({{jezik-de|Kreis Bukowina}}) in leta 1849 znotraj [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]] nastale [[Vojvodina Bukovina|Vojvodine Bukovina]]. Po [[prva svetovna vojna|1. svetovni vojni]] se je [[Kraljevina Romunija]] leta 1918 združila z Bukovino, zaradi česar so mesto preimenovali v {{jezik|ro|Cernăuți}}, kar je trajalo, dokler [[Sovjetska zveza]] ni [[sovjetska okupacija Besarabije in Severne Bukovine|okupirala Besarabije in Severne Bukovine]]. Črnovice so bile pod nadzorom Sovjetske zveze od leta 1940 do 1941, nato pa je mesto spet pridobila Kraljevina Romunija. Sovjetska zveza je imela nadzor nad mestom ponovno od leta 1944 do [[razpad Sovjetske zveze|njenega razpada]], po katerem je mesto postalo del [[Akt o neodvisnosti Ukrajine|neodvisne Ukrajine]].

Črnovice veljajo za eno glavnih kulturnih središč zahodne Ukrajine. Mesto velja tudi za eno pomembnih ukrajinskih izobraževalnih in arhitekturnih znamenitosti. Bile so zgodovinsko kozmopolitska skupnost, nekoč imenovane »mali [[Dunaj]]«{{r|spl0}}{{r|spl1}} in »[[Jeruzalem]] ob Prutu«. Črnovice so [[pobrateno mesto|pobratene]] z enajstimi drugimi mesti po vsem svetu. Mesto je glavno regionalno železniško in cestno prometno središče, kjer je tudi [[Mednarodno letališče Črnovice|mednarodno letališče]]. Letališče se od septembra 2018 imenuje po astronavtu [[Leonid Kostjantinovič Kadenjuk|Leonidu Kadenjuku]].

Na [[Univerza v Črnovicah|Univerzi v Črnovicah]] je poučeval [[Josip Plemelj]]. Leta 1907 je postal izredni in leta 1908 redni profesor [[matematika|matematike]] do leta 1917. Med letoma 1912 in 1913 je bil dekan njene [[Filozofska fakulteta v Črnovicah|filozofske fakultete]]. Univerza se je tedaj med letoma 1875 in 1918 uradno imenovala Univerza [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]] v Črnovicah. S Plemljevim prihodom na Univerzo v Črnovicah je bil razvoj matematične znanosti v njej bistveno oživljen. V teh letih je bil Plemelj tuji član [[Nemško matematično društvo|Nemškega matematičnega društva]], užival je avtoriteto med matematično skupnostjo [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], ter je pomembno prispeval k razvoju matematičnega izobraževanja in znanosti v Bukovini. Leta 1917 ga je avstrijska vlada zaradi njegovih političnih prepričanj prisilila, da je zapustil Črnovice, in se preselil na severozahod, na [[Češka|Češko]] ([[Moravska|Moravsko]]). V tem času je v mestu med letoma 1901 in 1912 kot pravnik in politik deloval tudi [[Peter Laharnar]].

== Etimologija in imena ==

Poleg sedanjega slovenskega{{efn|name="op0"}} in ukrajinskega imena je mesto znano tudi po več drugih različnih imenih v različnih jezikih, ki jih posamezne skupine prebivalstva še vedno uporabljajo tako kot v zgodovini mesta, bodisi v povezavi z vladavino ene države ali drugo ali neodvisno od nje: {{jezik-ro|Cernăuți}} [černéuci]; {{jezik-de|Czernowitz}} ({{IPA-de|ˈtʃɛɐ̯novɪts||De-Czernowitz.ogg}}); {{jezik-pl|Czerniowce}}; {{jezik-hu|Csernovic}}, {{jezik-yi|טשערנאָוויץ|Černovic (Tshernovits)}}, {{jezik-ru|Черновцы́|Černovcy}}, (v {{jezik-ru|label=ruščini do leta 1944|Чернови́цы|Černovicy}}).{{r|spl10}}

[[Herodot]] omenja reko Prut ([[skitščina|skitsko]] ''[[Porata]]'' ({{jezik-grc|Πόρατα|Pórata}})), na kateri stoji mesto Porta Pyretos ({{jezik-grc|[[:en:wikt:Πυρετός|Πυρετός]]|Pyretós}}).{{r|rihl_2003}}{{r|smit_1854}}

Za časa [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinske kneževine]] je bilo ime mesta ''[[Čern]]'' (Черн, Чернъ, Чернъ на Прутѣ). (glej tudi razdelek [[Črnovice#Pod Gališko kneževino|Pod Gališko kneževino]].) Raziskovalec [[Lenkovško gradišče|Lenkovškega gradišča]] na jugu [[Gališka kneževina|Gališke kneževine]] [[Boris Anisimovič Timoščuk|Boris Timoščuk]] je postavil domnevo, da se je to mesto imenovalo ''Čern'' (Черн). Tako mesto – Čern na Prutu je omenjeno v kroniki ''[[Seznam ruskih mest, daleč in blizu]]'' s konca 14. stoletja kot eno od »[[Vlahi|vlaških]]« mest. Ime bi lahko izhajalo iz dejstva, da so bili zidovi narejeni iz temnega okvirja, ponovno tlakovanega s krajevno [[črnozjom|črnico]]. Črnovice, ki so nastale po uničenju mesta v začetku 15. stoletja na nasprotnem bregu, bi lahko bile [[katoikonim]] Černa, to je ime njegovih prebivalcev. Obstajajo pa tudi druge domneve o lokalizaciji letopisnega Černa, zlasti [[Alčedarsko gradišče]] v Moldaviji.

Do leta 1377 je Bukovina (staro ime – Šipinska dežela) pripadala [[Kraljevina Ogrska|madžarskemu kraljestvu]]. Madžarski guverner Šipinske dežele (Bukovine) je bil šlezijski knez [[Vladislav I. Opolski]]. Gospodar neodvisne, pravoslavne, ukrajinsko govoreče Moldavije (1375–1391), [[Petru II. Moldavski|Petru II.]], je jeseni 1377 dokončno priključil Šipinsko deželo (s trdnjavami Hmeljiv, ''[[Hotin]]'' in Čečjun (ali Cecin; sedaj mesto Črnovice)) v [[Kneževina Moldavija|moldavsko kneževino]].

V »[[Akti Zahodne Rusije|Aktih Zahodne Rusije]]« ({{jezik-ru|Акты Западной России}}), objavljenih v Sankt Peterburgu leta 1846 (zvezek 1, stran 32, dokument št. 21), je mesto omenjeno kot 'Černovьci' (rusko {{jezik|ru|Черновьци}}).{{r|spl12}} Mesto se je uradno imenovalo 'Černovici' (ukrajinsko {{jezik|uk|Черновіци}}, rusko {{jezik|ru|Черновицы}}) do leta 1944. Po mnenju raziskovalcev je to ime pomenilo »novi Čern«.{{r|spl10}}

== Zgodovina ==

{{glavni|zgodovina Črnovic}}

[[slika:Wappen der Stadt Czernowitz 1908.png|thumb|left|100px|Mestni grb do leta 1918]]
[[slika:Stema municipiului interbelic Cernăuți.jpg|thumb|left|100px|Mestni grb od leta 1918 do 1940.]]
{{polje za navedke|width= 25em|align= right|bgcolor= #b0d4de
|title=Zgodovinske pripadnosti
|fontsize= 85%|quote= <poem>
{{ikonazastave slika|Golden Horde flag 1339.svg}} [[Zlata horda]] 1241–1342
{{ikonazastave slika|Flag of Moldavia.svg}} [[Kneževina Moldavija]] 1346–1775
{{ikonazastave slika|Banner of the Holy Roman Emperor with haloes (1400-1806).svg}} [[Habsburška monarhija]] 1775–1804
{{flag|Avstrijsko cesarstvo}} 1804–1867
{{flag|Avstro-Ogrska}} 1867–1918
{{ikonazastave slika|Flag of Romania.svg}} [[Kraljevina Romunija]] 1918–1940
{{flag|Sovjetska zveza}} ([[Ukrajinska sovjetska socialistična republika|Ukrajinska SSR]]) 1940–1941
{{ikonazastave slika|Flag of Romania.svg}} [[Kraljevina Romunija]] 1941–1944
{{flag|Sovjetska zveza}} ([[Ukrajinska sovjetska socialistična republika|Ukrajinska SSR]]) 1944–1991
{{UKR}} 1991–''sedanjost''</poem>
}}

=== Prazgodovina ===

Arheološki dokazi, odkriti na območju okrog Črnovic, kažejo, da ga je prebivalstvo naseljevalo že od [[neolitik]]a. Poznejše [[naselbina|naselbine]] so vključevale naselbine [[kultura Cucuteni-Tripillja|kulture Cucuteni-Tripillja]],{{r|spl7}} in [[kultura trakaste keramike|kulture trakaste keramike]]. V mestu so našli tudi artefakte iz [[bronasta doba|bronaste]] in [[železna doba|železne dobe]]. V [[srednji vek|srednjem veku]] so tam živela [[vzhodni Slovani|vzhodnoslovanska]] plemena [[Beli Hrvati]] in [[Tiverci]].{{r|verm_2013}}

=== Pod Gališko kneževino ===

[[utrdba|Utrjeno]] [[naselje]] na levem (severovzhodnem) bregu Pruta sega v čas [[Gališko-volinska kneževina|Gališke kneževine]] in naj bi ga zgradil [[veliki knez]] [[Jaroslav Osmomisl]].{{r|spl8}} Legendarna poročila to mesto-trdnjavo omenjajo kot ''Čern'' ali ''Črno mesto''. Svoje ime naj bi dobilo po črni barvi mestnega obzidja, zgrajenega iz temnega [[hrast]]a, pokritega s krajevno [[črnozjom|črno obarvano zemljo]].{{r|spl9}} To zgodnjo trdnjavo je uničil [[Boroldai]] med [[mongolski vpadi v Evropo|mongolsko invazijo na Evropo]] leta 1259. Preostala [[obzidje|obzidja]] [[trdnjava|trdnjave]] so še vedno uporabljali za obrambo – v 17. stoletju so jih povečali z več [[bastijon]]i, od katerih je en še ohranjen.

[[slika:Greater austria ethnic.svg|thumb|right|250px|Zemljevid [[Združene države Velike Avstrije|Združenih držav Velike Avstrije]], predlagan leta 1906, prikazuje mesto (''Chernivtsi'') na meji območij, naseljenih z [[Romuni]] in [[Ukrajinci]].]]
[[slika:Tinuturi Romania.svg|thumb|right|250px|Črnovice ({{jezik|ro|Cernăuți}}) na zemljevidu [[Romunija|romunskih]] [[cinut]]ov (1939).]]

Po uničenju trdnjave so se poznejše naselitve tega območja osredotočile na desni (jugozahodni) breg reke Prut, na strateško ugodnejšo, dvignjeno lego. Leta 1325, ko je [[Kraljevina Poljska (1025–1385)|Kraljevina Poljska]] prevzela nadzor nad [[Galicija|Galicijo]] in prišla v stik z zgodnjimi [[Vlahi|vlaškimi]] ([[Romuni|romunskimi]]) fevdalnimi tvorbami, je bila utrdba omenjena pod imenom ''Țețina'' – branila je [[brod (prehod)|brod]] in prehod na reki Prut. Bila je del skupine treh utrdb. Drugi dve sta bili utrdba [[Hotin]] na [[Dnester|Dnestru]] na vzhodu in utrdba na reki [[Kolačin]], zgornjem pritoku Pruta.

=== Pod moldavsko kneževino ===

Med letoma 1359 in 1775 je bilo mesto z okolico del [[Kneževina Moldavija|moldavske kneževine]], ene od zgodovinskih provinc [[Romunija|Romunije]]. Mesto je bilo upravno središče [[Okrožje Cernăuți|istoimenskega ''cinuta'' (okrožja)]].{{r|paho_1998}}{{efn|name="op1"|[[Cinut]] [cinút] ({{jezik-ro|ţinut}}, iz {{jezik-mo|a ţine}} – ''obdržati'', v slovansko-moldavskih dokumentih – »[[država]]«, v zgodovinski literaturi najpogosteje »[[grofija]]«, »[[župnija]]«), območje v [[Kneževina Moldavija|moldavski kneževini]], ki ga je vodil [[pirkelab]] ali [[glavar]]. Vodjo cinuta so imenovali tudi [[protopop]], [[protoprezbiter]] ali [[nadprinc]], še posebej med [[sovjetska okupacija Besarabije in Severne Bukovine|sovjetsko zasedbo Besarabije]] med letoma 1944 in 1958.{{r|spl11}} Cinut je bila tudi upravnoteritorialna enota [[Kraljevina Romunija|Kraljevine Romunije]] v letih 1938–1940, ki je vključevala več nekdanjih [[okraj]]ev. Na čelu cinutov so bili kraljevi [[rezident]]i.}} Ime Cernăuți/Černivci ([[stara ukrajinščina|staroukrajinsko]] Černovci (Черновцы)) je kot moldavsko mesto prvič potrjeno v listini [[Aleksander I. Moldavski|Aleksandra Dobrega]] 8. oktobra 1408, ki je bila podeljena trgovcem iz [[Lvov]]a in [[Podilsk]]a s pravico do proste trgovine.{{r|ghen_2008}}{{r|spl12}}

V [[Osmansko cesarstvo|osmanskih]] virih je bilo mesto omenjeno kot »Çernovi« [černóvi], fonetična transliteracija [[latinščina|latinskega]] [[kognomen]]a, kar pomeni ''novi [[grad]]'' (glej [[francoščina|francosko]] [[Castelnau]]{{r|blac_1876}} ali [[valižanščina|valižansko]] [[Carno]]).

=== Pod avstro-ogrsko oblastjo ===

Leta 1775 je bil severozahodni del ozemlja Moldavije priključen [[habsburška monarhija|Habsburškemu cesarstvu]]; ta regija je postala znana kot [[Bukovina]]. Mesto je postalo glavno mesto regije, organizirano kot [[Bukovinsko okrožje]] ({{jezik|de|Kreis Bukowina}}), del [[Kraljevina Galicija in Lodomerija|Kraljevine Galicije in Lodomerije]], ki je leta 1849 dobilo status in postalo znano kot [[Vojvodina Bukovina]], [[Cislajtanija|kronska dežela]] [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]]. Mesto je leta 1488 prejelo [[Magdeburške pravice]].{{r|spl13}} Mesto je začelo cveteti leta 1778, ko so viteza [[Karl von Enzenberg|Karla von Enzenberga]] imenovali za načelnika vojaške uprave. Številne trgovce, obrtnike in podjetnike je povabil k pomoči pri razvoju trgovine in drugih poslov. [[sveti Peter|Petrovi]] sejmi (1.–15. julij) so dali nov živahen zagon razvoju trga od leta 1786. V poznem 19. stoletju je nemški jezik – zaradi habsburškega in zelo pomembnega [[Judje|judovskega]] vpliva – postal [[lingua franca]], vedno več časopisov so urejali v nemščini, v tem obdobju se je začela tudi izjemna literarna produkcija v nemščini, v kateri je bil najvidnejši [[Karl Emil Franzos]].{{r|liha_2012}}

V 19. in začetku 20. stoletja so Črnovice postale središče tako romunskega kot ukrajinskega nacionalnega gibanja. Leta 1908 je mesto gostilo prvo konferenco o [[jidiš]]u, [[judovsko gibanje|Črnoviško konferenco]], ki jo je povezoval [[Nathan Birnbaum]]. Ko je [[Avstro-Ogrska]] leta 1918 razpadla, čemur sta sledili dve leti politične negotovosti v Evropi zaradi posledic [[prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]], sta mesto in njegova okolica [[zveza Bukovine z Romunijo|postala del]] [[Kraljevina Romunija|Kraljevine Romunije]], ki je do konca leta 1920 pridobila svetovno diplomatsko priznanje.{{r|spl14}} V teh dveh letih tudi večina prebivalcev mesta ni vedela, katere države so državljani, večina pa je domnevala, da Czernowitz še vedno pripada Avstro-Ogrski.{{r|spl15}} Nemščina je ostala lingua franca v mestu in njegovih predmestjih še desetletje. Leta 1930 je mesto doseglo 112.400 prebivalcev: 26,8 % [[Judje|Judov]], 23,2 % [[Romuni|Romunov]], 20,8 % [[bukovinski Nemci|Nemcev]], 18,6 % [[Ukrajinci|Ukrajincev]], preostanek [[Poljaki|Poljakov]] in drugih. Bilo je eno od petih univerzitetnih središč medvojne Romunije.

=== Sovjetska okupacija in oblast ===

[[slika:Вступ частин Червоної Армії до Чернівців 1940 р.jpg|thumb|right|[[sovjetska okupacija Besarabije in Severne Bukovine|Sovjetske okupacijske]] sile vstopajo v Črnovice leta 1940]]
[[slika:Bucovina division.svg|thumb|right|Črnovice ({{jezik|ro|Cernăuți}}) na zemljevidu Bukovine po 28. juniju 1940]]

Leta 1940 je [[sovjetska okupacija Besarabije in Severne Bukovine|območje zasedla]] [[Rdeča armada]]. Območje okrog mesta je postalo znano kot [[Črnoviška oblast]], Sovjetska zveza pa ga je dodelila [[Ukrajinska sovjetska socialistična republika|Ukrajinski SSR]].{{r|spl14}} Številna romunska inteligenca v mestu je našla zatočišče v Romuniji, [[bukovinski Nemci|bukovinske Nemce]] so »repatriirali« po [[pakt Ribbentrop-Molotov|sovjetskonacističnem dogovoru]]. Pod režimom vojaškega diktatorja [[Ion Antonescu|Iona Antonescuja]] je Romunija iz zaveznice Francije in Britanije postala zaveznica nacistične Nemčije; pozneje, julija 1941, je romunska vojska ponovno zavzela mesto kot del [[operacija Barbarossa|napada osi na Sovjetsko zvezo]] med [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]]. Črnovice so postale glavno mesto romunskega [[Guvernat Bukovina|Guvernata Bukovina]].{{r|stan_2007}} Avgusta 1941 je Antonescu ukazal ustanovitev [[geto|geta]] v nižinskem delu mesta, kamor so strpali 50.000 [[bukovinski Judje|bukovinskih Judov]], od katerih naj bi jih dve tretjini oktobra 1941 in v začetku 1942 deportirali v [[Guvernat Transnistrija|Transnistrijo]], kjer je večina umrla. Romunski župan Črnovic [[Traian Popovici]] je uspel prepričati Antonescuja, da je število Judov, izvzetih iz deportacije, dvignil z 200 na 20.000.{{r|voro_2009}}{{r|cher_2011}}

Leta 1944, ko je Rdeča armada pregnala [[sile osi]], so mesto ponovno vključili v Ukrajinsko SSR. V naslednjih letih se je večina Judov izselila v [[Izrael]]. Mesto je bilo pomembno vozlišče mreže [[Briha|Berihah]] – podtalnega organiziranega prizadevanja, ki je judovskim [[preživeli holokavsta|preživelim holokavsta]] pomagalo pobegniti iz Evrope po 2. svetovni vojni v [[britanski mandat za Palestino|podmandatno Palestino]], kar je kršilo [[Malcolm MacDonald|MacDonaldovo]] [[Bela knjiga iz leta 1939|Belo knjigo iz leta 1939]]. Mreža je prenehala delovati leta 1948, ko je Izrael razglasil neodvisnost in razveljavil Belo knjigo. [[Poljaki v Ukrajini|Bukovinske Poljake]] so po 2. svetovni vojni izgnali Sovjeti. Mesto je postalo pretežno ukrajinsko.

=== Neodvisnost ===

Od leta 1991 so Črnovice del [[Akt o neodvisnosti Ukrajine|neodvisne Ukrajine]]. Maja 1999 je Romunija v mestu odprla [[generalni konzulat]].

Do 18. julija 2020 so bile Črnovice označene kot [[mesto regionalanega pomena (Ukrajina)|mesto regijskega pomena]] in niso pripadale nobenemu [[rajon]]u. Kot del upravne prenove Ukrajine, ki je zmanjšala število rajonov [[Črnoviška oblast|Črnoviške oblasti]] na tri, je bilo mesto združeno v [[Črnoviški rajon]].{{r|razu_2020}}{{r|spl16}}

=== Ruska invazija na Ukrajino leta 2022 ===

Od začetka [[ruska invazija na Ukrajino|ruske invazije]] so Črnovice gostile begunce iz spopadov v vzhodni in osrednji Ukrajini in bile počivališče za begunce na poti v bližnjo [[ukrajinska begunska kriza|Romunijo]].{{r|mold_2022}} Državo so zapustili tudi nekateri prebivalci Črnovic.

{{glej tudi|ukrajinska begunska kriza}}

== Simbolika mesta ==

[[slika:Chernivtsi coat of arms.jpg|thumb|right|[[Grb Črnovic]]]]
[[slika:Прапор Чернівців-З.jpg|thumb|right|Hrbtna stran [[zastava Črnovic|zastave Črnovic]]]]

=== Grb ===

[[Grb Črnovic]] ({{jezik|uk|герб Чернівці́в}}) je uokvirjen z [[bron]]asto okrasno kartušo in [[rdeča|rdečim]] heraldičnim [[ščit]]om, ki prikazuje odprta kamnita vrata s figuralnim [[trizob]]om v sredini. [[Insignije]] izhajajo iz [[simboli Rurikidov|pečatnega trizoba]] [[Vladimir I. Kijevski|Volodimirja Velikega]], prvega [[veliki kijevski knez|velikega kijevskega kneza]]. Pod [[vrata|vrati]] sta dve prekrižani [[lovor]]ovi veji, prevezani s trakovi. [[Krona]] [[simbol]]a je kamnita krona.

=== Zastava Črnovic ===

[[Zastava Črnovic]] ({{jezik|uk|пра́пор Чернівці́в}}) je sestavljena iz drevesa, vrha in pravokotnega platna, katerega sprednji del tvori [[bela|belo]] ozadje, uokvirjeno z rdečim zobatim [[trikotnik|trikotniškim]] [[ornament]]om, z napisom v ukrajinščini v sredini, nad katerim je napisano v ukrajinščini: »Črnovice« ({{jezik|uk|Чернівці}}). Pod grbom je napis: »S skupnimi prizadevanji« ({{jezik|uk|Спільнии зусиллями}}), pod napisom pa znak »1408« – datum prve pisne omembe mesta. Na obeh straneh grba in vsi štirje vogali polja so zapolnjeni s cvetličnim ornamentom in z dodatkom dveh [[bukev|bukovih]] vej z orehi in listi. Hrbtno stran tvori [[rumena|rumeno]] ozadje z [[grb Ukrajine|grbom Ukrajine]] v sredini z okvirji in okraski, podobnimi sprednji strani.

=== Častna veriga črnoviškega župana ===

[[Častna veriga črnoviškega župana]] ({{jezik|uk|почесний ланцюг Чернівецького міського голови}}) je simbol oblasti župana Črnovic, ki služi v imenu [[teritorialna gromada Ukrajine|teritorialne gromade]]. Ustanovljena je bila leta 1908 in obnovljena leta 2008. Simbol je [[medaljon]] z vgraviranim napisom: »Črnoviška gromada – svobodno izvoljenemu glavarju« ({{jezik|uk|Чернівецька громада — вільно обраному голові}}), na hrbtni strani – »Osnova svobodne države je svobodna gromada« ({{jezik|uk|Основою вільної держави є вільна громада}}). Medaljon je pritrjen na [[verižica|verižico]], sestavljeno iz stiliziranih grbov Ukrajine, Črnoviške oblasti in mesta Črnovic. Simbol je izdelan iz kovine [[zlata (barva)|zlate]] barve.{{r|kurk_2009}}

=== Medalja »Za slavo Črnovicam« ===

[[Medalja »Za slavo Črnovicam«]] ({{jezik|uk|Медаль «На славу Чернівців»}}) je častno priznanje [[Mestni svet Črnovic|Mestnega sveta Črnovic]], uvedeno ob 600. obletnici Črnovic (2008), da bi nagradilo posameznike, ki so dejavno prispevali k blaginji mesta in njegovi promociji v Ukrajini in svetu. Priznanje je izdelano iz [[pozlačeno srebro|pozlačenega srebra]], ima krožno obliko s premerom 28 mm. Trak medalje je bel z rdečimi črtami, kar ustreza barvam zastave Črnovic. Na dnu traku je bukova veja. Na sprednji strani je upodobljen grb Črnovic in napis – »Za slavo Črnovic« ({{jezik|uk|На славу Чернівців}}). Na hrbtni strani je uradni logotip Črnovic, oblikovan in odobren za obletnico. Medalja se podeljuje v skladu z odločitvijo izvršnega odbora Mestnega sveta, vsako leto ob praznovanju dneva mesta.{{r|vasi_2009}}

Uradni moto sodobnih Črnovic »S skupnimi prizadevanji« ({{jezik|uk|Спільнии зусиллями}}) je ukrajinska različica latinskega ''[[Viribus Unitis]]'' (»Z združenimi silami«), osebnega gesla [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]], ki je Črnovicam osebno podelil pravico do njegove uporabe. To kaže na poseben odnos cesarja do mesta. Poleg prestolnice Bukovine je bila s takšno častjo počaščena le prva [[bojna ladja]] [[Avstro-ogrska vojna mornarica|Avstro-ogrske mornarice]] ([[SMS Viribus Unitis|SMS ''Viribus Unitis'']]).

=== Logotip Črnovic ===

Uradni [[logotip]] »Črnovice 600« so razvili in odobrili ob obletnici mesta leta 2008. Prepoznan je bil tako uspešen, da se še naprej uporablja. Glavna zamisel sestavnih delov za [[emblem]] temelji na starodavnosti mesta, njegovi izjemni arhitekturni dediščini in trdem delu njegovih prebivalcev. Simbol je izdelan v obliki kovaške umetnine, ki priča o trdnosti, blaginji in uspešnosti. Barvna shema logotipa, ki jo predstavljata [[temno modra]] in rumena, ima višjo stopnjo udobnega kontrasta in sovpada z barvami [[zastava Ukrajine|ukrajinske državne zastave]].{{r|zago_2010}}

V začetku leta 2010 so razvili in odobrili nov logotip mesta, hkrati pa so mu dodali uradni slogan: »Črnovice so edinstvene v raznolikosti«. Za njegovo ustvarjanje so izbrali stare in nove simbole Črnovic. Levo v ospredju je trobentač, ki zaigra na trobentaško melodijo »Marička«. Sredi ozadja je [[mestna hiša]]. Desno v ozadju je prikazana nekdanja [[Rezidenca bukovinskih in dalmatinskih metropolitov|Metropolitska rezidenca Bukovine in Dalmacije]], ki je priznana kot arhitekturni biser mesta.

Barvna shema logotipa je [[oranžna]], [[modra]] in rdeča, ime je [[vijolična|vijolično]]. Takšna kombinacija je značilna za turizem, ki uporablja pojem sreče, dobrega počutja, veselja do sprostitve, vizualizira pozitivne simbole in podobe v pisani, topli in živahni barvni shemi. Novi logotip uporablja stare simbole iz logotipa »Črnovice 600«.

== Geografija in podnebje ==

Črnovice ležijo v zgodovinski regiji [[Bukovina]], ki si jo trenutno delita Romunija (jug) in Ukrajina (sever). Črnovice se nahajajo na jugozahodu Ukrajine, v vzhodnih [[Karpati]]h, na meji med Karpati in [[Vzhodnoevropsko nižavje|Vzhodnoevropskim nižavjem]], 40&nbsp;km od meje z Romunijo. Mesto leži 248 metrov [[nadmorska višina|nad]] [[morska gladina|morsko gladino]] in je obdano z gozdovi in polji. Skozi mestno pokrajino teče reka [[Prut]]. Mesto se nahaja v [[vzhodnoevropski čas|vzhodnoevropskem časovnem pasu]] (časovni zamik [[UTC+02:00]]) v območju 26. poldnevnika.

Črnovice se nahajajo na križišču prometnih arterij: [[vseevropsko cestno omrežje|vseevropske]] [[evropska pot E85|E85]], [[mednarodne avtoceste Ukrajine|mednarodnih avtocest]] [[avtocesta H03|H03]] in [[avtocesta H10|H10]].{{efn|name="op4"|Indeksi črk mednarodnih avtocest so v [[cirilica|cirilici]] in pomenijo njihove ustrezne okrajšave v ukrajinščini.}}

=== Podnebje ===

Po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni razvrstitvi]] imajo Črnovice [[vlažno celinsko podnebje]] s toplim poletjem (''Dfb'').{{r|peel_2007}} Mesto se nahaja v zmernem podnebnem pasu. Podnebje je celinsko z milimi [[zima]]mi in toplimi [[poletje|poletji]]. Povprečna letna temperatura je +8,6&nbsp;°C, najnižja januarja (&minus;2,9&nbsp;°C), najvišja – julija (+19,8&nbsp;°C). Zimsko vreme običajno nastopi 28. novembra in se konča 9. marca; poletno vreme se začne 20. maja in konča 10. septembra. Povprečna letna količina padavin v Črnovicah je 621&nbsp;mm, z najmanjšo – v oktobru in januarju-februarju, največjo – v juniju-juliju. Včasih so poleti močna deževja.[37] Snežna odeja nastane vsako zimo, vendar je njegova višina zanemarljiva. Povprečna hitrost vetra se giblje od 3,3&nbsp;m/s v juliju do 4,0&nbsp;m/s v januarju. Povprečna letna vlažnost je 77 %.{{r|spl17}}

{{Weather box
| location = Črnovice (1991–2020, ekstremi 1941–''sedanjost'')
| metric first = Yes
| single line = Yes
| Jan record high C = 15.3
| Feb record high C = 21.3
| Mar record high C = 24.6
| Apr record high C = 30.9
| May record high C = 33.5
| Jun record high C = 35.6
| Jul record high C = 37.4
| Aug record high C = 37.7
| Sep record high C = 36.7
| Oct record high C = 31.0
| Nov record high C = 24.9
| Dec record high C = 17.9
| year record high C = 37.7
| Jan high C = 0.3
| Feb high C = 2.4
| Mar high C = 8.1
| Apr high C = 15.4
| May high C = 20.8
| Jun high C = 24.1
| Jul high C = 26.0
| Aug high C = 25.7
| Sep high C = 20.3
| Oct high C = 14.0
| Nov high C = 6.9
| Dec high C = 1.4
| year high C = 13.8
| Jan mean C = -2.7
| Feb mean C = -1.2
| Mar mean C = 3.4
| Apr mean C = 9.9
| May mean C = 15.1
| Jun mean C = 18.8
| Jul mean C = 20.5
| Aug mean C = 19.9
| Sep mean C = 14.8
| Oct mean C = 9.1
| Nov mean C = 3.4
| Dec mean C = -1.5
| year mean C = 9.1
| Jan low C = -5.4
| Feb low C = -4.2
| Mar low C = -0.4
| Apr low C = 4.9
| May low C = 9.9
| Jun low C = 13.9
| Jul low C = 15.6
| Aug low C = 14.9
| Sep low C = 10.2
| Oct low C = 5.2
| Nov low C = 0.7
| Dec low C = -4.0
| year low C = 5.1
| Jan record low C = -30.7
| Feb record low C = -29.0
| Mar record low C = -21.7
| Apr record low C = -13.6
| May record low C = -2.0
| Jun record low C = 3.0
| Jul record low C = 7.4
| Aug record low C = 3.4
| Sep record low C = -4.4
| Oct record low C = -9.7
| Nov record low C = -17.5
| Dec record low C = -28.0
| year record low C = -30.7
| precipitation colour = green
| Jan precipitation mm = 26
| Feb precipitation mm = 30
| Mar precipitation mm = 37
| Apr precipitation mm = 44
| May precipitation mm = 75
| Jun precipitation mm = 93
| Jul precipitation mm = 93
| Aug precipitation mm = 66
| Sep precipitation mm = 56
| Oct precipitation mm = 44
| Nov precipitation mm = 32
| Dec precipitation mm = 33
| year precipitation mm = 629
| Jan snow depth cm = 8
| Feb snow depth cm = 10
| Mar snow depth cm = 6
| Apr snow depth cm = 0
| May snow depth cm = 0
| Jun snow depth cm = 0
| Jul snow depth cm = 0
| Aug snow depth cm = 0
| Sep snow depth cm = 0
| Oct snow depth cm = 0
| Nov snow depth cm = 1
| Dec snow depth cm = 4
| year snow depth cm = 10
| Jan humidity = 82.8
| Feb humidity = 80.5
| Mar humidity = 75.3
| Apr humidity = 68.9
| May humidity = 69.0
| Jun humidity = 70.9
| Jul humidity = 71.1
| Aug humidity = 72.7
| Sep humidity = 75.3
| Oct humidity = 79.1
| Nov humidity = 84.2
| Dec humidity = 85.1
| year humidity = 76.2
| Jan rain days = 7
| Feb rain days = 7
| Mar rain days = 12
| Apr rain days = 17
| May rain days = 17
| Jun rain days = 18
| Jul rain days = 15
| Aug rain days = 13
| Sep rain days = 13
| Oct rain days = 13
| Nov rain days = 12
| Dec rain days = 9
| year rain days = 153
| Jan snow days = 15
| Feb snow days = 15
| Mar snow days = 10
| Apr snow days = 3
| May snow days = 0.03
| Jun snow days = 0
| Jul snow days = 0
| Aug snow days = 0
| Sep snow days = 0
| Oct snow days = 1
| Nov snow days = 7
| Dec snow days = 13
| year snow days = 64
| Jan sun = 58.2
| Feb sun = 80.0
| Mar sun = 129.6
| Apr sun = 171.2
| May sun = 241.1
| Jun sun = 243.6
| Jul sun = 257.9
| Aug sun = 241.6
| Sep sun = 175.0
| Oct sun = 132.6
| Nov sun = 64.8
| Dec sun = 47.0
| year sun = 1842.6
| source 1 = Pogoda.ru.net{{r|pogoda}}
| source 2 = [[Svetovna meteorološka organizacija]] (vlažnost in osončenost 1981–2010){{r|WMOCLINO}}
}}

=== Topografija  ===

Skupna površina Črnovic znotraj upravnih meja iz leta 2020 je približno {{cvt|153|km2|km2|disp=out}}. Glede na funkcionalni namen so zemljišča mesta razdeljena na: zemljišča s stanovanjsko in javno pozidavo (64 %), zemljišča za kmetijske namene (17 %), industrijska zemljišča (9 %), zemljišča za rekreacijo in [[okoljevarstvo]] (5 %), zemljišča za splošno rabo (3 %), gospodarska zemljišča (2 %).{{r|spl18}}{{r|miha_2012}}

Glavni vodni vir Črnovic je reka [[Prut]] v zgornjem toku, ki mesto deli na pol. Poleg tega znotraj mesta teče šest rek in majhnih [[potok]]ov, v mejah mesta pa je devet [[jezero|jezer]].

Za relief je značilen velik reliefni padec – od 150 metrov [[nadmorska višina|nadmorske višine]] v Prutovih dolinah do 537 metrov na zahodnem obrobju ([[gora]] [[Cecino (gora)|Cecino]]), kar je posledica lege na hribih [[Črnivško višavje|Črnivškega višavja]] ({{jezik|uk|Чернівецька височина}}).

Črnovice veljajo za »zeleno mesto«, katerega precejšnjo površino zavzemajo [[park]]i, [[trg]]i, [[vrt]]ovi, [[aleja|aleje]] in [[cvetlični vrt]]ovi. Devet objektov je priznanih kot [[spomeniki vrtne in parkovne umetnosti lokalnega pomena v Črnovicah|spomeniki vrtne in parkovne umetnosti]]. V mestu je [[Botanični vrt Univerze v Črnovicah]] z edinstveno [[oranžerija|oranžerijo]] – podobna v Ukrajini je le v [[Botanični vrt Nacionalne univerze v Dnipru|Botaničnem vrtu Nacionalne univerze v Dnipru]]. Med [[relikt (biologija)|reliktnimi]] rastlinami, ki rastejo v botaničnem vrtu, zavzema posebno mesto [[mamutovec|orjaški sekvojadendron]] – poleg Črnovic ga je mogoče videti tudi v [[Botanični vrt v Nikiti|Nikitskem botaničnem vrtu]].{{r|spl19}}

Črnovice se dejansko nahajajo v središču [[Regionalni krajinski park Črnovice|Regionalnega krajinskega parka Črnovice]], ki na zahodu meji na [[krajinski rezervat]] (''zakaznik'') [[Cecino (krajinski rezervat)|»Cecino«]], na severu pa na [[naravna meja|naravno mejo]] ({{jezik|uk|урочище}}) – goro [[Berda (gora)|Berda]].

=== Stanje okolja ===

Konec 20. stoletja so bila glavna onesnaževala okolja Črnovic industrijska podjetja, vključno z [[vojno-industrijski kompleks|vojno-industrijskim kompleksom]]. V 1990-ih jih je večina prenehala obstajati ali pa so močno zmanjšale proizvodne zmogljivosti in s tem zmanjšale industrijske emisije. Kljub temu je 58 podjetij (38,4 % vseh v regiji) glavni onesnaževalec okolja. Letno se v zrak izpusti približno 1,2 tone onesnaževal (34,9 % skupnih površinskih emisij). V strukturi izpuščenih onesnaževal prevladujejo nemetanske hlapne organske spojine, ogljikov dioksid in snovi v obliki trdnih suspendiranih snovi. Poleg tega se v ozračje mesta občasno sprošča ogljikov dioksid, ki ima [[učinek tople grede]]. Emisije iz nepremičnih virov so znašale 7,9 ton na {{cvt|1|km2|km2|disp=out}} ozemlja Črnovic. Vsak prebivalec regijskega središča povzroči v povprečju {{cvt|4,8|kg|kg|disp=out}} škodljivih emisij na leto.{{r|spl20}}

Leta 2008 so Črnovice vzpostavile sistem za [[spremljanje okolja]] (SSO), informacijsko strukturo, ki združuje organizacije za spremljanje okolja in industrijska podjetja, ki onesnažujejo okolje ali lahko škodljivo vplivajo na okolje ali njegove sestavne dele.{{r|cher_2008b}}

Od poznih 1990-ih je pomemben dejavnik negativnega vpliva na [[okolje]] [[cestni promet]], katerega pretok se je povečal za desetkrat. Do neke mere se je stanje izboljšalo z izgradnjo prve (2004) in druge (2010) etape [[obvoznica|obvoznice]], ki je povezala smeri »Kijev-Črnovice« in »Črnovice-Suceava«. Problem [[tranzitni promet|tranzitnega prometa]] v mestu bo dokončno rešen po izgradnji tretjega kraka obvozne ceste, ki bo povezovala smeri »Suceava-Črnovice« in »Črnovice-Lvov«.{{r|cher_2008a}}

=== Vlada in poddelitve ===

{{glej tudi|seznam županov Črnovic}}

Črnovice so [[upravno središče]] [[Črnoviška oblast|Črnoviške oblasti]] in samo mesto ima lastno vlado znotraj oblasti, ki je neposredno podrejena oblasti.

Ozemlje Črnovic je razdeljeno na tri upravne mestne [[rajon]]e ([[okrožje|okrožja]]):

{| class="wikitable"
|-
| colspan = "5" style = "text-align:center; background:#ffffef; color:#000;" | '''desni breg Pruta'''
|-
! št. <br /> &nbsp; !! ime <br /> &nbsp; !! [[ukrajinščina|ukrajinsko]] <br /> &nbsp; !! površina <br /> [km²] !! št. prebivalcev <br /> &nbsp;
|-
| 1 || [[Peršotravneni rajon (Črnovice)|Peršotravnevi rajon]] || Першотравневий район || 24 || 69.370
|-
| 2 || [[Ševčenkivski rajon (Črnovice)|Ševčenkivski rajon]]{{efn|name="op3"|Rajon se je nekdaj imenoval ''Leninski rajon'' ({{jezik|uk|Ленінський район}}). Rajon so preimenovali v skladu s sklepom Sveta [[Rovenska oblast|Rivnenske oblasti]].{{r|spl21}}}} || Шевченківський район || 50 || 139.094
|-
| colspan = "5" style = "text-align:center; background:#ffffef; color:#000;" | '''levi breg Pruta'''
|-
| 3 || [[Sadgirski rajon]] || Садгірський район || 78 || 28.227
|}

Trenutni [[seznam županov Črnovic|župan]] mesta Črnovice je [[Roman Vasiljovič Kličuk|Roman Kličuk]], ki je bil izvoljen na [[Lokalne volitve v Ukrajini 2020|ukrajinskih lokalnih volitvah leta 2020]].{{r|gavr_2020}}

<gallery widths="150px" heights="150px">
Czernowitz dom polski.jpg|[[Poljski narodni dom, Črnovice|Poljski narodni dom]], 1910
Chern old.jpg|Osrednji trg, konec 19., začetek 20. stoletja
Czernowitz, residenz des erzbischofs.jpg|[[Rezidenca bukovinskih in dalmatinskih metropolitov|Rezidenca]], [[ksilografija]] [[Rudolf Bernt|Rudolfa Bernta]], okoli 1899
Czernowitz. Israelitischer Tempel (03).jpg|[[Sinagoga v Črnovicah|Sinagoga]], 1910
Armenische Kirche in Czernowitz.jpg|[[Armenska cerkev, Črnovice|Armenska cerkev svetih apostolov Petra in Pavla]], 1900
</gallery>

== Demografija ==
{{glej tudi|prebivalstvo Črnovic}}

{{zgodovina populacije
|1775|2300
|1794|5000
|1832|11000
|1869|34000
|1890|54200
|1910|87100
|1930|112400
|1941|78800
|1970|187000
|1984|238000
|1989|295000
|[[popis prebivalstva v Ukrajini (2001)|2001]]|240600
|2013 (ocena)|259897
}}

Po zadnjem [[popis prebivalstva v Ukrajini (2001)|vseukrajinskem popisu prebivalstva leta 2001]] je število prebivalcev Črnovic približno 240.600 65 narodnosti.{{r|spl6}} Med njimi je: 189.000 (79,8 %) [[Ukrajinci|Ukrajincev]], 26.700 (11,3 %) [[Rusi|Rusov]], 10.500 (4,4 %) [[Romuni|Romunov]], 3.800 (1,6 %) [[Moldavci|Moldavcev]], 1.400 (0,6 %) [[Poljaki|Poljakov]], 1300 (0,6%) [[Judje|Judov]] in 2.900 (1,2 %) drugih narodnosti.{{r|spl9}}

Po zadnjih razpoložljivih sovjetskih podatkih je 1. januarja 1989 v mestu živelo približno 295.000 prebivalcev. Med temi je približno 172.000 Ukrajincev, 46.000 Rusov, 16.000 Romunov, 13.000 Moldavcev, 7000 Poljakov in drugih.

[[slika:Румунський Національний дім.JPG|thumb|right|[[Romunska narodna hiša, Črnovice|Romunska narodna hiša]]]]

Romunsko prebivalstvo v Črnovicah se je začelo hitro zmanjševati po letu 1950. Veliko Romunov je pobegnilo v Romunijo ali so jih izgnali v [[Sibirija|Sibirijo]], kjer jih je večina umrla, preostalo romunsko prebivalstvo pa je hitro postalo manjšina in se asimiliralo z večino. Dandanes se romunska manjšina v Črnovicah še vedno zmanjšuje zaradi prisilne [[kulturna asimilacija|kulturne asimilacije]], ki jo izvajajo ukrajinske oblasti, in izseljevanja v Romunijo.{{r|fati_2023}}{{r|spl22}}{{r|ursa_2023}}

[[slika:2019 - Чернівці - Єврейське кладовище - 2.jpg|thumb|right|[[Judovsko pokopališče (Črnovice)|Judovsko pokopališče]]]]
[[slika:Austria-Hungary map de.svg|thumb|right|Črnovice (''Czernowitz'') na zemljevidu [[Avstro-Ogrska|avstroogrskih]] [[kronska dežela|kronskih dežel]], 1910]]
[[slika:Chernivtsi Population Trend.JPG|thumb|right|[[demografija|Demografski]] razvoj Črnovic (prebivalstvo v tisoč ljudeh po letih)]]

V Črnovicah je bila nekdaj judovska skupnost z več kot 50.000 ljudmi, manj kot tretjina jih je preživela 2. svetovno vojno. Romunski odvetnik in rezervni častnik [[Theodor Criveanu]] ter tedanji mestni župan [[Traian Popovici]] sta ob podpori generala [[Vasile Ionescu|Vasileja Ionescuja]] rešila 19.689 Judov. Sprva je generalni guverner Bukovine [[Corneliu Calotescu]] dovolil ostati samo 190 Judom, vendar je Popovici po neverjetnem trudu dosegel od tedanjega maršala [[Ion Antonescu|Iona Antonescuja]], da jih je lahko ostalo 20.000.{{r|spl23}} Po 2. svetovni vojni je bilo mesto ključno vozlišče mreže [[Briha|Berihah]], ki je pomagala judovskim [[preživeli holokavsta|preživelim holokavsta]] pri izseljevanju v tedanjo [[britanski mandat za Palestino|podmandatno Palestino]] iz težkih razmer po vojni. Po [[razpad Sovjetske zveze|razpadu Sovjetske zveze]] leta 1991 se je večina preostalega judovskega prebivalstva izselila v Izrael in [[Združene države Amerike|ZDA]]. Slavna članica te slednje emigracije je igralka [[Mila Kunis]].{{r|majd_2009}}

V Črnovicah so živeli Ukrajinci, Romuni, Poljaki, [[Ruteni]], Judje, [[Romi]] in [[bukovinski Nemci|Nemci]]. V času svoje pripadnosti [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrski]] monarhiji so Črnovice uživale blaginjo in kulturo kot glavno mesto [[Bukovina|bukovinske]] [[kronska dežela|kronske dežele]]. Do leta 1918 je bil glavni jezik v mestu nemščina, ki so jo poleg Nemcev govorili tudi Judje – skupaj so sestavljali polovico prebivalstva mesta, in celo deloma Ukrajinci, Romuni in Poljaki. Po 2. svetovni vojni, [[holokavst|šoi]] in [[holokavst nad Romi|porajmos]]u ter preseljevanju in izgonu celih etničnih skupin, vključno z Nemci in Romuni, se je ta status zmanjšal. Sedaj so Ukrajinci prevladujoča skupina prebivalstva.

Sprememba demografske raznolikosti Črnovic je razvidna iz naslednjih statističnih podatkov o prebivalstvu. Nekoč so Romuni in Ukrajinci predstavljali večino prebivalstva. Vendar pa so po letu 1870 Judje, ki so govorili [[jidiš]] ali [[nemščina|nemško]], prehiteli Romune kot največja populacijska skupina v mestu. Po letu 1880 so Ukrajinci kot druga največja skupina prebivalstva prehiteli Romune.

{| class="wikitable"
|+ Judje v Črnovicah <br /> {{small|po avstro-ogrskem popisu prebivalstva{{r|rabi_1975}}}}
|- 
! leto || približna <br /> skupna populacija || [[Judje|judovska]] <br /> populacija || delež <br /> [%]
|-
| 1857 || align="right" | 22.000 || align="right" | 4.678 || align="right" | 21,6
|-
| 1869 || align="right" | 34.000 || align="right" | 9.552 || align="right" | 28,2
|-
| 1880 || align="right" | 46.000 || align="right" | 14.449 || align="right" | 31,7
|-
| 1890 || align="right" | 54.000 || align="right" | 17.359 || align="right" | 32,0
|-
| 1900 || align="right" | 68.000 || align="right" | 21.587 || align="right" | 31,9
|-
| 1910 || align="right" | 87.000 || align="right" | 28.613 || align="right" | 32,8
|}

{| class="wikitable"
|-
! style="background:#ddd;" |&nbsp;
! colspan="2" style="background:#ddd;" | Črnovice (mesto)
! colspan="2" style="background:#ddd;" | Črnovice (predmestja)
|-
|- style="background:#f0f0f0;"
|'''leto'''||'''[[Romuni]]'''||'''[[Ukrajinci]]'''||'''Romuni'''||'''Ukrajinci'''
|-
| 1860 || align="right" | 9.177 || align="right" | 4.133 || align="right" | 20.068 || align="right" | 6.645
|-
| 1870 || align="right" | 5.999 || align="right" | 5.831 || align="right" | 28.315 || align="right" | 35.011
|-
| 1880 || align="right" | 6.431 || align="right" | 8.232 || align="right" | 8.887 || align="right" | 23.051
|-
| 1890 || align="right" | 7.624 || align="right" | 10.385 || align="right" | 11.433 || align="right" | 34.067
|-
| 1900 || align="right" | 9.400 || align="right" | 13.030 || align="right" | 13.252 || align="right" | 25.476
|-
| 1910 || align="right" | 13.440 || align="right" | 15.254 || align="right" | 18.060 || align="right" | 22.351
|}

=== Jezikovna sestava prebivalstva ===

[[etnolingvistika|Etnolingvistična]] sestava prebivalstva nekdanjih [[mestna četrt|mestnih četrti]] ([[rajon]]ov) ([[materni jezik]]i po [[popis prebivalstva v Ukrajini (2001)|popisu leta 2001]] in 2022).{{r|spl24}}

{| class="wikitable"|
!
! ukrajinski
! ruski
! romunski
! moldavski
! poljski
! beloruski
|-
| colspan = "7" style = "text-align:center; background:#ffffef; color:#000;" | '''2001'''
|-
|'''Črnovice'''||'''79,20'''||'''15,27'''||'''3,26'''||'''1,08'''||'''0,12'''||'''0,09'''
|-
| [[Sadgirski rajon]]||93,43||4,04||0,38||0,51||0,13||0,08
|-
| [[Peršotravneni rajon (Črnovice)|Peršotravnevi rajon]]||77,45||16,22||3,53||1,43||0,12||0,09
|-
| [[Ševčenkivski rajon (Črnovice)|Ševčenkivski rajon]]||77,19||17,08||3,70||1,02||0,12||0,09
|-
| colspan = "7" style = "text-align:center; background:#ffffef; color:#000;" | '''2022'''
|-
| '''Črnovice'''||'''82,10'''{{rast}}||'''11,00'''{{upad}}||'''3,70'''{{rast}}||'''1,20'''{{rast}}||'''0,10'''{{upad}}||'''0,10'''{{rast}}
|-
| Sadgirski rajon||94,20||1,2||0,20||0,40||0,02||0,01
|-
| Peršotravneni rajon||75,20||17,00||4,10||1,50||0,07||0,05
|-
| Ševčenkivski rajon||79,00||16,10||3,10||1,00||0,10||0,01
|}

== Gospodarstvo ==

Skupno število gospodarskih subjektov v mestu je 25,4 tisoč. 1. januarja 2006 je bilo 6739 pravnih oseb – gospodarskih subjektov in skoraj 19.000 samostojnih podjetnikov – posameznikov, med katerimi so predvsem mala podjetja. Obseg prodaje in storitev za mala podjetja znaša 578 milijonov [[ukrajinska grivna|UAH]] ali 22 % celotnega obsega Črnovic. Delež mestnih davčnih prihodkov je skoraj 35 %. Za mala podjetja so najbolj privlačni [[trgovina]] in [[storitev|storitve]], [[gostinstvo]] in [[turizem]].

V Črnovicah se uspešno razvija trgovina na debelo in drobno, [[industrija]] in [[gradbeništvo]]. V letu 2005 je bil obseg prodaje v trgovini na debelo in drobno dobrih 64 %, industrija 23 %, gradbeništvo 6 %, poslovanje z [[nepremičnina|nepremičninami]] 2,3 %, [[promet]] in [[komunikacije|zveze]] več kot 2 %.

=== Industrija ===

V industrijskem sektorju mesta je 10 podružnic, ki imajo 70 velikih podjetij s skupnim številom zaposlenih več kot 20 tisoč ljudi ali 13 % delovno aktivnega prebivalstva mesta. Letni obseg industrijske proizvodnje v teh podjetjih je približno 775 milijonov UAH. Delež mestnih davčnih prihodkov v proračune vseh ravni industrije je 21 %. Opredelitvene panoge v mestni industriji so [[živilstvo|živilska]], [[lahka industrija|lahka]], [[strojegradnja]] in [[lesarstvo]].   Živilskopredelovalna podjetja proizvajajo [[sladkor]], pekovske izdelke, [[alkohol]], [[olje]], [[meso]] in [[mleko]], [[sadje]], [[zelenjava|zelenjavo]] in druge izdelke. V lahki industriji prevladuje proizvodnja [[oblačilo|oblačil]], [[pletenina|pletenin]], [[nogavice|nogavic]], [[guma|gumijaste]] in [[usnje]]ne [[obutev|obutve ]] ter [[tekstilije|tekstilij]]. [[Strojništvo]] je zastopano s proizvodnjo opreme za predelavo [[nafta|nafte]] in [[plin]]a ter [[kmetijski stroj|kmetijskih strojev]]. V lesni industriji prevladuje proizvodnja [[les]]a, [[pohištvo|pohištva]], [[stavbno pohištvo|stavbnega pohištva]] in drugih izdelkov iz lesa.

=== Trgovina in storitve ===

[[slika:Готель «Брістоль» DSC 9351 Заньковецької Марії, 11.jpg|thumb|right|Filharmonični trg,
nekdanji Hotel Bristol]]

Leta 2005 je bilo v mestu 1922 trgovskih podjetij, 609 [[restavracija|restavracij]], 892 storitev. V mestu je 22 [[tržnica|tržnic]] in mikrotržnic. V njihovo gradnjo, rekonstrukcijo, izboljšanje trgovinskih pogojev in ustvarjanje prostorov za kupce se letno vloži 10 milijonov UAH. Mestni nakupovalni kompleks Črnovic, komunalno podjetje [[Kalinivski rinok]] ({{jezik|uk|Калинівський ринок}}) je sodobno multidisciplinarno podjetje z močno infrastrukturo. Povprečno dnevno število obiskovalcev tržnice je 50.000 ljudi, ki jih oskrbuje 9.100 podjetnikov. Obseg storitev v letu 2005 je znašal skoraj 23 milijonov UAH, več kot 18 milijonov UAH je bilo vplačanih v [[mestni proračun]] ali skoraj 10 % vseh prihodkov.

== Zdravstvena oskrba ==

[[slika:Буковинський державний медичний університет.Jpg|thumb|right|[[Bukovinska državna medicinska univerza]]]]

Skoraj vse [[zdravstvo v Ukrajini|zdravstvene]] ustanove v regiji so koncentrirane v Črnovicah. 39 zdravstvenih ustanov ([[bolnišnica|bolnišnic]], [[klinika|klinik]] in [[poliklinika|poliklinik]]) državljanom Črnovic zagotavlja potrebno zdravstveno oskrbo.{{r|spl25}} Zdravstvene storitve zagotavlja 4,47 tisoč ljudi, od tega 1102 [[zdravnik]]a, 1902 srednja zdravstvena delavca ter 1473 nižja in pomožna osebja.

Mestne zdravstvene ustanove nudijo naslednje zdravstvene storitve:

* [[nujna pomoč]] (postaja nujne pomoči);
* dispanzersko-poliklinično oskrbo (5 mestnih poliklinik, mestna otroška poliklinika, polikliniki dveh porodnišnic, poliklinika preventivnih pregledov in Mestno zobozdravstveno društvo, ki vključuje dve zobozdravniški ambulanti);
* specializirana zdravstvena oskrba (3 bolnišnice, 2 porodnišnici, bolnišnica za tuberkulozo in mestna otroška bolnišnica);
* preprečevanje [[bolezen|bolezni]] in [[epidemija|protiepidemične]] službe (mestna sanitarna in epidemiološka postaja).

== Kultura ==

[[slika:Congregation of Holy Cross Church (1814).jpg|thumb|right|200px|[[Bazilika povišanja svetega Križa, Črnovice|Bazilika povišanja svetega Križa]]]]

Črnovice so se kot središče Bukovine skozi stoletja oblikovale kot večnacionalno mesto s strpnim vzdušjem, ki je postalo zibelka umetnikov, ki predstavljajo različne kulture.

Mesto ima 2 gledališči, filharmonijo, orgelsko dvorano (v [[Armenska cerkev, Črnovice|Armenski cerkvi svetih apostolov Petra in Pavla]]),{{r|spl26}} več kot 10 muzejev, 6 kinematografov, 31 knjižnic, osrednjo palačo kulture, 4 glasbene šole in šolo za likovno umetnost.{{r|spl27}} Mesto ima več kot 100 verskih organizacij in škofijskih oblasti, 4 verske ustanove. V Črnovicah deluje več kot ducat aktivnih neprofitnih kulturnih organizacij, vključno s Poljskim kulturnim društvom [[Adam Mickiewicz|A. Mickiewicz]], Romunskim kulturnim društvom [[Mihai Eminescu|M. Eminescu]], Društvom avstrijske in nemške kulture.{{r|spl28}}

Od leta 1997 Črnovice gostijo mednarodni umetniški dogodek v okviru projekta »[[Dnevi evropske dediščine|Dnevi evropske kulturne dediščine]]«. Vsako leto ob dnevu mesta poteka folklorni festival »Bukovinska srečanja«, na katerem sodelujejo umetniške skupine iz Poljske, Madžarske, Romunije in Nemčije.{{r|spl28}}

Pomemben del kulturnega življenja v Črnovicah je [[Bukovinska Malanka]] – Malanka Fest ({{jezik|uk|Фестиваль Маланок : Маланка-фест}}), glavni [[karneval]] v Ukrajini, ki poteka na verski dan [[Melanija Mlajša|svete Melanije Mlajše]] (»[[Malanka|Malanke]]«) in dan [[Bazilij Veliki|svetega Bazilija]]. Oziroma se to običajno izvede 14. januarja, čeprav se lahko ta datum nekoliko premakne, da se ujema s [[konec tedna|koncem tedna]].{{r|spl29}} Med festivalom skupine iz različnih mest in naselij Bukovine tekmujejo v umetniški iznajdljivosti.

Eden največjih [[literarni festival|literarnih festivalov]] v Ukrajini je Mednarodni pesniški festival [[Meridian Czernowitz]]. Namen festivala je vrniti Črnovice na kulturni zemljevid Evrope in razviti dialog med sodobnimi ukrajinskimi pesniki in njihovimi tujimi kolegi.{{r|spl30}} Udeleženci festivala Meridian Czernowitz so znani in zanimivi pesniki iz Nemčije, Avstrije, Švice, Združenega kraljestva, ZDA, Danske, Nizozemske, Luksemburga, Lihtenštajna, Poljske, Romunije, Rusije, Ukrajine in drugih.{{r|spl31}}

=== Muzeji ===

[[slika:Чернівецький обласний краєзнавчий музей.Jpg|thumb|right|[[Krajevni muzej Črnovice|Krajevni muzej]]]]
[[slika:Chernivtsi Museum Volodymyra Ivasyuka.jpg|thumb|right|[[Spominski muzej Volodimirja Ivasjuka]]]]
[[slika:Садиба селянина-багача в Чернівецькому скансені.jpg|thumb|right|[[Muzej bukovinske diaspore]]]]

* [[Krajevni muzej Črnovice]] (Ulica O. Kobiljanske 28) ima največjo zbirko materialov in artefaktov narave, zgodovine in kulture [[Severna Bukovinja|Severne Bukovine]]: zbirka starih tiskanih knjig z edinstveno [[Ostroška Biblija|Ostroško Biblijo]], ki jo je leta 1581 natisnil [[Ivan Fjodorov (tiskar)|Ivan Fjodorov]]; numizmatična zbirka z več kot 3 tisoč kovanci; zanimiva zbirka orožja; arheološka zbirka z več kot 12.000 muzejskimi predmeti. Ponos muzeja je zbirka del likovne in dekorativne umetnosti, katere osnovo sestavljajo [[ikona|ikone]] 16. do 18. stoletja, dela uglednih bukovinskih umetnikov. Naravoslovna zbirka obsega skoraj 10.000 naravnih primerkov (preparirane živali, mokri preparati, herbarij, entomološke zbirke itd.);
* [[Muzej umetnosti Črnovice|(Oblastni) muzej umetnosti Črnovice]] (Osrednji trg 10).{{r|spl32}} Sama stavba ima umetniško vrednost: v svoji zasnovi mojstrsko združuje [[kiparstvo]], [[slikarstvo]], [[vitraj]], umetniško kovino. Skupno število eksponatov v muzeju presega 8400. Tukaj je shranjena zbirka edinstvenih bukovinskih ljudskih podob in ikon na [[steklo|steklu]] iz 19. do 20. stoletja, bukovinske ljudske [[preproga|preproge]] iz 19. do 20. stoletja, bukovinske in [[Huculi|huculske]] [[pisanka|pisanke]], pa tudi tako redki spomeniki, kot je kompozicija »Zadnja sodba«, bukovinske ikone 17. do 20. stoletja in stare tiskane knjige, vključno s knjigo »[[Apostol (knjiga)|Apostol]]« iz leta 1632. Slike muzeja umetnosti so na splošno redka platna znanih bukovinskih slikarjev, ki so delali pretežno v klasični maniri.
* [[Muzej zgodovine in kulture bukovinskih Judov]] (Gledališki trg 10).{{r|spl33}} Nahaja se v nekdanji [[JUdovska narodna hiša, Črnovice|Judovski narodni hiši]] (zdaj Osrednja mestna palača kulture). Glavni koncept muzeja je odražati in poudarjati značilnosti bukovinskega judovstva – bukovinskega fenomena od 19. do začetka 20. stoletja, ki se je bistveno razlikoval od pojavov sosednjega [[Galicija|galicijskega]], [[Besarabija|besarabskega]] in [[Podolje (zgodovinska pokrajina)|podoljskega]] judovstva.
* [[Muzej bukovinske diaspore]] (Ulica Josefa Hlávke 1);
* [[Oblastni državni muzej ljudske arhitekture in življenja Črnovice]] (Svitlovodska ulica 2) je arhitekturni in krajinski kompleks, ki ga sestavljajo spomeniki ljudske arhitekture poznega 18. do prve polovice 20. stoletja.{{r|spl34}} Starodavna vasica Bukovina je odprta proti nebu, kjer se lahko seznani z ljudsko arhitekturo in načinom življenja Bukovincev iz različnih regij in etnografskih skupin. Razstava muzeja vključuje približno 35 struktur, prepeljanih iz različnih delov regije in rekonstruiranih v izvirni obliki z ustreznim naravnim okoljem.
* [[Literarnospominski muzej Olge Kobiljanske]] (Ulica Sofije Okunevske 5);
* [[Literarnospominski muzej Jurija Fedkoviča]] (Trg Soborna 10);
* [[Spominski muzej Volodimirja Ivasjuka]] (Ulica Majakovskega 40/1);
* [[Muzej letalstva in kozmonavtike (črnovice)|Muzej letalstva in kozmonavtike]] (Glavna ulica 220){{r|spl35}}

== Arhitektura ==

Obstaja veliko krajev, ki privabljajo prebivalce Črnovic in obiskovalce: Dramsko gledališče, Regionalna filharmonija, Dvorana za orgle in komorno glasbo, lutkovno gledališče, Muzej lokalnega znanja, zgodovine in gospodarstva, [[Muzej umetnosti Črnovice|(Oblastni) muzej umetnosti Črnovice]], [[Muzej bukovinske diaspore]], [[Oblastni državni muzej ljudske arhitekture in življenja Črnovice]], spominski muzeji pisateljev, Osrednja palača kulture, Zvezdna aleja na Gledališkem trgu.

[[slika:Архітектурний ансамбль Театральної площі.Jpg|thumb|center|800px|[[Gledališki trg, Črnovice|Gledališki trg]]]]

Črnovice imajo veliko [[arhitektura|arhitekturno]] pomembnih [[zgradba|zgradb]]. Ohranjenih je veliko zgodovinskih stavb, zlasti v središču mesta. Vendar pa so po letih propadanja in zanemarjanja stavbe potrebne večje obnove.

Ker so bile Črnovice del [[Avstro-ogrska|Avstro-ogrskega cesarstva]], so bile tesno povezane s kulturo cesarstva, vključno z arhitekturo. Glavni arhitekturni slogi v mestu vključujejo [[dunajska secesija|dunajsko secesijo]] in [[neoklasicizem]], [[baročna arhitektura|baročno]], [[gotska arhitektura|poznogotsko arhitekturo]] in fragmente tradicionalne moldavske in madžarske arhitekture, [[bizantinska arhitektura|bizantinsko arhitekturo]] kot tudi [[kubizem]].{{r|spl36}} V času medvojne romunske uprave so zgradili tudi veliko stavb v neoromunskem in [[Art déco]] arhitekturnem slogu. Mesto včasih imenujejo »Mali Dunaj«, saj njegova arhitektura spominja na avstro-ogrsko prestolnico [[Dunaj]].{{r|spl0}}{{r|spl1}}

[[slika:Chern-Panorama1.jpg|thumb|center|800px|[[Osrednji trg, Črnovice|Osrednji trg]]]]

Glavne arhitekturne znamenitosti mesta med mnogimi drugimi vključujejo: Dramsko gledališče Črnovice (1905); [[Univerza v Črnovicah]] — [[Unescova svetovna dediščina|Unescov seznam svetovne dediščine]] (1882); [[Muzej umetnosti Črnovice|(Oblastni) muzej umetnosti Črnovice]] – nekdanja Bukovinska [[hranilnica]] (1900); Regionalni svet – nekdanja Palača pravice (1906) in Palača kulture Črnovice – nekdanja Judovska narodna hiša (1908). Veličastno [[arhitektura mavrskega preporoda|neomavrsko]] [[Sinagoga v Črnovicah|sinagogo]] (1873–1940) je močno poškodoval požar leta 1941, stene so uporabili za gradnjo Kina »Črnovice«.{{r|dani_2012}}

[[slika:Chernivtsi University.jpg|thumb|center|800px|[[Univerza v Črnovicah]]]]

Češki arhitekt [[Josef Hlávka]] je v letih 1864–1882 zasnoval stavbe, v katerih je trenutno [[Univerza v Črnovicah|nacionalna univerza]]. Prvotno so bile [[Rezidenca bukovinskih in dalmatinskih metropolitov]]. [[romanska arhitektura|Romansko]] in bizantinsko arhitekturo krasijo [[motiv (umetnost)|motivi]] [[ukrajinska ljudska umetnost|ukrajinske ljudske umetnosti]] – na primer, vzorci strešnih ploščic posnemajo geometrijske vzorce tradicionalnega [[ukrajinsko bvezenje|ukrajinskega vezenja]] ({{jezik|uk|українська вишивка}}).

=== Poljski narodni dom ===

[[slika:HerrenGasse 761.jpg|thumb|right|[[Poljski narodni dom, Črnovice|Poljski narodni dom]]]]

Zgodovina poljske skupnosti v Črnovicah sega v pozno 18. stoletje, ko so oblasti [[habsburška monarhija|habsburškega cesarstva]] spodbujale [[Poljaki|Poljake]], da so se preselili v Bukovino. Do sredine 19. stoletja je v mestu obstajalo več poljskih organizacij, med drugim Bratnia Pomoc (Bratska pomoč) in Czytelnia Polska (Poljska čitalnica). Na pobudo izdajateljev dnevnega časopisa Gazeta Polska se je začelo zbiranje denarja za gradnjo [[Poljski narodni dom|Poljskega narodnega doma]].{{r|spl37}} V začetku 20. stoletja sta dva poljska aktivista, zdravnik Tadeusz Mischke in sodnik Jakub Simonowicz kupila hišo. Leta 1904 se je začela njena širitev. Izvedli so jo arhitekt Franciszek Skowron, notranji dekorater Konrad Górecki in kiparja iz [[Zakopane|Zakopan]] Skwarnicki in Gerasimowicz. Širitev je bila končana leta 1905 in Poljski narodni dom ({{jezik|pl|Dom Polski}}) je deloval do [[druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]].

Leta 1945 so sovjetske oblasti tu odprle kino, kasneje glasbeno šolo. Trenutno je v kompleksu Združenje poljske kulture Adama Mickiewicza.

Poleg Poljskega narodnega doma so v Črnovicah tudi [[Ukrajinski narodni dom, Črnovice|Ukrajinski narodni dom]], [[Nemška narodna hiša, Črnovice|Nemška]], [[Romunska narodna hiša, Črnovice|Romunska]] in [[Judovska narodna hiša, Črnovice|Judovska narodna hiša]].

=== Ukrajinski narodni dom ===

[[slika:Український Народний Дім1.jpg|thumb|right|[[Ukrajinski narodni dom, Črnovice|Ukrajinski narodni dom]]]]

[[Ukrajinski narodni dom, Črnovice|Ukrajinski narodni dom]] ({{jezik|uk|Український Народний Дім}}) je konec 19. stoletja zgradil ukrajinski sindikat »[[Narodni dom]]«, ki je postal središče ukrajinskega življenja v Bukovini.

Usojeno ji je bilo, da igra pomembno vlogo pri oživitvi ukrajinskega jezika in identitete pred [[prva svetovna vojna|1. svetovno vojno]], da izvaja državotvorne dejavnosti v obdobju nastajanja in vzpostavljanja ukrajinske neodvisnosti.

=== Nemška narodna hiša ===

[[slika:Німецький Народний Дім.jpg|thumb|right|[[Nemška narodna hiša, Črnovice|Nemška narodna hiša]]]]

[[Nemška narodna hiša, Črnovice|Nemško narodno hišo]] ({{jezik|de|Deutsches Volkshaus}}) je zgradila v začetku 20. stoletja zveza nemške skupnosti v Črnovicah, ki je postala središče nemškega kulturnega in družabnega življenja v Črnovicah in Bukovini.{{r|spl38}} Nemška hiša je bila zgrajena v letih 1908–1910 po načrtih arhitekta [[Gustav Fricke|Gustava Frickeja]].{{r|spl39}} Stavba meri 1700 kvadratnih metrov, 25.000 kubičnih metrov. zgrajena kot donosna hiša in partnerska hiša za 700.000 kron na mestu stare nemške šole. Nemška hiša je imela tudi svojo banko in lastno tiskarno, kjer so izhajale razne knjige, brošure, časopisi in revije, med njimi tudi tedaj priljubljeni časopis ''Nemški dnevnik''.

=== Judovska narodna hiša ===

[[slika:Єврейський Народний Дім DSC 8863 пл. Театральна, 6.jpg|thumb|right|[[Judovska narodna hiša, Črnovice|Judovska narodna hiša]] v sedanjem času.]]

{{glej tudi|zgodovina Judov v Črnovicah}}

[[Judovska narodna hiša, Črnovice|Judovsko narodno hišo]] je leta 1908 zgradila judovska skupnost in je bila do 2. svetovne vojne središče judovskega življenja v Črnovicah ter dom različnih judovskih združenj in organizacij. Vsaj 45.000 Judov iz regije Bukovina je postalo žrtev množičnega streljanja, prisilnega dela in deportacij, ki so se začele leta 1941.{{r|spl40}} S prihodom sovjetske vlade (1944) so stavbo prenesli v Mestni dom kulture. Danes je to Osrednja palača kulture Černovice.

{{gallery|title=Arhitekturni zgledi v mestnem središču|width=150|height=100|lines=1|align=center
|slika:Готель «Брістоль» DSC 9351 Заньковецької Марії, 11.jpg|
|slika:Architecture-of-Chernivtsi-3.jpg|
|slika:Громадська споруда, банк Чернівці Кобилянської Ольги, 14.JPG|
|slika:DSC 8824 Центральна площа, 3.jpg|
|slika:Житловий будинок, Університетська, 9, Чернівці.JPG|
|slika:Pershotravnevyi district, Chernivtsi, Chernivets'ka oblast, Ukraine - panoramio (15).jpg|
|slika:Pershotravnevyi district, Chernivtsi, Chernivets'ka oblast, Ukraine - panoramio (9).jpg|
|slika:Pershotravnevyi district, Chernivtsi, Chernivets'ka oblast, Ukraine - panoramio.jpg
|}}

=== Religija ===

{{glej tudi|cerkve v Črnovicah|sinagoge v Črnovicah}}<!-- :uk:Храми Чернівців / :uk:Синагоги Чернівців -->

* [[Stolnica svetega Duha, Črnovice|Stolnica svetega Duha]] (Svjato-Duhivska cerkev) je [[stolnica]] [[Ukrajinska pravoslavna cerkev Moskovskega patriarhata|Ukrajinske pravoslavne cerkve Moskovskegai patriarhata]] v Črnovicah. Prvi kamen v njen temelj so položili julija 1844. Gradnja je potekala pod nadzorom domačega inženirja A. Marina in dunajskega arhitekta A. Rölla. Leta 1860 je bila fasada templja obnovljena po načrtih [[Josef Hlávka|Josefa Hlávke]]. Dvajset let po začetku del julija 1864 je škof Jevgenij Hakman posvetil stolnico. Notranja dekoracija pa se je nadaljevala do konca stoletja. V letih 1892–1896 je skupina dunajskih umetnikov poslikala stene. Zgrajena je bila v slogu italijanske renesanse in je eden od projektov stolnice svetega Izaka, ki je bila predstavljena škofu Jevgeniju Hakmanu med njegovim romanjem v [[Trojiški samostan sv. Sergija|Trojiško lavro svetega Sergija]].
* [[Ukrajinska grškokatoliška cerkev]] ima v Črnovicah veliko število vernikov, ki se vsako leto povečujejo. Trenutno je v mestu zgrajenih več templjev. Glavni tempelj, ki predstavlja UGKC v Bukovini, je [[Stolnica Vnebovzetja svete Matere Božje, Črnovice|Stolnica Vnebovzetja Blažene Device Marije]] (Uspenska cerkev), ki je bila nedavno stara 190 let. Nosi tudi naziv najstarejšega templja, zgrajenega v Bukovini v zadnjih nekaj stoletjih. [[Papež Frančišek]] je 12. septembra 2017 potrdil odločitev škofovske sinode UGKC o ustanovitvi ločene črnoviške eparhije in imenovanju njenega škofa [[Josafat Moščič|Josafata Moščiča]].
* [[Armenska cerkev, Črnovice|Armenska cerkev svetih apostolov Petra in Pavla]] je obstoječa [[armenska katoliška cerkev]] [[katoliške cerkve vzhodnega obreda|vzhodnega obreda]]. Tempelj je bil zgrajen in posvečen leta 1875. Deloval je s prekinitvami med sovjetsko oblastjo v Bukovini. Vključen je na seznam mestnih zgradb, ki jih ščiti zakonodaja Ukrajine.
* [[Bazilika povišanja svetega Križa, Črnovice|Bazilika povišanja svetega Križa]] je [[rimskokatoliška cerkev]] s statusom majhne [[bazilika|bazilike]], prve kamnite zgradbe mesta. Njena zgodovina se začne, ko se je Bukovina pridružila Avstriji leta 1774. V času priključitve Bukovine k Avstriji v pokrajini ni bilo rimskokatoliških templjev. V leseni hiši generala [[Gabriel Anton Splény de Miháldy|Gabriela von Splenyja]], prvega avstrijskega guvernerja Bukovine, je bila prva sveta maša, ki se je je udeležilo le malo [[rimokatolik]]ov. Leta 1778 je bila dokončana gradnja prve cerkve v Črnovicah. Za arhitekturno zgradbo Cerkve povišanja svetega Križa so značilne klasične poteze. V različnih predelih mesta so tudi številne [[kapela|kapele]] in [[cerkev|cerkve]].

[[Rezidenca bukovinskih in dalmatinskih metropolitov]] je uvrščena na [[Unescova svetovna dediščina|Unescov seznam svetovne dediščine]].

== Izobraževanje ==

Črnovice so znano znanstveno in izobraževalno središče v Zahodni Ukrajini. Raziskovalni inštituti za termoelektriko, Inštitut za medicinske in ekološke probleme Ministrstva za zdravstveno varstvo Ukrajine, [[Univerza v Črnovicah|Nacionalna univerza Jurija Fedkoviča]], [[Bukovinska državna medicinska univerza]] (BDMU), Inštitut za trgovino in ekonomijo, Inštitut za ekonomijo in pravo, Bukovinski državni inštitut za finance in ekonomijo.{{r|spl41}}{{r|spl42}}

Srednješolsko izobraževanje v Črnovicah zagotavlja(jo):

* 46 srednjih šol z ukrajinskim učnim jezikom – 97,3 % dijakov;
* 4 srednje šole z romunskim učnim jezikom – 2,7 %;{{r|spl41}}
* 3 zasebne šole: »Nadija« (''upanje''), »Harmonija« in »Salomon«{{r|spl43}}
* 3 liceji in 7 gimnazij.

V mestu obstaja 5 gimnazij, 3 liceji in 3 športne šole, Mestni znanstveni center, Klub »Mladi tehniki«, Gledališki studio »GERDAN«.{{r|spl44}}{{r|spl45}}

Obstaja 15 visokošolskih zavodov (univerze, inštituti, visoke šole). Med njimi so:

* [[Univerza v Črnovicah|Nacionalna univerza Jurija Fedkoviča]] (ČNU) (19.227 študentov) – ena redkih klasičnih univerz v državi. Odprli so jo 4. oktobra 1875 po ukazu avstrijskega cesarja Franca Jožefa. Tedaj so univerzo sestavljale tri fakultete: filozofska, teološka in pravna. Sedaj na univerzi deluje 16 fakultet in Pedagoška šola v okviru ČNU. Skoraj 13.000 študentov študira na 61-ih specializacijah; glavna področja priprave so naravoslovje in humanistika. To je edina univerza v državi, kjer se usposabljajo civilni teologi.
* [[Bukovinska državna medicinska univerza]] (BDMU) (4321 študentov). Učni proces na 42-ih oddelkih zagotavlja 75 doktorjev in 321 kandidatov znanosti. Pedagoški kader usposablja 4474 študentov, od tega 675 študentov iz 35-ih držav. Tuji študenti se poučujejo v angleškem jeziku. Fakulteta za podiplomsko izobraževanje usposablja približno 800 pripravnikov in več kot 2000 lečečih zdravnikov. Univerza zagotavlja kontinuiteto in kontinuiteto visokošolskega medicinskega izobraževanja: mlajši specialist, diplomant, zdravnik specialist, magister, doktorand. BDMU  pripravlja strokovnjake za specializacije: »Medicinske zadeve«, »Pediatrija«, »Zobozdravstvo«, »Medicinska psihologija«, »Klinična farmacija«, »Farmacija«, »Zdravstvena nega« in »Laboratorijska diagnostika«.
* Inštitut za trgovino in ekonomijo [[Državna trgovinsko-ekonomska univerza v Kijevu|Državne trgovinsko-ekonomske univerze v Kijevu]] (2315 študentov).{{r|spl46}} Univerza usposablja strokovnjake s področja notranje in zunanje trgovine, gostinstva, državnega finančnega sistema in prava, carinske službe, protimonopolne dejavnosti, poslovne ekonomije, bančništva in zavarovalništva, davka in računovodstva ter kontrole, revizije, turizma, gostinstva, gospodinjstva in drugih povezav v infrastrukturi.
* [[Zahodnoukrajinska ekonomsko-pravna univerza]] – prva zasebna visokošolska ustanova v Bukovini (1.273 študentov). Pripravlja strokovnjake za različne veje nacionalnega gospodarstva s področja prava, financ, računovodstva in revizije, poslovne ekonomije.
* Fakulteta [[Nacionalna tehniška univerza »Harkovski politehnični inštitut«|Nacionalne tehniške univerze »Harkovski politehnični inštitut«]]
* [[Bukovinska univerza]] – zasebna visokošolska ustanova (2.500 študentov){{r|spl47}}
* Bukovinski državni inštitut za finance in ekonomijo (1.268 študentov).{{r|spl48}}
* Črnoviška podružnica [[Medregionalna akademija za upravljanje osebja v Kijevu|Medregionalne akademije za upravljanje osebja]] (MAUP).

== Šport ==

Najbolj priljubljene vrste [[šport]]a v Črnovicah so [[lokostrelstvo]], [[judo]], [[hokej na travi]], [[karate]], [[dviganje uteži]] in [[orientacijski tek]].{{r|spl49}} [[Bejzbol]]ski, [[hokej na ledu|hokejski]] in [[nogomet]]ni klubi Črnovic ([[Nogometni klub Bukovina|NK Bukovina]]) nastopajo v ukrajinskih državnih prvenstvih.

Črnovice imajo veliko število športnih objektov in objektov, vključno s petimi [[stadion]]i, 186 [[športno igrišče|športnimi igrišči]], dvema [[teniško igrišče|teniškima igriščema]], enajstimi [[nogometno igrišče|nogometnimi igrišči]], petimi [[drsališče|drsališči]], 21 [[strelišče|strelišči]], tremi [[bazen]]i, 69 [[telovadnica]]mi, 62 telovadnicami s posebno vadbeno opremo in mednarodno [[motociklistično dirkališče]].{{r|spl49}}

Več kot 7.950 prebivalcev je včlanjenih v športna društva v mestu, več kot 50.000 ljudi pa se ukvarja z različnimi športnimi aktivnostmi.{{r|spl49}} Trenutno je osem mestnih športnikov članov državnih reprezentanc in dvanajst članov mladinskih reprezentanc.{{r|spl49}} Trije športniki iz Črnovic so bili zmagovalci različnih svetovnih turnirjev, dva sta bila zmagovalca evropskih in 42 državnih prvenstev leta 2002.{{r|spl49}}

Črnovice so že večkrat gostile [[Svetovno prvenstvo v motokrosu s prikolico]],{{r|spl50}} nazadnje junija 2018.{{r|spl51}}{{r|spl52}}

== Transport ==

{{glavni|avtobusni promet v Črnovicah|Črnoviški trolejbus}}

[[slika:Černivci vul. Franka city bus.jpg|thumb|right|Mestni avtobus, 2023]]
[[slika:Škoda 15TrM в Чернівцях, що раніше працював в Остраві, на кінцевій зупинці "Училище ,15".jpeg|thumb|right|[[Črnoviški trolejbus|Trolejbus]] [[Škoda 15Tr|Škoda 15TrM]] št. 359 v Črnovicah, ki je prej deloval v [[Ostrava|Ostravi]], na končni postaji »Šola št. 15«]]
[[slika:Вокзал в Чернівцях DSC 9923 Гагаріна Юрія, 38.jpg|thumb|right|[[Železniška postaja Črnovice|Centralna železniška postaja]].]]

[[Javni prevoz]] v Črnovicah je razdeljen na dve skupini: [[trolejbus]]i in [[avtobus]]i. Vsi načini prevoza stanejo približno 0,20 [[ameriški dolar|USD]]. Trolejbusno podjetje je začelo delovati 1. februarja 1939. Trolejbusni sistem sestavlja 10 linij. Dolžina kontaktnega omrežja je 86,8 km. Leta 2018 so Črnovice začele preskuševati svoje inovativne hibridne trolejbuse. Novi trolejbusi so zasnovani za izboljšanje sistema javnega prevoza v Črnovicah, tako da postanejo bolj energetsko učinkoviti, kot tudi za pokrivanje dela mesta, ki trenutno nima trolejbusnih linij.{{r|spl53}}

=== Železnica ===

V Črnovicah so tri [[železniška postaja|železniške postaje]]: [[Železniška postaja Črnovice|centralna železniška postaja]] (Ulica Gagarina 38, (15&nbsp;km severno od središča mesta)), železniška postaja Črnovice-Pivnična (Zavodska ulica, 13 ((3&nbsp;km severozahodno)) in železniška postaja Črnovice-Pivdena (Malovokzalna ulica 21 (5&nbsp;km južno)).

=== Zračni promet ===

Črnovice oskrbuje [[Letališče Črnovice|mednarodno letališče]] (CWC), ki se nahaja 6&nbsp;km južno od središča mesta (Čkalova ulica  30). Med drugim zagotavlja redne letalske povezave v: [[Kijev]], [[Atene]], [[Istanbul]], [[Bergamo]] in [[Neapelj]].

=== Cestni promet ===

Črnovice imajo dostop do [[avtocesta M19|avtoceste M19]], dela [[evropska pot E85|evropske poti E85]] (v Ukrajini med [[Kovel]]om in Črnovicami), ki jih povezuje z [[Bukarešta|Bukarešto]] (južno) ter [[Ternopil]]om in [[Luck]]om (severno). Poleg tega [[mednarodne avtoceste Ukrajine|mednarodni]] [[avtocesta|avtocesti]] [[avtocesta H03|H03]] in [[avtocesta H10|H10]]{{efn|name="op4"}} povezujeta Črnovice z drugimi mesti v Ukrajini, prva pa ga prek [[Žitomir]]a (370&nbsp;km severovzhodno) povezuje z glavnim mestom Kijevom, ki leži približno 500&nbsp;km severovzhodno od Črnovic.

== Mednarodni odnosi ==
{{glej tudi|seznam pobratenih mest v Ukrajini}}

=== Pobratena in partnerska mesta ===

Prvi mednarodni stiki z mestom so bili vzpostavljeni 20. julija 1989, ko je tedanji župan mestnega sveta Črnovic Pavel Kaspruk podpisal pogodbo o [[pobrateno mesto|pobratenju]] z županom [[Salt Lake City]]ja (ZDA) Lowellom Turnerjem. V spomin na ta dogodek so v Črnovicah postavili Zibelko miru.

Črnovice so pobratene z desetimi mesti. [[Iași]] in [[Temišvar]] sta [[partnersko mesto|partnerski mesti]]:

{| class="wikitable" "text-align:left;font-size:100%;"
|-
! style="background:#810541; color:#fff; height:17px; width:150px;" | država
! style="background:#810541; color:#fff;" |
! style="background:#810541; color:#fff; width:150px;" | mesto
! style="background:#810541; color:#fff;" |
! style="background:#810541; color:#fff; width:200px;" | povit / okrožje / regija / zvezna dežela (zvezna država, provinca)
! style="background:#810541; color:#fff; width:120px;" | datum <br /> pobratenja
|-
| style="background:#ffffef; color:#000;" | {{AUT}}
| style="background:#ffffef; color:#000;" | [[slika:AUT Klagenfurt COA.svg|25px]]
| style="background:#ffffcf; color:#000;" | [[Celovec]]
| style="background:#ffffef; color:#000;" | [[slika:Kaernten_CoA.svg|35px]]
| style="background:#ffffef; color:#000;" | [[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]]
| style="background:#ffffef; color:#000;" | 5. junij 1992
|-
| style="background:#ffffef; color:black;" | {{CAN}}
| style="background:#ffffef; color:black;" | 
| style="background:#ffffcf; color:black;" | [[Saskatoon]]
| style="background:#ffffef; color:black;" |
| style="background:#ffffef; color:black;" | [[Saskatchewan]]
| style="background:#ffffef; color:black;" | 6. junij 1991
|-
| style="background:#ffffef; color:black;" | {{GER}}
| style="background:#ffffef; color:black;" | [[slika:DEU Düsseldorf COA.svg|25px]]
| style="background:#ffffcf; color:black;" | [[Düsseldorf]]
| style="background:#ffffef; color:black;" | [[slika:Coat of arms of North Rhine-Westfalia.svg|35px]]
| style="background:#ffffef; color:black;" | [[Severno Porenje - Vestfalija]]
| style="background:#ffffef; color:black;" | 11. marec 2022
|-
| style="background:#ffffef; color:black;" | {{GER}}
| style="background:#ffffef; color:black;" | [[slika:Wappen Mannheim.svg|25px]]
| style="background:#ffffcf; color:black;" | [[Mannheim]]
| style="background:#ffffef; color:black;" | [[slika:Lesser coat of arms of Baden-Württemberg.svg|35px]]
| style="background:#ffffef; color:black;" | [[Baden-Württemberg]]
| style="background:#ffffef; color:black;" | 5. april 2022
|-
| style="background:#ffffef; color:black;" | {{ISR}}
| style="background:#ffffef; color:black;" | [[slika:Coat of Arms of Nof HaGalil.png|22px]]
| style="background:#ffffcf; color:black;" | [[Nof HaGalil]]
| style="background:#ffffef; color:black;" |
| style="background:#ffffef; color:black;" | [[Severno okrožje (Izrael)|Severno okrožje]]
| style="background:#ffffef; color:black;" | 11. november 1997
|-
| style="background:#ffffef; color:black;" | {{POL}}
| style="background:#ffffef; color:black;" | [[slika:POL Konin COA.svg|25px]]
| style="background:#ffffcf; color:black;" | [[Konin]]
| style="background:#ffffef; color:black;" | [[slika:POL powiat koniński COA.svg|25px]]
| style="background:#ffffef; color:black;" | [[Povit Konin]]
| style="background:#ffffef; color:#000;" | 3. maj 1994
|-
| style="background:#ffffef; color:black;" | {{ROU}}
| style="background:#ffffef; color:black;" | [[slika:ROU SV Suceava CoA.png|25px]]
| style="background:#ffffcf; color:black;" | [[Suceava]]
| style="background:#ffffef; color:black;" | [[slika:Actual Suceava county CoA.png|25px]]
| style="background:#ffffef; color:black;" | [[Okrožje Suceava]], [[Bukovina|Bucovina]]
| style="background:#ffffef; color:black;" | 31. oktober 2003
|-
| style="background:#ffffef; color:black;" | {{ROU}}
| style="background:#ffffef; color:black;" | [[slika:ROU IS Iasi CoA.png|25px]]
| style="background:#ffffcf; color:black;" | [[Iași]]{{efn|name="op2"|[[Partnersko mesto]].}}
| style="background:#ffffef; color:black;" | [[slika:Actual Iasi county CoA.svg|25px]]
| style="background:#ffffef; color:black;" | [[Okrožje Iași]], [[Zahodna Moldavija|Moldavija]]
| style="background:#ffffef; color:black;" | &nbsp;
|-
| style="background:#ffffef; color:black;" | {{ROU}}
| style="background:#ffffef; color:black;" | [[slika:ROU_TM_Timisoara_CoA1.png|25px]]
| style="background:#ffffcf; color:black;" | [[Temišvar]]{{efn|name="op2"}}
| style="background:#ffffef; color:black;" | [[slika:Timis_county_coat_of_arms.png|25px]]
| style="background:#ffffef; color:black;" | [[Okrožje Timiș]], [[Banat]]
| style="background:#ffffef; color:black;" | &nbsp;
|-
| style="background:#ffffef; color:black;" | {{USA}}
| style="background:#ffffef; color:black;" | 
| style="background:#ffffcf; color:black;" | [[Salt Lake City]]
| style="background:#ffffef; color:black;" | [[slika:Coat_of_arms_of_Utah.svg|35px]]
| style="background:#ffffef; color:black;" | [[Utah]]
| style="background:#ffffef; color:black;" | 20. julij 1989
|-
| style="background:#ffffef; color:black;" | {{MOL}}
| style="background:#ffffef; color:black;" | [[slika:Coat of Arms of Chișinău.svg|35px]]
| style="background:#ffffcf; color:black;" | [[Kišinjev]]
| style="background:#ffffef; color:black;" |
| style="background:#ffffef; color:black;" |
| style="background:#ffffef; color:black;" | 14. oktober 2014

|-
| style="background:#ffffef; color:black;" | {{FRA}}
| style="background:#ffffef; color:black;" | [[slika:Grandes Armes de Metz.svg|35px]]
| style="background:#ffffcf; color:black;" | [[Metz]]
| style="background:#ffffef; color:black;" | 
| style="background:#ffffef; color:black;" | [[Grand Est]]
| style="background:#ffffef; color:black;" | 31. marec 2022
|}

=== Nekdanja pobratena mesta ===

Februarja 2016 je [[Mestni svet Črnovic|črnoviški mestni svet]] prekinil svoje zveze pobratenega mesta z ruskima mestoma [[Brjansk]] in [[Podolsk]] zaradi [[rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinske vojne]].<ref>{{navedi splet|title= Чернівці вирішили розірвати побратимські відносини з двома російськими містами|date= 2016-02-27|newspaper= [[Ukrajinskij tižden]]|lang= uk|url= http://tyzhden.ua/News/159536}}</ref>

== Znane osebnosti ==

{{glavni|seznam osebnosti iz Črnovic}}
{{glej tudi|seznam županov Črnovic|častni meščani Črnovic}}

=== Domačini ===

{{div col|colwidth=25em}}
* [[Sophia Agranovich]], ameriška klasična koncertna pianistka, snemalka založbe [[Centaur Records]], glasbena pedagoginja
* [[Aharon Appelfeld]] (1932–2018), izraelski pisatelj
* [[Zamfir Arbore]] (1848–1933), romunski politk
* [[Ninon Hesse|Ninon Ausländer]] (1895–1966), umetnostna zgodovinarka, žena [[Hermann Hesse|Hermanna Hesseja]]
* [[Rose Ausländer]] (1901–1988), nemška pesnica
* [[Eljakim Badian]] (1925–2000), izraelski politik
* [[Leon Birnbaum]] (1918–2010), romunski matematik, filozof
* [[Charles Kasiel Bliss]] (1897–1985), kemijski inženir, izumitelj [[Bliss|blissimbolike]]
* [[Aurica Bojescu]], ukrajinsko-romunska pravnica, aktivistka za pravice manjšin, političarka
* [[Dimitrij Dimitrijevič Borisov]] (rojen 1985), ruski novinar
* [[Ion Bostan (filmski režiser)|Ion Bostan]] (1914–1992), romunski filmski režiser
* [[Octav Botnar]] (1913–1998), Romunski poslovnež, človekoljub, milijarder
* [[Josef Burg (pisatelj)|Josef Burg]] (1912–2009), judovski pisatelj, avtor, založnik, novinar
* [[Paul Celan]] (1920–1970), francosko-romunski pesnik, prevajalec
* [[Erwin Chargaff]] (1905–2002), judovsko-ameriški biokemik, pisatelj
* [[Ina Anatolijivna Cimbaljuk]] (rojena 1985), ukrajinka igralka, model, polfinalistka [[Miss Universe 2006]]
* [[Eugen Ehrlich]] (1862–1922), avstrijsko-judovski pravnik, sociolog prava, pionir na področju sociologije prava
* [[Natalia Fedner]] (rojena 1983), ukrajinsko-ameriška modna oblikovalka, izumiteljica, igralka
* [[Mojsej Abramovič Fišbejn]] (1947–2020), judovsko-ukrajinski pesnik, prevajalec
* [[Maria Forescu]] (1875–1947), romunska operna pevka, filmska igralka
* [[Rudolf Gerlach-Rusnak]] (1895–1960), ukrajinsko-nemški operni in koncertni lirični pevec, tenor, brat [[Denis Rusnak|Denisa Rusnaka]]{{r|kuts_2012}}
* [[Max Glücksmann]] (1875–1946), argentinsko-judovski pionir glasbene in filmske industrije
* [[George Grigorovici]] (1871–1950), romunski politik
* [[Radu Grigorovici]] (1911–2008), romunski fizik, podpredsednik [[Romunska akademija|Romunske akademije]] (1990–1994)
* [[Dimitrij Mihajlovič Gnatjuk]] (1925–2016), ukrajinski operni pevec, bariton
* [[Frederick John Kiesler]] (1890–1965), avstrijsko-ameriški arhitekt. gledališki oblikovalec, umetnik, teoretik, kipar
* [[Valentina Kozir|Valentina Vasilivna Kozir]] (rojena 1950), ukrajinska atletinja, skok v višino
* [[Ruth Klüger-Aliav]] (1914–1979), romunsko-izraelska judovska sionistična aktivistka
* [[Sam Kogan]] (1946–2004), ukrajinski igralec, gledališki režiser, učitelj igre, ustanovni ravnatelj [[Akademija za znanost igre in režije]] v Londonu
* [[Renata Kallosh]] (rojena 1943), ukrajinsko-ameriška fizičarka
* [[Mila Kunis]] (rojena 1983), ameriška igralka{{r|majd_2009}}
* [[Elena Leușteanu]] (1935–2008), romunska športna telovadka (gimnastičarka), olimpijka
* [[Ani Lorak]] (rojena 1978), ukrajinska pevka, besedilopiska, igralka, podjetnica, veleposlanica dobre volje ZN
* [[Eusebius Mandyczewski]] (1857–1929), ukrajinsko-romunski muzikolog, skladatelj, dirigent, pedagog
* [[Itzik Manger]] (1901–1969), judovski pesnik, dramatik
* [[Georg Marco]] (1863–1923), avstrijski šahist, pisatelj
* [[Meinhard Edwin Mayer]] (1929–2011), romunsko-ameriški matematik, fizik, profesor emerit [[Univerza Kalifornije, Irvine|Univerze Kalifornije, Irvine]]
* [[Volodimir Mikolajovič Melnikov]] (born 1951), ukrajinski pesnik, pisatelj, skladatelj, besedilopisec, [[zaslužni umetnik Ukrajine]] (2004)
* [[Jan Mikulicz-Radecki]] (1850–1905), nemško-poljski kirurg
* [[Ingrid Nargang]] (1929–2019), avstrijska pravnica, sodnica, sodobna zgodovinarka
* [[Dan Pagis]] (1930–1986), izrelski pisatelj, pesnik
* [[Emil Paur]] (1855–1932), avstrijski orkestrski dirigent
* [[Traian Popovici]] (1892–1946), romunski odvetnik, župan Črnovic, [[pravičniki med narodi|pravičnik med narodi]] za rešitev 20.000 Judov med holokavstom
* [[Iacob Pistiner]], romunski, politik, pravnik, poslanec romunskega parlamenta v letih med obema vojnama
* [[Ingo Preminger]] (1911–2006), avstrijsko-ameriški odvetnik, poslovnež, producent
* [[Aron Pumnul]] (1818–1866), romunski jezikoslovec, učitelj, nacionalni in revolucionarni aktivist
* [[Bernard Reder]], judovsko-ameriški umetnik, kipar, jedkar, graver, arhitekt
* [[Markus Reiner]] (1886–1976), izraelski gradbenik, znanstvenik, eden od ustanoviteljev [[reologija|reologije]]
* [[Gregor von Rezzori]] (1914–1998), romunski romanopisec, memoarist, scenarist, avtor radijskih iger, igralec, novinar, vizualni umetnik, likovni kritik, zbiratelj umetnin
* [[Ludwig Rottenberg]] (1864–1932), avstrijsko-nemški skladatelj, dirigent.
* [[Maximilien Rubel]] (1905–1996), ukrajinsko-judovski marksistični zgodovinar
* [[Denis Rusnak]] (1901–1952), ukrajinski operni pevec, tenor, brat [[Rudolf Gerlach-Rusnak|Rudolfa Gerlach-Rusnaka]]
* [[Lev Shekhtman]] (born 1951), rusko-ameriški gledališki režiser, igralec
* [[Ze'ev Sherf]] (1904–1984), izraelski minister za finance
* [[Jan Tabačnik]] (rojen 1945), ukrajinski estradni skladatelj, pevec, harmonikar, politik, podjetnik
* [[Sidi Tal]] (1912–1983), ukrajinsko-judovska pevka, igralka
* [[Viorica Ursuleac]] (1894–1985), romunska operna pevka, dramski sopran
* [[Inna Vernikov]] (rojena 1984), ameriško-judovska odvetnica, političarka, članica Mestnega sveta New Yorka
* [[Sofia Vicoveanca]] (rojena 1941), romunska pevka popularne glasbe
* [[Roman Vlad]] (1919–2013), romunsko-italijanski skladatelj, pianist, muzikolog
* [[Sidir Ivanovič Vorobkevič]] (1836–1903), ukrajinski skladatelj, pisatelj, pravoslavni duhovnik, učitelj, umetnik, časopisni urednik
* [[Ruth Wisse]], kanadska profesorica jidiške književnosti, profesorica emerita [[Univerza Harvard|Univerze Harvard]]
* [[Arsenij Petrovič Jacenjuk]] (rojen 1974), ukrajinski politik, ekonomist, pravnik, dvakratni predsednik vlade
* [[Marija Nazarivna Jaremčuk]] (rojena 1993), ukrajinska pevka, predstavnica Ukrajine na [[Pesem Evrovizije 2014|Pesmi Evrovizije 2014]]
* [[Frederic Zelnik]] (1885–1950), avstrijsko-nemški judovski režiser, igralec, producent nemih filmov
* [[Karol Mikuli]] (1821–1897), poljsko-romunski glasbenik armenskega rodu
{{div col end}}

=== Prebivalci ===

{{div col|colwidth=25em}}
* [[Mojše Altman]] (1890–1981), moldavski pisatelj
* [[Hermann Bahr]] (1863–1934), avstrijski pisatelj, dramatik 
* [[Nicolae Bălan]] (1882–1955), romunski klerik, škof metropolit [[Romunska pravoslavna cerkev|Romunske pravoslavne cerkve]]
* [[Grigore Vasiliu Birlic]] (1905–1970), romunski igralec
* [[Nathan Birnbaum]] (1864–1937), avstrijsko-judovski pisatelj, aktivist
* [[Charles Kasiel Bliss]] (''glej predhodni razdelek'')
* [[Kasijan Dimitrovič Bogatirec]] (1868–1960), rusinsko-ukrajinski pravoslavni duhovnik, cerkveni zgodovinar, voditelj rusinske skupnosti
* [[Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov]] (1909–1992), ruski fizik, matematik
* [[Traian Brăileanu]] (1882–1947), romunski sociolog, politik
* [[Romulus Cândea]] (1886–1973), romunski eklektični zgodovinar
* [[Erwin Chargaff]] (''glej predhodni razdelek'')
* [[Nicolae Cotos]] (1883–1959), romunski teolog
* [[Mihai Eminescu]] (1850–1889), romunski pesnik, romanopisec, novinar
* [[Iancu Flondor]] (1865–1924), romunski aktivist, ki je zagovarjal združitev Bukovine s Kraljevino Romunijo
* [[Jacob Frank]] (1726–1791), poljski rabi, ustanovitelj [[frankizem|frankizma]]
* [[Ivan Jakovič Franko]] (1856–1916), ukrajinski pesnik, pisatelj, družbeni in literarni kritik, novinar, tolmač, ekonomist, politični aktivist, doktor filozofije, etnograf
* [[Karl Emil Franzos]] (1848–1904), avstrijsko-judovski pisatelj, publicist, odraščal v Črnovicah, napisal literarni spomenik o judovskem getu ''Judje iz Barnowa'' (''[[Die Juden von Barnow ]]'')
* [[Matthias Friedwagner]] (1861–1940), avstrijski [[romanist]], [[romunist]], rektor [[Univerza v Črnovicah|Univerze v Črnovicah]] 1910/11
* [[Constantin Isopescu-Grecul]] (1871–1938), romunski pravnik, politik, novinar
* [[Gala Galaction]] (1879–1961), romunski pisatej
* [[Abraham Goldfaden]] (1840–1908), rusko-judovski pesnik, dramatik, režiser, igralec
* [[Zygmunt Gorgolewski]] (1845–1903), poljski arhitekt
* [[Ion Grămadă]] (1886–1917) romunski pisatelj, zgodovinar, novinar
* [[Marjan Illič Gadenko]] (1955–2021), ukrajinski pevec, besedilopisec, skladatelj
* [[Nazarij Nazarovič Jaremčuk]] (1951–1995), huculsko-ukrjinski pevec, [[heroj Ukrajine]] (2021)
* [[Maximilian Hacman]] (1877–1961), romunski pravnik
* [[Hans Hahn]] (1879–1934), avstrijski matematik, filozof
* [[Eudoxiu Hurmuzachi]] (1812–1874), romunski zgodovinar, politik, guverner Bukovine, domoljub
* [[patriotolodimir Mihajlovič Ivasjuk]] (1949–1979), ukrajinski pevec, besedilopisec, pesnik
* [[Joseph Kalmer]] (1898–1959), avstrijski pisatelj, pesnik, prevajalec
* [[Leonid Makarovič Kravčuk]], ukrajinski politik, prvi [[predsednik Ukrajine]] od 1991 do 1994
* [[Olga Julianivna Kobiljanska]] (1863–1942), ukrajinska poisatejica, feministka
* [[Peter Laharnar]] (1858–1932), slovenski pravnik, politik, v Črnovicah deloval v letih 1901–1912
* [[Zvi Laron]] (rojen 1927), izraelski pediater endokrinolog
* [[Vasile Luca]] (1898–1963), romunski politik
* [[Anastasija Viktorijivna Markovič]] (rojena 1979), ukrajinska slikarka
* [[George M. Mihalcheon]] (1893–1956), kanadski politik
* [[Ivan Vasiljovič Mikolajčuk]] (1941–1987), ukrajinski igralec, producen, scenarist
* [[Karol Mikuli]] (1821–1892), romunski pianist, skladatelj, študent [[Frédéric Chopin|Frédérica Chopina]]
* [[Grigore Nandriș]] (1895–1968), romunski jezikoslovec, filolog, memoarist
* [[Miron Nicolescu]] (1903–1975), romunski matematik
* [[Ion Nistor]] (1876–1962), romunski zgodovinar, politik
* [[Aurel Onciul]] (1864–1921), romunski politični voditelj
* [[Dimitrie Onciul]] (1856–1923), romunski zgodovinar
* [[Dimitrie Petrino]] (1838(?)—1878), romunski pesnik
* [[Israel Polack]] (1909–1993), romunsko-čilsko-izraelski tekstilni industrialec
* [[George Popovici]] (1863–1905), romunski agrarni politik, pravnik, pesnik
* [[Ciprian Porumbescu]] (1853–1883), romunski skladatelj
* [[Aron Pumnul]] (1818–1866), romunski filolog, učitelj, nacionalni in revolucionarni aktivist
* [[Sextil Pușcariu]] (1877–1948), romunski jezikoslovec, filolog
* [[Florin Piersic]] (born 1936), romunski igralec, televizijska osebnost
* [[Josip Plemelj]] (1873–1967), slovenski matematik
* [[Wilhelm Reich]] (1897–1957), avstrojsko-judovski psihoanalitik, psihiater, seksolog, sociolog, rojen v [[Dobrjaniči]]h ({{jezik|de|Dobzau}}), hodil v šolo v Črnovicah
* [[Eric Roll, Baron Roll of Ipsden]] (1907–2005), britanski akademski ekonomist, javni uslužbene, bankir
* [[Sofia Rotaru]] (rojena 1947), romunsko-ukrajinska pop pevka, plesalka, igralka
* [[Wojciech Rubinowicz]] (1889–1974), poljski fizik
* [[Ion G. Sbiera]] (1836–1916), romunski folklorist, zgodovinar
* [[Joseph Schmidt]] (1904–1942) romunsko-judovski singer, tenor, igralec, kantor
* [[Fritz von Scholz]] (1896–1944), nemški častnik Waffen-SS
* [[Joseph Schumpeter]] (1883–1950), avstrijski politični ekonomist, minister za finance 1909–1911, profesor v Črnovicah
* [[Nissan Spivak]] (1824–1906), judovski kantor, skladatelj
* [[Wilhelm Stekel]] (1868–1940), avstrijsko-judovski zdravnik, psihoanalitik, seksolog, rojen v [[Bojani]]h ({{jezik|de|Bojany}}), odraščal v Črnovicah, obiskoval gimnazijo
* [[Benno Straucher]] (1854–1940), judovski pravnik, politik, predstavnik judovske skupnosti
* [[Vasile Tărâțeanu]] (1945–2022), romunski novinar, pisatelj
* [[Emilian Voiutschi]] (1850—1920), romunski teolog, klerik [[Romunska pravoslavna cerkev|Romunske pravoslavne cerkve]]
* [[Georg Wassilko von Serecki]] (1864–1940), romunski državnik, guverner Bukovine
* [[Salo Weisselberger]] (1867–1931), romunsko-judovski politik, pravnik, sodnik
* [[Léon d'Ymbault]] (okoli 1700–1781), zadnji moldavski župan Črnovic
{{div col end}}

== Galerija ==

<gallery class="center" widths="160" heights="130">
Chern ratusha.jpg|[[Črnoviška mestna hiša|Mestna hiša]]
Собор "Святого Духа" Чернівці.jpg|[[Stolnica svetega Duha, Črnovice|Stolnica svetega Duha]]
<!-- Успенська церква .Jpg|[[Stolnica Vnebovzetja svete Matere Božje, Črnovice|Uspenska cerkev]] -->
Миколаївська церква у Чернівцях.jpg|[[Nikolajevska cerkev, Črnovice|Nikolajevska cerkev]]
Свято-Миколаївська церква Чернівці.jpg|[[Cerkev svetega Nikolaja, Črnovice|Cerkev svetega Nikolaja]]
WLM - 2020 - Миколаївський кафедральний собор (Чернівці).jpg|Cerkev svetega Nikolaja
Saint Parascheva church in Chernivtsi, Ukraine.jpg|[[Cerkev svete Petke Srbske, Črnovice|Cerkev svete Petke Srbske]]
Congregation of Holy Cross Church (1814).jpg|[[Bazilika povišanja svetega Križa, Črnovice|Bazilika povišanja svetega Križa]]
2018 - Вірменська церква у Чернівцях.jpg|[[Armenska cerkev, Črnovice|Armenska cerkev svetih apostolov Petra in Pavla]]
<!-- Церква Святих апостолів Петра та Павла.Jpg|[[Cerkev svetih apostolov Petra in Pavla, Črnovice|Cerkev svetih apostolov Petra in Pavla]] -->
St. Michael's Church (Czernowitz).Jpg|Cerkev nadangelov Mihaela in Gabrijela
Kościół Najświętszego Serca Pana Jezusa w Czerniowcach (Panorama1).jpg|[[Kostel najsvetejšega srca Jezusovega, Črnovice|Kostel najsvetejšega srca Jezusovega]]
Реззиденція.jpg|[[Rezidenca bukovinskih in dalmatinskih metropolitov]]
Chern teatr.jpg|[[Stavba gledališča, Črnovice|Stavba]] [[Črnoviško glasbeno in dramsko gledališče Olge Kobiljanske|Črnoviškega glasbenega in dramskega gledališča Olge Kobiljanske]]
Житловий будинок "Корабель" Чернівці.jpg|Glavna ulica, Hiša-ladja
Житловий будинок на Федьковича 27 А.JPG|Stanovanjska hiša, Ulica Jurija Fedkoviča 27 A
Kobylyanska Street-2018-3.jpg|Ulica O. Kobiljanske
Kobylyanska Street2018-2.jpg|Ulica O. Kobiljanske
HerrenGasse 150.jpg|Ulica O. Kobiljanske
Поштамт (арх. Ю.Захаревич), м. Чернівці, вул. Поштова, 6.jpg|Pošta
Героїв Майдану,26 та 28.JPG|Stanovanjska in poslovna hiša, Ulica herojev Majdana 26
</gallery>

== Glej tudi ==

{{div col|colwidth=25em}}
* [[seznam osebnosti iz Črnovic]]
* [[častni občani Črnovic]]
* [[arheološke znamenitosti krajevnega pomena v Črnovicah]]
* [[spomeniki Črnovic]]
* [[Bukovina]]
* [[severna Bukovina]]
{{div col end}}

== Opombe ==

{{seznam opomb}}

== Sklici ==

{{refbegin|4|normalfont=yes}}
{{sklici|refs=
<ref name="blac_1876">{{sktxt|Blackie|1876}}.</ref>
<ref name="cher_2008a">{{sktxt|cheredaryk|2008a}}.</ref>
<ref name="cher_2008b">{{sktxt|cheredaryk|2008b}}.</ref>
<ref name="cher_2011">{{sktxt|cheredaryk|2011}}.</ref>
<ref name="dani_2012">{{sktxt|Danilova|2012}}.</ref>
<ref name="doli_1988">{{sktxt|Dolinar|Duša|1988}}.</ref>
<ref name="fati_2023">{{sktxt|Fati|2023}}.</ref>
<ref name="gavr_2020">{{sktxt|Gavriljuk|2020}}.</ref>
<ref name="ghen_2008">{{sktxt|Ghenghea|2008}}.</ref>
<ref name="hoib_2010">{{sktxt|Hoiberg|2010}}.</ref>
<ref name="kurk_2009">{{sktxt|Kurko|2009}}.</ref>
<ref name="kuts_2012">{{sktxt|Kutsch|Riemens|2012}}.</ref>
<ref name="liha_2012">{{sktxt|Lihaciu|2012}}.</ref>
<ref name="majd_2009">{{sktxt|Majdanjuk|2009}}.</ref>
<ref name="miha_2012">{{sktxt|Mihajlišin|2012}}.</ref>
<ref name="mold_2022">{{sktxt|Moldovan|2022}}.</ref>
<ref name="paho_1998">{{sktxt|Pahomi|1998}}.</ref>
<ref name="peel_2007">{{sktxt|Peel|Finlayson|McMahon|2007}}.</ref>
<ref name="rabi_1975">{{sktxt|Rabinbach|1975}}.</ref>
<ref name="razu_2020">{{sktxt|Razumkov|2020}}.</ref>
<ref name="rihl_2003">{{sktxt|Rihlo|2003}}.</ref>
<ref name="smit_1854">{{sktxt|Smith|1854}}.</ref>
<ref name="stan_2007">{{sktxt|Stănică|2007}}.</ref>
<ref name="ursa_2023">{{sktxt|Ursan|2023}}.</ref>
<ref name="vasi_2009">{{sktxt|Vasilčišin|2009}}.</ref>
<ref name="verm_2013">{{sktxt|Vermenič|2013}}.</ref>
<ref name="voro_2009">{{sktxt|Voroncov|2009}}.</ref>
<ref name="zago_2010">{{sktxt|Zagorskyi|2010}}.</ref>
<ref name="zhuk_2010">{{sktxt|Zhukovsky|2010}}.</ref>
<ref name="pogoda">{{navedi splet|title= Погода в Черновцах|date= maj 2011|publisher= Погода и климат|lang= ru|url= http://www.pogodaiklimat.ru/climate/33658.htm|accessdate= 2021-11-08|archive-url= https://web.archive.org/web/20191214010457/http://www.pogodaiklimat.ru/climate/33658.htm|archive-date= 2019-12-14}}</ref>
<ref name="WMOCLINO">{{navedi splet|archive-url= https://web.archive.org/web/20210717143555/https://www.ncei.noaa.gov/pub/data/normals/WMO/1981-2010/RA-VI/Ukraine/12.6.%20WMO_Normals_Excel_Template%20%282%29.xls|archive-date= 17. julija 2021|url= https://www.ncei.noaa.gov/pub/data/normals/WMO/1981-2010/RA-VI/Ukraine/12.6.%20WMO_Normals_Excel_Template%20(2).xls|title= World Meteorological Organization Climate Normals for 1981–2010|publisher= [[Svetovna meteorološka organizacija]]|access-date= 17. julija 2021|language= en}}</ref>
<ref name="spl0">{{navedi splet|last1= Zhytariuk|first1= Natalia|title= Bukovyna Week in Austria|work= [[Den (časopis, Ukrajina)|Den]]|lang= uk|url= http://www.day.kiev.ua/126685/|access-date= 2007-09-26|url-status= dead|archive-date= 2005-03-20|archive-url= https://web.archive.org/web/20050320182015/http://www.day.kiev.ua/126685/}}</ref>
<ref name="spl0T">{{navedi splet|title= Termania – Slovar slovenskih eksonimov – ''Črnovice''|url= https://www.termania.net/slovarji/slovar-slovenskih-eksonimov/8263048/crnovice?query=%c4%8crnovice&SearchIn=All|website= termania.net|accessdate= 2023-06-01}}</ref>
<ref name="spl1">{{navedi splet|title= Bukovina. The beech tree land|work= Ukrainian public Mission : Ukraine Cognita|lang= en|url= http://www.ukrcognita.com.ua/eng/western/170/?ch=595e8574c|accessdate= 2007-09-26|url-status= dead|archive-url= https://web.archive.org/web/20110728064618/http://www.ukrcognita.com.ua/eng/western/170/?ch=595e8574c|archive-date= 2011-07-28}}</ref>
<ref name="spl2">{{citat|title= Roman Klichuk wins Chernivtsi mayoral election|date= 2020-11-30|website= [[Ukrinform]]|lang= en|url= https://www.ukrinform.net/rubric-elections/3145624-klichuk-wins-chernivtsi-mayoral-election.html}}</ref>
<ref name="spl3">{{citat|title= В Чернівцях оголосили офіційні результати виборів мера|date= 2020-11-30|newspaper= [[Ukrajinska pravda]]|lang= uk|url= https://www.pravda.com.ua/news/2020/11/30/7275314/}}</ref>
<ref name="spl4">{{navedi splet|title= Чернігівська громада|url= https://gromada.info/gromada/chernigiv/|publisher= Gromada.info — Портал об'єднаних громад України|lang= uk, ru}}</ref>
<ref name="spl5">{{citat|script-title= uk:Чисельність наявного населення України на 1 січня 2022|trans-title= Number of Present Population of Ukraine, as of January 1, 2022|publisher= [[Državni statistični urad Ukrajine]]|location= Kijev|lang= uk, en|url= https://ukrstat.gov.ua/druk/publicat/kat_u/2022/zb/05/zb_%D0%A1huselnist.pdf}}</ref>
<ref name="spl6">{{navedi splet|url= http://ukrcensus.gov.ua/eng/results/general/estimate/Chernivtsi/|title= About number and composition population of CHERNIVTSI REGION by data All-Ukrainian Population Census '2001|accessdate= 2012-12-05|url-status= bot: unknown|archive-url= https://web.archive.org/web/20051226110246/http://ukrcensus.gov.ua/eng/results/general/estimate/Chernivtsi/|archive-date= 2005-12-26}}</ref>
<ref name="spl7">{{navedi splet|title= Trypillya&nbsp;– a culture that was contemporaneous with Ancient Egypt and Mesopotamia|work= Welcome to Ukraine|lang= en|url= http://www.wumag.kiev.ua/index2.php?param=pgs20043/34|access-date= 2007-09-27}}</ref>
<ref name="spl8">{{navedi splet|title= City of Chernivtsi&nbsp;– History|lang= en|url= http://www.komkon.org/~sher/chern/hist.html|access-date= 2007-09-25|website= komkon.org|url-status= dead|archive-url= https://web.archive.org/web/20070927041104/http://www.komkon.org/~sher/chern/hist.html|archive-date= 2007-09-27}}</ref>
<ref name="spl9">{{navedi splet|title= History|work= Uradno spletno mesto mesta Črnovice|lang= en|url= http://www.city.cv.ua/English/History/|access-date= 2007-09-25}}</ref>
<ref name="spl10">{{navedi splet|title= Указ Президиума Верховного Совета СССР от 9 августа 1944 года Об уточнении наименований городов:…Черновицы,…Украинской ССР|lang= ru|website= [[Wikivir]]|url= https://ru.wikisource.org/wiki/Страница%3ASbornik_zakonov_1938-1956.djvu/87|accessdate= 2021-12-07|archive-date= 2021-10-23|archive-url= https://web.archive.org/web/20211023161800/https://ru.wikisource.org/wiki/Страница:Sbornik_zakonov_1938-1956.djvu/87}}</ref>
<ref name="spl11">{{citat|contribution= Цинут|title= [[Enciklopedični slovar Brockhausa in Jefrona]]|date= 1890–1907|lang= ru|chapter-url= http://www.vehi.net/brokgauz/all/112/112326.shtml|accessdate= 2023-05-24}}</ref>
<ref name="spl12">{{citat|title= [[Akti Zahodne Rusije]], dokument št. 21|date= 1846|volume= 1|page= 32|location= Sankt Peterburg}}</ref>
<ref name="spl13">{{navedi splet|title= Chernivtsi|work= Ukrainian heraldry|url= http://heraldry.com.ua/index.php3?lang=E&context=info&id=1155|accessdate= 2007-09-25}}</ref>
<ref name="spl14">{{navedi enciklopedijo|title= Bukovina|accessdate= 2007-09-26|encyclopedia= [[Enciklopedija Britannica]]|url= https://www.britannica.com/eb/article-9017989/Bukovina}}</ref>
<ref name="spl15">{{navedi splet|title= Карта "Еврейские Черновцы" на немецком языке|date= 2010-08-30|lang= ru|url= https://gr-czernowitz.livejournal.com/2727944.html}}</ref>
<ref name="spl16">{{navedi splet|title= Нові райони: карти + склад|date= 2020-07-17|publisher= [[Ministrstvo za razvoj gromad in ozemelj Ukrajine]]|lang= uk|url= https://www.minregion.gov.ua/press/news/novi-rajony-karty-sklad/}}</ref>
<ref name="spl17">{{navedi splet|title= После сильного дождя ушли под воду Черновцы (видео)|date= 2017-06-08|website= [[Gismeteo|gismeteo.ua]]|lang= ru|url= https://www.gismeteo.ua/news/proisshestviya/22869-posle-silnogo-dozhdya-ushli-pod-vodu-chernovtsy-video/}}</ref>
<ref name="spl18">{{navedi splet|title= Discussion of the Strategic Plan for the Development of the City of Chernivtsi for 2012 – 2016|lang= en|url= http://chernivtsy.eu/strategy/news/shanovni-chernivchany/176}}</ref>
<ref name="spl19">{{navedi novice|last1= Gargalja|first1= Ana|script-title= uk:Реконструйована оранжерея ботсаду буде вищою за колесо огляду|publisher= [[Pogljad (časopis)|pogliad.ua]]|lang= uk|url= https://pogliad.ua/news/chernivtsi/rekonstruyovana-oranzhereya-botsadu-bude-vischoyu-za-koleso-oglyadu-261002|accessdate= 2023-05-31|archive-date= 2023-05-31|archive-url= https://web.archive.org/web/20230531170445/https://pogliad.ua/news/chernivtsi/rekonstruyovana-oranzhereya-botsadu-bude-vischoyu-za-koleso-oglyadu-261002|url-status= dead}}</ref>
<ref name="spl20">{{navedi splet|script-title= uk:Стан довкілля м.Чернівців у 2009 році|date= 2010-03-02|website= golovne.net|lang= uk|url= http://golovne.net/suspilstvo/stan-dovkillia-m-chernivtciv-u-2009-rotci.html|url-status= live|archive-url= https://web.archive.org/web/20130928031913/http://golovne.net/suspilstvo/stan-dovkillia-m-chernivtciv-u-2009-rotci.html|archive-date= 2013-09-28}}</ref>
<ref name="spl21">{{navedi splet|title= Шевченківський район|date= 2003-07-09|lang= uk|url= http://gska2.rada.gov.ua:7777/pls/z7502/A005?rdat1=04.06.2007&rf7571=42056|accessdate= 2023-05-31|archive-date= 2011-01-28|archive-url= https://archive.today/20110128072835/http://gska2.rada.gov.ua:7777/pls/z7502/A005?rdat1=04.06.2007&rf7571=42056|url-status= bot: unknown}}</ref>
<ref name="spl22">{{navedi splet|title= Românii din Ucraina: Suntem între asimilarea promovată de Ucraina şi ofensiva făcută de Rusia. Ne îngrijorează că din toamnă armata va recruta băieţi de 18 ani|date= 2014-08-11|website= [[Mediafax|mediafax.ro]]|lang= ro|url= https://www.mediafax.ro/social/romanii-din-ucraina-suntem-intre-asimilarea-promovata-de-ucraina-si-ofensiva-facuta-de-rusia-ne-ingrijoreaza-ca-din-toamna-armata-va-recruta-baieti-de-18-ani-13073207}}</ref>
<ref name="spl23">{{navedi splet|title= Righteous Among the Nations Ceremony from Romania Tomorrow|work= Yad Vashem|lang= en|url= http://www1.yadvashem.org/about_yad/press_room/press_releases/07.08.07.html|accessdate= 2009-04-21|archive-url= https://archive.today/20081116122634/http://www1.yadvashem.org/about_yad/press_room/press_releases/07.08.07.html|archive-date= 2008-11-16|url-status= dead}}</ref>
<ref name="spl24">{{navedi splet|title= Розподіл населення регіонів України за рідною мовою в розрізі адміністративно-територіальних одиниць|lang= uk|url= http://database.ukrcensus.gov.ua/MULT/Database/Census/databasetree_no_uk.asp#m5|accessdate= 2013-04-02|archive-url= https://web.archive.org/web/20131006161414/http://database.ukrcensus.gov.ua/MULT/Database/Census/databasetree_no_uk.asp#m5|archive-date= 2013-10-06|url-status= dead}}</ref>
<ref name="spl25">{{navedi splet|title= Health Care|website= [[Mestni svet Črnovic]]|lang= en|url=http://chernivtsy.eu/english/health-care/}}</ref>
<ref name="spl26">{{navedi splet|title= Armenian Caholic Church of St. Apostles Peter and Paul|website= bukovyna.in.ua|lang= en|url= http://bukovyna.in.ua/armenian-catholic-church.html|accessdate= 2020-01-24|archive-url= https://web.archive.org/web/20190811041642/http://bukovyna.in.ua/armenian-catholic-church.html|archive-date= 2019-08-11|url-status= dead}}</ref>
<ref name="spl27">{{navedi splet|title= Culture|website= Mestni svet Črnovic|lang= en|url= http://chernivtsy.eu/english/culture/}}</ref> 
<ref name="spl28">{{navedi splet|title= Bukovynian Culture|website= bukovyna.in.ua|lang= en|url= http://bukovyna.in.ua/culture.html|accessdate= 2020-01-24|archive-url= https://web.archive.org/web/20190811042211/http://bukovyna.in.ua/culture.html|archive-date= 2019-08-11|url-status= dead}}</ref>
<ref name="spl29">{{navedi splet|title= Malanka Fest|website= www.malankafest.com.ua|lang= en|url= http://www.malankafest.com.ua/|accessdate= 2020-01-24|archive-date= 2020-01-09|archive-url= https://web.archive.org/web/20200109183009/http://malankafest.com.ua/|url-status= dead}}</ref>
<ref name="spl30">{{navedi splet|title= Über das Festival {{!}} Internationale Literarische Korporation MERIDIAN CZERNOWITZ|lang= de-DE|url= http://www.meridiancz.com/de/uber-das-festival/|accessdate= 2020-01-24}}</ref>
<ref name="spl31">{{navedi splet|title= TeilnehmerInnen (2010–2019) {{!}} Internationale Literarische Korporation MERIDIAN CZERNOWITZ|lang= de-DE|url= http://www.meridiancz.com/de/festival-teilnehmer-2010-2012/|accessdate= 2020-01-24|archive-url= https://web.archive.org/web/20190922063510/http://www.meridiancz.com/de/festival-teilnehmer-2010-2012/|archive-date= 2019-09-22|url-status= dead}}</ref>
<ref name="spl32">{{navedi splet|title= Чернівецький обласний художній музей|lang= uk|url= http://artmuz.cv.ua/}}</ref>
<ref name="spl33">{{navedi splet|title= Чернівецький музей історії та культури євреїв Буковини|lang= uk, ru, en, de, ro|url= http://muzejew.org.ua/Index-Ukr.html}}</ref>
<ref name="spl34">{{navedi splet|title= Чернівецький обласний музей народної архітектури та побуту|lang= uk|url= http://skansenbuk.cv.ua/|accessdate= 2009-09-21|archiveurl= https://web.archive.org/web/20130523095015/http://skansenbuk.cv.ua/|archivedate= 2013-05-23|url-status= dead}}</ref>
<ref name="spl35">{{navedi splet|title= Музей авіації і космонавтики|lang= uk|url= http://www.city.cv.ua/Ukrainian/ScienceEducation/Space.shtml|publisher= Uradno spletno mesto Črnovic|archive-url= https://web.archive.org/web/20080917041933/http://www.city.cv.ua/Ukrainian/ScienceEducation/Space.shtml|archive-date= 2008-09-17}}</ref>
<ref name="spl36">{{navedi splet|title= Sport & Tourism II|work= Chernivtsi City Official Site|lang= en|url= http://www.city.cv.ua/English/SportTourism/Tourism.shtml#Ar|accessdate= 2007-09-25}}</ref>
<ref name="spl37">{{navedi splet|title= Polish National House|website= bukovyna.in.ua|lang= en|url= http://bukovyna.in.ua/polish-house.html|accessdate= 2020-01-23|archive-url= https://web.archive.org/web/20190811042119/http://bukovyna.in.ua/polish-house.html|archive-date= 2019-08-11|url-status= dead}}</ref>
<ref name="spl38">{{navedi splet|url= https://www.philhist.uni-augsburg.de/lehrstuehle/volkskunde/Exkursionen/Ukraine/Deutsches-Volkshaus-in-Czernowitz/|title= Deutsches Volkshaus in Czernowitz|website= www.philhist.uni-augsburg.de|lang= de|accessdate=2020-01-23|archive-date= 2019-12-06|archive-url= https://web.archive.org/web/20191206124543/https://www.philhist.uni-augsburg.de/lehrstuehle/volkskunde/Exkursionen/Ukraine/Deutsches-Volkshaus-in-Czernowitz/|url-status= dead}}</ref>
<ref name="spl39">{{navedi splet|url= http://www.ehpes.com/dizzyweb/czernowitz/history/dh/index.html|title= Deutsches Haus|website= www.ehpes.com|lang= de|accessdate= 2020-01-23}}</ref>
<ref name="spl40">{{navedi splet|url= https://www.memorialmuseums.org/eng/denkmaeler/view/1468/Chernivtsi-Museum-of-the-History-and-Culture-of-Bukovinian-Jews|title= Chernivtsi Museum of the History and Culture of Bukovinian Jews|website= STIFTUNG DENKMAL FÜR DIE ERMORDETEN JUDEN EUROPAS|accessdate= 2023-05-31|archive-date= 2023-05-31|archive-url= https://web.archive.org/web/20230531170445/https://www.memorialmuseums.org/eng/denkmaeler/view/1468/Chernivtsi-Museum-of-the-History-and-Culture-of-Bukovinian-Jews|url-status= dead}}</ref>
<ref name="spl41">{{navedi splet|title= education in Chernivtsi|website= Mestni svet|lang= en|url= http://chernivtsy.eu/english/science-and-education/}}</ref>
<ref name="spl42">{{navedi splet|title= About BSMU {{!}} Bukovinian State Medical University|lang=en, uk|url= https://www.bsmu.edu.ua/en/general-information/about-bsmu/|accessdate= 2020-01-24}}</ref>
<ref name="spl43">{{navedi splet|title= Приватна школа Надія – Приватна загальноосвітня школа І-ІІ ступенів "НАДІЯ"|lang= uk|url= http://shkola-nadiya.com/|accessdate= 2020-01-24|archive-url= https://web.archive.org/web/20200116141707/http://shkola-nadiya.com/|archive-date= 2020-01-16|url-status= dead}}</ref>
<ref name="spl44">{{navedi splet|title= Theatre Gerdan|website= www.facebook.com|lang= en|url= https://www.facebook.com/pages/category/Art/gerdantheatre/about/|accessdate= 2020-01-24}}</ref>
<ref name="spl45">{{navedi splet|title= About Gerdan|website= www.gerdan.info|lang= en|url= https://www.gerdan.info/en/about-musicians.html|accessdate= 2020-01-24|archive-date= 2018-09-01|archive-url= https://web.archive.org/web/20180901150706/http://gerdan.info/en/about-musicians.html|url-status= dead}}</ref>
<ref name="spl46">{{navedi splet|title= Chernivtsi Trade and Economics Institute|website= chtei-knteu.cv.ua|lang= en, uk|url= http://chtei-knteu.cv.ua/en/index/|accessdate= 2020-01-24}}</ref>
<ref name="spl47">{{navedi splet|title=Буковинський університет – Main|website= www.bukuniver.edu.ua|lang= en|url= http://www.bukuniver.edu.ua/en/|accessdate= 2019-05-21}}</ref>
<ref name="spl48">{{navedi splet|title= Bucovina State University of Finance and Economics {{!}} Admission {{!}} Tuition {{!}} University|website= www.unipage.net|lang= en, ru|url= https://www.unipage.net/en/10177/bucovina_state_university_of_finance_and_economics|accessdate= 2020-01-24}}</ref>
<ref name="spl49">{{navedi splet|title= Sport & Tourism|lang= en|url= http://www.city.cv.ua/English/SportTourism/|accessdate= 2007-09-25|work= Uradno spletišče mesta Črnovice}}</ref>
<ref name="spl50">{{navedi splet|title= Venues used in GP 1971–2005|lang= en|url= http://www.thejohndaveypages.org/JD_GP/MIXXXVNVN.htm|accessdate= 2009-11-02|website= thejohndaveypages.org}}</ref>
<ref name="spl51">{{navedi splet|title= FIM Sidecarcross World Championship—2010 Calendar|website= spletišče [[Mednarodna motociklistična zveza|FIM]]|lang= en|url= http://www.fim-live.com/en/sport/sidecarcross/events/|accessdate= 2009-10-30|archive-url= https://web.archive.org/web/20110812011944/http://www.fim-live.com/en/sport/sidecarcross/events/|archive-date= 2011-08-12}}</ref>
<ref name="spl52">{{navedi splet|title= FIM Sidecar Motocross World Championship - Ukraine|website= spletišče FIM|lang= en|url= https://www.fim-moto.com/en/calendars/view/fim-sidecar-motocross-world-championship-ukraine-10223|accessdate= 2021-05-31}}</ref>
<ref name="spl53">{{navedi splet|title= Ukrainian town of Chernivtsi introduces innovative hybrid trolleybuses &#124; EU Neighbours|date= 2021-05-11|lang= en|url=https://www.euneighbours.eu/en/east/stay-informed/news/ukrainian-town-chernivtsi-introduces-innovative-hybrid-trolleybuses}}</ref>
}}
{{refend}}

== Viri ==

{{refbegin|1|normalfont=yes}}
* {{citat|last1= Blackie|first1= Christina|title= Etymological Geography...|date= 1876|publisher= Daldy, Isbister, & Co.|location= London|pages= [https://archive.org/details/etymologicalgeo00blac/page/37 37]|url= https://archive.org/details/etymologicalgeo00blac}}
* {{citat|author1= cheredaryk|title= Об'їздна дорога в Чернівцях|date= 1. april 2008a|website= Чернівці, Чернівецька область – новини в газеті Версії|lang= uk|url= http://versii.cv.ua/ekonomichni/ob-yizdnih-dorig-stane-bil-she/96.html|accessdate= 2020-01-20}}
* {{citat|author1= cheredaryk|title= Моніторимо довкілля|date= 6. junij 2008b|website= Чернівці, Чернівецька область – новини в газеті Версії|lang= uk|url= http://versii.cv.ua/news/monitorymo-dovkillya/354.html|accessdate= 2020-01-20}}
* {{citat|author1= cheredaryk|title= Буковинський Шиндлер – колишній мер Чернівців|date= 2011-09-15|website= Чернівці, Чернівецька область – новини в газеті Версії|lang= uk|url= http://versii.cv.ua/news/bukovynskyj-shyndler-kolyshnij-mer-chernivtsiv/14230.html|accessdate= 2019-12-28}}
* {{citat|last1= Danilova|first1= Maria|title= With few Jewish neighbors, residents of Ukrainian town attend 'cinegogue'|date= 2012-11-24|website= timesofisrael.com|lang= en|url= https://www.timesofisrael.com/with-few-jewish-neighbors-residents-of-ukrainian-town-attend-cinegogue/}}
* {{citat|editor-last1= Dolinar
|editor-first1= Ksenija|editor-link1= Ksenija Dolinar|editor-last2= Duša|editor-first2= Zdravko|editor-link2= Zdravko Duša|contribution= Černovci|title= [[Leksikon Cankarjeve založbe]]|date= 1988|pages= 169|publisher= [[Cankarjeva založba]]|location= Ljubljana|isbn= 86-361-0221-9|cobiss= 486659|oclc= 441918601}}
* {{citat|last1= Fati|first1= Sabina|title= Vor veni vremuri mai bune pentru românii din Ucraina. Dar nu acum|date= 2023-01-04|website= [[Deutsche Welle]]|lang= ro|url= https://www.dw.com/ro/vor-veni-vremuri-mai-bune-pentru-rom%C3%A2nii-din-ucraina-dar-nu-acum/a-64280943}}
* {{citat|last1= Gavriljuk|first1= Hristina|title= Міським головою Чернівців обрали підприємця Романа Клічука: офіційні результати|date= 2020-11-30|website= [[Suspilne Novini|suspilne.media]]|lang= uk|url= https://suspilne.media/84033-miskim-golovou-cernivciv-obrali-pidpriemca-romana-klicuka-oficijni-rezultati/|accessdate= 2022-05-14}}
* {{citat|last1= Ghenghea|first1= Mircea-Cristian|title= Cernăuţi-600 de ani de atestare documentară internă|journal= Astra|date= december 2008|volume= XIV|issue= 4 (54)|pages= 3|lang= ru|url= http://astra.iasi.roedu.net/revistaromana/|archive-url= https://web.archive.org/web/20111009104345/http://astra.iasi.roedu.net/revistaromana/|archive-date= 2011-10-09}}
* {{citat|editor-last1= Hoiberg
|editor-first1= Dale Hollis|editor-link1= Dale Hollis Hoiberg|contribution= Abdulhamid I|title= [[Enciklopedija Britannica]]. I: A-ak Bayes|date= 2010|edition= 15.|publisher= Encyclopedia Britannica Inc.|pages= 22|isbn= 978-1-59339-837-8}}
* {{citat|last1= Kurko|first1= Jaroslav|script-title= uk:Положення про офіційний символ Чернівецької міської територіальної громади : Почесний ланцюг міського голови та його Опис|date= 2009-07-04|publisher= [[Mestni svet Črnovic]]|lang= uk|url= http://chernivtsy.eu/portal/9/939-939.html|accessdate= 2013-09-25|archive-url= https://web.archive.org/web/20130927080301/http://chernivtsy.eu/portal/9/939-939.html|archive-date= 2013-09-27}}
* {{citat|last1= Kutsch|first1= Karl-Josef|authorlink1= Karl-Josef Kutsch|last2= Riemens|first2= Leo|authorlink2= Leo Riemens|title= Gerlach-Rusnak, Rudolf|date= 2012|work= [[Großes Sängerlexikon]]|publisher= [[Walter de Gruyter]]|edition= 4.|lang= de|page= 1700|url= https://books.google.com/books?id=dsfq_5dFeL0C&pg=1700|isbn= 978-3-59-844088-5}}
* {{citat|last1= Lihaciu
|first1= Ion|title= Czernowitz 1848–1948. Das kulturelle Leben einer Provinzmetropole|date= 2012|publisher= Parthenon Verlag|location= Kaiserslautern ; Mehlingen|isbn= 978-3-942994-00-2|oclc= 797183266}}
* {{citat|last1= Majdanjuk|first1= Inna|title= Міла Куніс зіграє у трилері "Чорний лебідь"|date= 2009-08-13|website= [[gazeta.ua]]|lang= uk|url= http://gazeta.ua/index.php?id=303824}}
* {{citat|last1= Mihajlišin|first1= V. M.|title= Обговорення проекту Стратегічного плану розвитку міста Чернівців на 2012—2016 роки.|date= 2012-04-28|publisher= Mestni svet Črnovic|lang= uk|url= http://chernivtsy.eu/strategy/news/shanovni-chernivchany/176|accessdate= 2013-09-25|archive-date= 2013-09-27|archive-url= https://web.archive.org/web/20130927080401/http://chernivtsy.eu/strategy/news/shanovni-chernivchany/176}}
* {{citat|last1= Moldovan|first1= Ioana|title= Lives in a suitcase: The refugees fleeing the Russia-Ukraine war|date= 2022-03-01|website= Aljazeera|publisher= Aljazeera|lang= en|url= https://www.aljazeera.com/gallery/2022/3/1/photos-lives-in-a-suitcase-the-refugees-fleeing-the-russia-ukraine-war|accessdate= 2022-03-24|location= Romunija}}
* {{citat|last1= Pahomi|first1= Mircea|title= Cetatea Ţeţina – Cernăuţi|journal= Astra|date= oktober 1998|volume= IV|issue= 3 (13)|lang= ro|url= http://astra.iasi.roedu.net/texte/pahomi.html|archive-url= https://web.archive.org/web/20111009104301/http://astra.iasi.roedu.net/texte/pahomi.html|archive-date= 2011-10-09}}
* {{citat|last1= Peel|first1= Murray Cameron|last2= Finlayson|first2= Brian Leslie|last3= McMahon|first3= Thomas Aquinas|date= 2007|title= Updated world map of the Köppen&ndash;Geiger climate classification|journal= [[Hydrology and Earth System Sciences]]|volume= 11|issue= 5|pages= 1633–1644|doi= 10.5194/hess-11-1633-2007|bibcode= 2007HESS...11.1633P|url= http://www.hydrol-earth-syst-sci.net/11/1633/2007/hess-11-1633-2007.pdf|issn= 1027-5606|url-status= live|archive-url= https://web.archive.org/web/20120203170339/http://www.hydrol-earth-syst-sci.net/11/1633/2007/hess-11-1633-2007.pdf|archive-date= 2012-02-03|df= dmy-all|doi-access= free}}
* {{citat|editor-last1= Rabinbach
|editor-first1= Anson|chapter= Ergebnisse der Volkszählungen der K. K. Statistischen Central-Kommission u.a.|title= The Migration of Galician Jews to Vienna : Austrian History Yearbook|date= 1975|volume= XI|publisher= Berghahn Books/Rice University Press|location= Houston|pages= 46/47 (tabela III)}}
* {{citat|last1= Razumkov|first1= D.|title= Про утворення та ліквідацію районів. Постанова Верховної Ради України № 807-ІХ.|date= 2020-07-18|website= Голос України|lang= uk|url= http://www.golos.com.ua/article/333466|accessdate= 2020-10-03}}
* {{citat|last1= Rihlo
|first1= Petro Vasiljovič|authorlink1= Petro Vasiljovič Rihlo|script-title= ru:Архітектурна спадщина Чернівців австрійської доби: Матеріали Міжнародної наукової конференції (Чернівці, 1-4 жовтня 2001 року)|date= 2003|publisher= Zoloti litavri|location= Črnovice|pages= 9|lang= uk|isbn= 966-8029-28-3}}
* {{citat|editor-last1= Smith|editor-first1= William|editor-link1= William Smith (leksikograf)|contribution= Pyretus|title= [[Dictionary of Greek and Roman Geography]]|date= 1854|volume= 1 & 2|publisher= Walton and Maberly|location= London|chapter-url= https://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus:text:1999.04.0064:entry=pyretus-geo}}
* {{citat|last1= Stănică|first1= Viorel|title= Administrarea teritoriului României în timpul celui de-al doilea Război Mondial|journal= Transylvanian Review of Administrative Sciences|date= 2007|volume= 9|issue= 19|pages= 107–116|lang= ro|url= https://www.rtsa.ro/rtsa/index.php/rtsa/article/view/166}}
* {{citat|last1= Ursan|first1= Radu|title= Dr. Vasile Astărăstoae, despre românii din Ucraina: Există o politică de asimilare a românilor. În 15 ani, la vizitele mele în Ucraina, în fiecare an, am întâlnit tot mai puțini oameni care vorbeau limba română|date= 2023-01-22|website= r3media.ro|lang= ro|url= https://r3media.ro/dr-vasile-astarastoae-despre-romanii-din-ucraina-exista-o-politica-de-asimilare-a-romanilor-in-15-ani-la-vizitele-mele-in-ucraina-in-fiecare-an-am-intalnit-tot-mai-putini-oameni-care-vorbeau-li/}}
* {{citat|last1= Vasilčišin|first1= O.|script-title= uk:ПОЛОЖЕННЯ про почесну відзнаку Чернівецької міської ради — медаль «На славу Чернівців» та її ОПИС|date= 2009-07-04|publisher= Mestni svet Črnovic|lang= uk|url= http://chernivtsy.eu/portal/9/854-854.html|accessdate= 2013-09-25|archive-url= https://web.archive.org/web/20130927080256/http://chernivtsy.eu/portal/9/854-854.html|archive-date= 2013-09-27}}
* {{citat|last1= Vermenič|first1= Jaroslava Volodimirivna|authorlink1= Jaroslava Volodimirivna Vermenič|title= ЧЕРНІВЕЦЬКА ОБЛАСТЬ|date= 2013|work= Encyclopedia of Ukrainian History|publisher= [[Naukova dumka]], [[Inštitut za zgodovino Ukrajine Nacionalne akademije znanosti Ukrajine]]|volume= 10|lang= uk|url= http://www.history.org.ua/?termin=Chernivetska_oblast|isbn= 978-966-00-1359-9|quote= V 9.-11. stoletju so na ozemlju Črnoviške oblasti živela plemena Tivercev in Hrvatov. Od konca 10. do 11. stoletja je ravninski del sodobne regije postal obrobje Kijevske Rusije, nato Gališke kneževine, v drugi polovici 14. stoletja je postala del moldavske kneževine (ki je v 16. stoletju postala vazal Osmanskega).}}
* {{citat|last1= Voroncov|first1= Sergij|script-title= uk:Буковинський Шиндлер|date= 2009-01-30|website= [[Dzerkalo tižnja|zn.ua]]|lang= uk|url= https://dt.ua/SOCIETY/bukovinskiy_shindler.html|accessdate= 2019-12-28|archive-date= 2019-12-28|archive-url= https://web.archive.org/web/20191228145543/https://dt.ua/SOCIETY/bukovinskiy_shindler.html|url-status= dead}}
* {{citat|last1= Zagorskyi|first1= Orest|script-title= uk:Презентовано логотип 600-річного ювілею Чернівців|date= 2010-09-22|lang= uk|url= http://www.brandbook.kiev.ua/2010/09/600.html|url-status= live|archive-url= https://web.archive.org/web/20130927235108/http://www.brandbook.kiev.ua/2010/09/600.html|archive-date= 2013-09-27}}
* {{citat|last1= Zhukovsky|first1= Arkadii|title= Chernivtsi|date= 2010|website= [[Encyclopedia of Ukraine]]|publisher= [[Center za ukrajinsko-kanadske študije]]|lang= en|url= https://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages%5CC%5CH%5CChernivtsi.htm|accessdate= 2022-10-18}}
{{refend}}

== Zunanje povezave ==

{{Wikipotovanje|Chernivtsi}}
{{kategorija v Zbirki|Chernivtsi}}

* [http://0372.com.ua/ Informacijski portal Črnovic] {{in lang|uk}}
* {{navedi splet|url= http://city.cv.ua/english/|title=Main Page|accessdate= 2010-04-12|work= Chernivtsi City Official Site/English|archive-url= https://web.archive.org/web/20110926235718/http://www.city.cv.ua/English/|archive-date= 2011-09-26|url-status= dead}} {{in lang|en}}
* {{navedi splet|url= http://chernivtsy.eu/english/|title=Main Page|accessdate= 2009-12-12|work= Chernivtsi City Official Site/English(mirror)}} {{in lang|en}}
* [http://www.tabletmag.com/jewish-arts-and-culture/books/117117/everything-is-regurgitated ''Everything Is Regurgitated'', Vladislav Davidzon] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121201131050/http://www.tabletmag.com/jewish-arts-and-culture/books/117117/everything-is-regurgitated |date= 2012-12-01}}, ''[[Tablet (časopis)|Tablet]]'' {{in lang|en}}
* [https://web.archive.org/web/20161005213747/http://www.cdt.ch/cultura-e-spettacoli/storia/112969/per-le-vie-di-chernivtsi-citta-dei-sogni-yiddish.html "Per le vie di Chernivtsi, città dei sogni yiddish", Tommy Cappellini], ''[[Corriere del Ticino]]'' {{in lang|it}}
* [https://web.archive.org/web/20131219031742/http://cv.zyvafarba.com/ Фото Чернівців] {{in lang|uk}}
* [https://www.jewishgen.org/Communities/community.php?usbgn=-1037073 Chernivtsi, Ukraine] na [[JewishGen]] {{in lang|en}}
* [http://mistoinfo.com/ Віртуальний 3D-тур Чернівцями] {{in lang|uk}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Črnovice| ]]
[[Kategorija:Črnoviška oblast]]
[[Kategorija:Mesta v Ukrajini]]
[[Kategorija:Magdeburške pravice]]
[[Kategorija:Bukovina]]