Ogled vira Časovni pregled glasbenotehničnih izumov

'''Časovni pregled glasbenotehničnih izumov''' je pregled [[izum]]ov, ki so tako ali drugače povezani z [[glasba|glasbo]], od mehanskih do [[elektrika|električnih]] priprav, [[glasbilo|glasbil]] in drugih inovacij, po obdobjih in letih.

==Pregled==
===Začetki===
* [[3. stoletje pr. n. št.]] – [[Ktezibij]] iz [[Aleksandrija|Aleksandrije]] je izumil [[hidravlij]], prve znane mehanske [[orgle]] s [[piščal]]mi. Hidravlij je uporabljal [[voda|vodo]], da je uravnaval [[tlak|pritisk]] v orglah. ''Pnigeus'', majhen zračni zbiralnik, podoben [[zvon]]u, je bil pričvščen v sodu z vodo. Voda je potiskala zrak navzgor, od koder so bile z njim oskrbovane piščali.
* [[890]] – Zapisana je bila ''[[Banu Musa]]'', najstarejša znana razprava o [[avtomat|samodejnem]] instrumentu, orglah.
* [[1000]] – Skladatelj [[Guido Areški]] je razvil obliko [[solmizacija|solmizacije]], ki je za pomnjenje »neznanih pesmi« uporabljala [[mnemonika|mnemonični]] sistem. Postopek spominske opore je vseboval [[črka|črkovne]] in [[zlog]]ovne [[znak]]e, pa tudi točke ([[sklep]]e) človeške [[roka|roke]].
* [[1400]] – Pojavil se je [[hurdy-gurdy]], [[lajna|lajni]] podobne orgle. Z njim so igrali [[izoritmija|izoritmične]] [[motet]]e, ki so uporabljali vzorce [[ritem|ritmov]] in višin [[ton]]ov, s katerimi so definirali [[glasbena kompozicija|kompozicijo]]. Izoritmične motete sta pisala skladatelja [[John Dunstable]] in [[Guillaume Dufay]] v 13. in 14.&nbsp;stoletju. Trajanje in melodični vzorci niso imeli enake dolžine. Glasba je nastajala skozi različne [[permutacija|permutacije]] tonov in [[nota|notnih]] vrednosti, zaradi česar je nastal zamik. Skladatelj je moral izmenjati vse note in trajanja, da je prišel do osnovnega vzorca.

===Moderna doba===
* [[1500]] – Iznajden je bil postopek preslikave črk v tone, imenovan ''[[soggetto cavato]]''. To tehniko je uporabil [[Josquin des Pres]] v svoji [[maša|maši]] ''Herkules, vojvoda Ferrare''. Uporabljali so se le [[samoglasnik]]i iz [[solmizacijski zlog|solmizacijskega zloga]] (na primer e = re = D; u = ut = C: H'''e'''r-k'''u'''-l'''e'''s = D, C, D). Tak vzorec so uporabljali za imena in priimke, mesta idr. italijanski skladatelj in glasbeni teoretik [[Don Nicola Vicentino]] je iznašel ''[[archicembalo]]'', [[čembalo|čembalu]] podoben [[glasbilo|instrument]] s šestimi [[klaviatura]]mi in [[oktava|oktavo]], razdeljeno na 32 tonov.
* [[1503]] – [[Giovanni Spinetti]] je skonstruiral [[strunsko glasbilo|kordofoni instrument]], imenovan [[spinet]].
* [[1600]] – [[Athanasius Kircher]] je v svoji [[knjiga|knjigi]] ''Musurgia Universalis'' opisal mehansko [[naprava|napravo]] za [[glasbena kompozicija|komponiranje]]. Za predstavitev [[glasbena lestvica|lestvice]], [[ritem|ritma]] in [[tempo|tempa]] je uporabil [[število|številska]] in [[aritmetika|aritmetična]] [[razmerje|razmerja]], kar je poimenoval ''Arca Musarithmica''.
* [[1624]] – Angleški filozof in esejist [[Francis Bacon]] je v delu ''New Atlantis'' pisal o znanstveni [[utopija|utopiji]]: »imamo hiše zvoka, kjer uporabljamo in nazorno prikazujemo vse vrste zvokov. Imamo [[glasbena harmonija|harmonije]], ki jih vi nimate, četrttonske in manjše dele zvokov.«
* [[1644]] – Iznajden je bil instrument ''Nouvelle'', [[hidravlika|hidravlični]] stroj, ki je proizvajal zvoke.
* [[1738]] – Iznajdeni so bili ''mehanski ptiči'' in [[sodarske orgle]]. V okviru [[Industrijska revolucija|industrijske revolucije]] so poskušali izkoristiti [[parni stroj]] za mehanske računske naprave.
* [[1761]] – [[Abbe Delaborde]] je v [[Pariz]]u skonstruiral ''[[clavecin électrique]]''. [[Benjamin Franklin]] je izpopolnil [[stekleni harmonij]]. [[Johann Nepomuk Mälzel]], izumitelj [[metronom]]a in [[Ludwig van Beethoven|Beethovnov]] prijatelj, je izumil instrument s tipkami, imenovan [[panharmonicon]].
* [[1787]] – [[Wolfgang Amadeus Mozart|Mozart]] je skomponiral [[glasbena kompozicija|skladbo]] ''[[Musikalisches Wurfelspiel]]''. Sestavljena je bila iz niza prezloženih [[takt]]ov, prirejenih v poljubne 8-taktne fraze. Vsak met para [[kocka|kock]] je predstavljal posamezno frazo, in tako je po osmih metih lahko določil prvo frazo.
* [[1796]] – Iznajden je bil ''[[carillon]]'', [[kromatika|kromatično]] uglašena glasbena naprava, ki je samodejno igrala z uporabo [[perforacija|perforiranega]] [[valj]]a.
* [[1830]] – [[Robert Schumann]] je skomponiral ''[[Abegg Variacije]]'', [[opus|op.]]&nbsp;1. Skladbo je poimenoval po enem od svojih deklet. Osnovna tema je slonela na tonih A-B-E-G-G, ki so bie črke njenega [[ime]]na. Pozneje so to uporabljali kot tehniko ''[[sogetto cavato]]''.
* [[1832]] – [[Samuel Finley Breese Morse]] je izumil [[telegraf]].
* [[1833]]/[[1834]] - Angleški matematik, filozof in pionir računalništva [[Charles Babbage]] je zgradil velikanski mehanski [[računalnik]], imenovan [[diferenčni stroj]]. Leta 1834 je narisal načrt za napravo z imenom analitični stroj (''Analytical Engine''), ki ga ni nikoli izvedel. Pri dokumentiranju teh fantastičnih naprav je sodelovala [[Ada Lovelace]], hči lorda [[George Noel Gordon Byron|Byrona]].
* [[1835]] – Robert Schumann je skomponiral ''[[Carnaval]]'', op.&nbsp;9, enaindvajset kratkih [[klavir]]skih skladb. Vsaka skladba se je nanašala na drugo črko.
* [[1846]] – [[Adolphe Sax]] je v Franciji [[patent]]iral glasbilo, imenovano [[saksofon]].
* [[1859]] – [[David Edward Hughes]] je izumil telegraf s tipkovnico, podobno [[klaviatura|klavirski]], ki je sprožila mehanizem.
* [[1863]] – [[Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz]] je napisal knjigo ''O senzcijah tona kot psihološke osnove za glasbeno teorijo'', ki velja za enega od temeljev sodobne [[akustika|akustike]].
* [[1867]] – Hipps, direktor [[tovarna|tovarne]] telegrafov v [[Neuchatel]]u, [[Švica]], je izumil elektromehanski klavir.
* [[1876]] – [[Elisha Gray]] (soizumitelj [[telefon]]a ob [[Alexander Graham Bell|Bellu]]) je izumil ''elektroharmonični'' ali ''elektroglasbeni'' klavir. To glasbilo je prenašalo tone (glasbeni material) po [[žica]]h. Koenig je izumil ''tonametrik''. To glasbilo je razdelilo štiri [[oktava|oktave]] v 670 enakih delov in je bilo najzgodnejši [[mikrotonalnost|mikrotonalni]] instrument.
* [[1877]] – [[Thomas Alva Edison]] (1847–1931) je izumi [[fonograf]]. To je bila prva [[priprava]] z možnostjo zapisovanja zvoka: na premikajoč se trak s [[parafin]]om prekritega papirja je igla izdolbla brazde. [[Emile Berliner]] (1851–1929) je sočasno z Edisonom izumil in [[patent]]iral cilindrični in ploščasti fonografski sistem.
* [[1880]] – [[Alexander Graham Bell]] (1847–1922) je financiral svoj lastni laboratorij v [[Washington|Washingtonu, D.C.]] ter skupaj s [[Charles Sumner Tainter|Charlesom S. Tainterjem]] zasnoval in patentiral številne zamisli za prenos in snemanje zvoka.
* [[1887]] – [[Emile Berliner]] je izdelal prvo [[gramofonska plošča|gramofonsko ploščo]]. Od Edisonovega sistema je prevzel snemalni, predvajalni in ojačevalni del (odmevnik) ter drobno iglo, ki je bila povezana z membrano za odčitavanje zapisa s plošče.
* [[1893]] – [[Ivan Bajde]] je izumil glasbilo, ki je posnemalo [[citre]], [[harfa|harfo]], [[violina|violino]], [[viola|violo]] in [[violončelo]]. Glasbilo je imelo obliko majhnega [[harmonij]]a. Instrumente je konstruiral tudi njegov sin Ludvik Bajde (znano glasbilo je bilo klaviolina, prav tako v obliki majhnega harmonija).
* [[1895]] – Mikrotonalne teorije [[Julian Carillo|Juliana Carilla]], 96-tonske lestvice, so prispevale k njegovemu razvoju glasbil, ki so reproducirala [[interval (glasba)|intervale]] do šestnajstine tona. Predstavil jih je v [[New York]]u leta&nbsp;1926. Najbolj znana sta ''[[octavina]]'' z osminkami tona in ''[[arpa citera]]'' s šestnajstinkami tona. Ohranjenih je več posnetkov Carillove glasbe, predvsem [[godalni kvartet|godalnih kvartetov]].
* [[1897]] – [[Edwin Steve Votey]] je izumil [[Pianola|pianolo]], instrument, ki je uporabljal vnaprej luknjani perforirani papir, ki se je premikal čez tanek mostiček. Luknje v papirju so odgovarjale 88 odprtinam v klavirski tipkovnici.
* [[1898]] – [[Valdemar Poulson]] (1869–1942) je patentiral svoj ''Telegraphone'', prvi [[magnet]]ni snemalni aparat.

===20. stoletje===
* [[1906]] – [[Thaddeus Cahill]] je izumil [[dinamofon]], pripravo, ki je producirala glasbo z [[dinamo]]m na [[izmenični tok]]. To je bil '''prvi umetno ustvarjen zvok'''. Dinamofon je bil tudi znan kot [[telharmonij]]. Instrument je tehtal več kot 200&nbsp;ton in je bil namenjen prenosu zvoka prek telefonskih žic, čeprav so bile žice preveč rahle za vse signale. Generatorji so proizvajali tone različnih [[frekvenca|frekvenc]] in [[amplituda|jakosti]].
* [[1907]] – [[Ferruccio Busoni]] (1866–1924) je verjel, da je dotedanji glasbeni sistem zelo omejen, zato je trdil, da je istrumentalna glasba mrtva. V svoji razpravi o [[estetika|estetiki]] ''Skica nove glasbe'' (''Sketch of a New Music'') je razpravljal o prihodnosti glasbe.
* [[1910]] – V [[New York]]u so prvič oddajali [[radio]]. Prva radijska postaja je bila prav tako v New Yorku ustanovljena leta 1920.
* [[1912]] – [[Henry Cowell]] (1897–1965) je v klavirski glasbi predstavil [[zvočna ploskev|zvočne ploskve]] ({{jezik-de|Klangfläche}}); primera sta ''banshee'' in [[eolska harfa]].
* [[1914]] – Prvi [[koncert (glasbena prireditev)|koncert]] [[futurizem|futuristične]] glasbe. Koncertno prireditev, imenovano ''Umetnost hrupov'', sta priredila [[Filippo Marinetti]] in [[Luigi Russolo]] v [[Milano|Milanu]].
* [[1920]] – Ruski skladatelj [[Lev Theremin]] je izumil [[eterofon]] (pozneje imenovan ''teremin'' ali ''tereminovoks''). Instrument je uporabljal dva [[oscilator]]ja v [[vakuum]]ski cevi, s katerima je proizvajal tone. Imel je tudi [[antena|anteno]], s katero je bilo mogoče doseči dinamične spremembe. Uporabljali so ga številni skladatelji, vključno z [[Edgar Varese|Edgarjem Varesejem]].
* [[1922]] – Skladatelj [[Darius Milhaud]] je eksperimentiral s transformacijo [[vokal]]a z uporabo sprememb hitrosti fonografa. [[Ottorino Respighi]] (1879–1936) je v skladbi ''Pini di Roma'' uporabil fonografski posnetek [[slavec|slavčkov]].
* [[1926]] – Nemški skladatelj [[Jörg Mager]] je sestavil [[elektrika|elektronski]] instrument [[sferofon]]. Instrument je bil prvič predstavljen na [[Donaueschingen]]skem festivalu. Ruski skladatelj [[Nikolaj Rimski-Korsakov]] je za ta instrument skomponiral nekaj eksperimentalnih del. Mager je pozneje izdelal še [[partiturofon]] in [[kalejdofon]], ki sta se oba uporabljala na glasbenih odrih. Vsi ti instrumenti so bili uničeni v drugi svetovni vojni. [[George Antheil]] (1900–1959), ameriški izseljenec v Franciji, je skomponiral ''[[Ballet Mechanique]]''. Delo je bilo napisano za klavirje, [[ksilofon]]e, [[pianola|pianolo]], hišne zvonce in letalski [[Letalski vijak|letalski propeler]].
* [[1928]] – [[Maurice Martenot]] je sestavil instrument, imenovan ''[[ondes Martenot]]'' (najprej imenovan ''ondes musicales''). Ta instrument je bil zasnovan podobno kot [[teremin]], vendar je namesto radijske antene za doseganje [[kondenzator]]skih diferenc uporabljal premično električno pripravo. Skladbe zanj so psali [[Arthur Honegger]], [[Olivier Messiaen]], [[Darius Milhaud]], [[Henri Dutilleux]] in [[Edgar Varese]]. [[Friedrich Trautwein]] (1888–1956) je izumil [[travtonij]]. Za to glasbilo so skladbe napisali Hindemith, [[Richard Strauss]] in Varese, ohranil pa se ni noben posnetek.
* [[1929]] – Američan [[Laurens Hammond]] je iznašel [[Hammonove orgle]], [[novachord]], [[solovox]] in različne [[reverb]]ne naprave. Hammondove orgle so uporabljale 91 vrtečih se elektromagnetnih ploščatih [[generator]]jev, ki jih je poganjal sinhroni [[motor]], povezan s [[prestava]]mi in [[tonsko kolo|tonskimi kolesi]]. Deloval je po načelu [[aditivna sinteza|aditivne sinteze]].
* [[1931]] – [[Ruth Crawford Seeger]] je skomponiral ''Godalni kvartet 1931''. To je bila ena od prvih skladb, v kateri je bil uporabljen razširjeni serializem, sistematična organizacija tonskih višin, [[ritem|ritma]], [[glasbene|dinamike]] in [[artikulacija (glasba)|artikulacije]]. [[Henry Cowell]] je v sodelovanju z [[Leon Theremin|Leonom Thereminom]] sestavil [[ritmikon]], instrument, ki je lahko igral metrične kombinacije skoraj neomejene kompleksnosti. Za ta instrument je Cowell skomponiral ''Rhytmicana concerto''. [[Jörg Mager]] je dobil nalogo, da ustvari elektronske glasove zvonov za [[bayreuth]]sko postavitev ''[[Parsifal]]a''.
* [[1935]] – Podjetje [[Allegemeine Elektrizitäts Gesellschaft]] ([[AEG]]) je predstavilo prvi [[magnetofon]].
* [[1937]] – [[Orson Welles]] je režiral ''[[Vojna svetov|Vojno svetov]]'' pisatelja [[Herbert George Wells|Herberta Georgea Wellsa]]. Bil je prvi [[filmski režiser]], ki je uporabil tehniko ''[[fade-in]]'' in ''[[fade-out]]'', na filmu pa je bila prvič predstavljena leta&nbsp;1941 (''[[Državljan Kane]]''). Do takrat so vsi filmski režiserji uporabljali ostre glasbene reze. Sestavili so elektroakustični klavir [[electrochord]].
* [[1938]] – Sestavili so ''[[novachord]]''.
* [[1939]] – [[John Cage]] (1912–1992) je začel eksperimentirati z [[indeterminacija|indeterminacijo]] ([[naključna glasba|naključno glasbo]]). V svoji skladbi ''Imaginary Landscape No.&nbsp;1'' so izvajalci predvajali glasbo iz več elektronskih predvajalnikov in menjali spremenljivko hitrosti. Nastala je plastična avdiokaseta. Zasnovan je bil ''[[sonorous cross]]'' (glasbilo, podobno [[teremin]]u).
* [[1941]] – Iznašli so instrument [[ondiolin]].
* [[1944]] – [[Percy Grainger]] in [[Burnett Cross]] sta patentirala stroj, ki je glasbo »osvobodil« nujnosti ustaljene [[tonska uglasitev|uglasitve]] in ritmične netočnosti izvajalcev. Mehanska invencija za komponiranje ''svobodne glasbe'' je uporabljala 8 [[oscilator]]jev in sinhrono napravo v povezavi z občutljivim [[fotopapir]]jem z namenom, da bi se projektirana notacija lahko spremenila v zvok.
* [[1947]] – V [[Bellovi laboratoriji|Bellovih laboratorijih]] (Bell Labs) so razvili [[radijski tranzistor]]. Ustvarjen je bil instrument [[klaviolina]].
* [[1948]] – Ameriški skladatelj [[John Scott Trotter]] je sestavil [[aparat]] za skladanje popularne glasbe. Kanadčan [[Hugh LeCaine]] je izdelal ''electronic sakbutt'', instrument, ki je zvenel kot [[violončelo]]. Pariški radijski tehnik [[Pierre Schaeffer]] je napisal več kratkih [[etuda|etud]], ki jih je poimenoval ''[[musique concrete]]''. Oktobra&nbsp;1948 so Schaefferjeve zgodnje etude radijsko prenašali v okviru »Koncerta hrupov« ({{jezik|fr|Concert de bruits}}). [[Joseph Schillinger]] je napisal knjigo ''Matematične osnove umetnosti'' ({{jezik|en|The Mathematical Basis of the Arts}}).
* [[1949]] – Pierre Schaeffer in tehnik [[Jacques Poullin]] sta eksperimentirala z zvokom, ki sta ga imenovala ''musique concrete''. Skupaj s [[Pierre Henry|Pierrom Henryjem]] (1927–1996) so skomponirali ''Symphonie pour un homme seul'' (Simfonijo za enega izvajalca). [[Olivier Messiaen]] je skomponiral ''Mode de valeurs et d'intensities'', klavirsko skladbo, ki je bila zasnovana ne le na višinah tonov, ampak tudi na njihovih dolžinah, jakosti in artikulaciji. [[Harald Bode]] je izumil [[melochord]]. Iznašli so naslednja glasbila: ''[[electronium pi]]'' (uporabljali so ga nekateri nemški skladatelji, na primer [[Hans Brehme]] (1904–1952), [[Helmut Degen]] (1911–1954) in [[Wolfgang Jacobi]]), ''[[multimonica]]'', [[polikordne orgle]], ''[[tuttivox]]'', [[Marshallove orgle]] in druge manjše električne orgle.
* [[1950]] – [[Luciano Berio]] je ustanovil ''Milanski studio''.
* [[1951]] – [[Clara Rockmore]] je z [[teremin]]om nastopila na svetovni turneji. Pierre Henry je skomponiral skladbo ''Variations on a Door and a Sigh'' ([[variacije]] na vrata in vzdihljaj). Studio francoske radiotelevizije je ustanovil formalno skupino ''Groupe de Musique Concrete'', ki je bila odprta navzven tudi drugim skladateljem, kot so Messiaen in njegovi učenci [[Pierre Boulez]], [[Karlheinz Stockhausen]] in [[George Barraque]]. Boulez in Stockhausen sta skupino kmalu zapustila, ker Schaeffer ni bil pristaš uporabe elektronskih zvokov, ampak uporabe posnetkov. Naključna glasba Johna Cagea je dosegla višek s skladbo ''Music of Changes''; skladba je temeljila na kartah iz knjige kitajskih prerokovalcev [[I Čing]]. ''Structúres, knjiga Ia'' so bile prvi Boulezov poskus uporabe majhne količine glasbenega gradiva v [[serialna glasba|serialni glasbi]].
* [[1951]] – [[Herbert Eimert]] in [[Robert Beyer]] sta ustvarila prve skladbe samo z uporabo elektronsko generiranih tonov. Skladbe so uporabljale mehansko napravo, ki je igrala napeve [[Stephen Foster|Stephena Fosterja]].
* [[1952]] – [[Herbert Eimert]] je ustanovil [[köln]]sko radijsko postajo {{jezik|de|Nordwestdeutscher Rundfunk}} (pozneje {{jezik|de|Westdeutscher Rundfunk}}). Kmalu se je povezal s [[Karlheinz Stockhausen|Karlheinzem Stockhausnom]] in sta skupaj ustvarjala [[elektronska glasba|elektronsko glasbo]]. [[John Cage]] je skomponiral slavno skladbo, imenovano ''[[4′33″]]''. Skladatelj je poskušal osvoboditi tako poslušalca kot skladatelja vsakršne zavestne odločitve, zato so edini zvoki v tej skladbi tisti, ki jih povzroči publika. (Skladba je znana tudi pod imenom ''Štiri in pol minute tišine''.)
* [[1953]] – [[Robert Beyer]], [[Werner Meyer-Eppler]] in [[Herbert Eimert]] so začeli eksperimentirati z elektronsko generiranimi zvoki. Eimert in Meyer-Eppler sta poučevala na [[darmstadt]]ski poletni šoli, prav tako pa tudi v Parizu. [[Louis Baron]] in [[Bebe Baron]] sta odprla zasebni studio v New Yorku in proizvajala elektronsko glasbo za znanstvenofantastične filme, kot sta ''[[Prepovedani planet]]'' (''Forbidden Planet'') (1956) in ''[[Atlantida, izgubljena celina]] (''Atlantis, the Lost Continent'', 1961). [[Otto Luening]] in [[Vladimir Usačevski]] sta 28.&nbsp;oktobra&nbsp;1953 predstavila prvi koncert v muzeju sodobne umetnosti v New Yorku. Program je vseboval Usačevskijevo skladbo ''Sonic Contours'' (narejeno iz posnetkov klavirja) in Lueningovo ''Fantasy in Space'' (iz posnetkov [[flavta|flavte]]).
* [[1953]] – [[Karlheinz Stockhausen]] je uporabil Helmholtzovo raziskavo kot temelj za svoji skladbi ''Studie I'' in ''Studie II''. Poskušal je sestaviti zapleteno sintetizirano glasbo iz preprostih [[čisti ton|čistih frekvenc]].
* [[1954]] – [[Hugh LeCaine]] je skomponiral skladbo ''Dripsody''. Edini izvor zvoka za njegovo konkretno glasbo je bil zvok [[kaplja|kaplje]].
* [[1955]] – [[Harry Olson]] in [[Hebert Belar]], ki sta delala za družbo [[RCA (podjetje)|RCA]], sta iznašla [[sintetizator]] za elektronsko glasbo, imenovan ''Olson-Belar Sound Synthesizer''. Uporabnik je programiral sintetizator s tipkovnico, podobno [[pisalni stroj|pisalnemu stroju]], ki je luknjal 40-kanalni papir z uporabo [[dvojiški številski sistem|dvojiške]] kode. Začelo se je obdobje ''Columbia-Princeton Studia'', s svojimi začetki predvsem v Usačevskijevi dnevni sobi in nato v [[Otto Luening|Lueningovem]] stanovanju. [[Lejaren Hiller]] (1924–1992) in [[Leonard Isaacson]] iz [[Univerza Illinoisa|Univerze Illinois]]a sta skomponirala ''Illiac String Quartet'', '''prvo skladbo z računalniško generirano glasbo'''. Skladba je dobila ime zaradi uporabe računalnika [[Univac]] in nastanka na Univerzi Illinoisa.
* [[1955]] – [[Karlheinz Stockhausen]] je skomponiral skladbo ''Gesang der Junglinge''. To delo vsebuje tako posnetke deških glasov kakor sintetizirane glasove. Prva različica je bila namenjena pêtim zvočnikom. Besedilo ''[[Azarijeva molitev in Pesem o treh svetih otrocih|Benedicte]]'' (Sveto pismo, Daniel) pojejo trije mladi [[Judje]], ki prestajajo [[Nebukadnezar]]jevo preizkušnjo.
* [[1956]] – [[Martin Klein]] in [[Douglas Bolitho]] sta za skladanje uporabila [[Datatron]]ov računalnik, imenovan ''Push-Button Bertha''. Ta [[računalnik]] je bil namenjen izdelavi priljubljenih melodij, ki so izhajale iz naključno izbrane [[datoteka|datoteke]], v poljubno [[tonalna shema|tonalno shemo]]. Delovati je začel elektronski studio [[radio Tokio|radia Tokio]].
* [[1957]] – Otto Luening je napisal skladbo ''Of Wood and Brass'', sestavljeno iz zvokov [[trobenta|trobent]], [[pozavna|pozavn]] in [[marimba|marimb]]. ''Scambi'', skladba [[Henri Pousseur|Henrija Pousseura]], je bila izdelana v milanskem studiu. Ustanovljeni so bili elektronski studio poljskega [[radio Varšava|radia Varšava]], elektronski studio tovarne [[Siemens (podjetje)|Siemens]] ([[München]]) in elektronski studio tovarne [[Philips]] ([[Eindhoven]]). [[David Seville]] je izvedel skladbo ''Chipmunks'' (Veverički) s posnetki človeških glasov, predvajanih z dvojno hitrostjo. Elektronska manipulacija v [[rock]]ovski glasbi se po tem dogodku ni uporabljala še vse desetletje.
* [[1958]] – Edgard Varese (1883–1965) je skomponiral ''Poeme Electronique'' za [[Expo 58|Svetovno razstavo v Bruslju]]. Delo je bilo napisano za predstavitev v Philipsovem paviljonu, stavbi, ki jo je oblikoval znani arhitekt [[Le Corbusier]], njegov asistent pa je bil arhitekt [[Iannis Xenakis]] (ki je pozneje postal bolj znan kot skladatelj). Delo je bilo izvedeeno s približno 425 [[Zvočnik (naprava)|zvočniki]] in spremljano s [[videoprojekcija|projekcijami slik]]. To je bila prva [[multimedija|multimedijska]] produkcija. Iannis Xenakis je za bruseljsko svetovno razstavo skomponiral skladbo ''Concret PH''. Sestavljal jo en sam izvor zvoka: ojačani zvok gorenja [[oglje|oglja]]. Ustanovljena sta bila elektronski studio [[British Broadcasting Corporation|BBC]] Radiophonic Workshop v Londonu in elektronski studio [[Švedski radio|švedskega radia]] v [[Stockholm]]u. [[Luciano Berio]] je skomponiral skladbo »''Thema-omaggio a Joyce''«. Izvor zvoka je posnetek ženske, ki bere iz knjige [[Ulikses]].
* [[1958]] – Karlheinz Stockhausen je skomponiral skladbo ''Kontakti'' za štirikanalni [[magnetofon]]ski trak. Druga različica je bila za klavir, [[tolkala]] in magnetofonski trak.
* [[1958]] – Argentinski skladatelj [[Mauricio Kagel]] je napisal ''Transicion II'', prvo skladbo, pri kateri je bil del predstave kasetofon. Izvedli so jo v [[Köln]]u. Dva glasbenika sta igrala na klavir, prvi na tradicionalni način, drugi na strune in les. Dva druga nastopajoča sta uporabljala kasetofona, s katerima sta z zamikom predvajala že zaigrano.
* [[1959]] – [[Max Mathews]] je v [[Bellovi laboratoriji|Bellovih laboratorijih]] začel pri ustvarjanju zvočnega gradiva eksperimentirati z [[računalniški program|računalniškimi programi]]. Mathews in [[Joan Miller]] (ki je bil tudi zaposlen v Bellovih laboratorijih) sta napisala [[Music4]], prvi vseobsežni računalniški program za umetne zvoke. Različice od 1 do 3 so bile poskusne in so bile napisane v [[zbirni jezik|zbirnem jeziku]]. Različici Music4 in [[Music5]] sta bili napisani v [[fortran]]u. Formalno je bil ustanovljen ''Columbia-Princeton Electronic Music Center''. Skupina je nastala ob podpori [[Rockefellerjeva fundacija|Rockefellerjeve fundacije]] in je predlagala ustanovitev univerzitetnega zbora za [[računalniška glasba|računalniško glasbo]]. V centru Columbia-Princeton Electronic Music Centre so sestavili [[sintetizator]] ''RCA Mark II''. Izvirna različica je bila narejena za '''[[sinteza govora|poustvarjanje človeškega glasu]]'''. Mark&nbsp;II je vseboval [[oscilator]]je in [[generator]]je »hrupa«. Uporabljal je ustaljeno [[Andreas Werckmeister|Werckmeisterjevo]] [[uglasitev]].
* [[1960]] – Upirati so se začeli skladatelji tradicionalne [[orkestrska glasba|orkestrske glasbe]]. Številni so poskušali izvabiti zvoke, podobne elektronskim, iz tradicionalnih glasbil. [[Bruno Bartelozzi]] je napisal knjigo o razširjenih izvajalskih tehnikah. [[Morton Subotnick]], [[Pauline Oliveros]] in [[Ramon Sender]] so ustanovili ''San Francisco Tape Music Center''. [[John Cage]] je skomponiral ''Cartridge Music'', nedeterminirano [[partitura|partituro]] za več izvajalcev, ki so uporabljali [[gramofon]]ske škatle in pripenjali [[mikrofon]]e na različne predmete.
* [[1961]] – V studiu Columbia-Princeton Center se je začelo obdobje prvih elektronskih koncertov. Drugi člani fakultete so glasbo sprejeli sovražno odklonilno. Začela sta se proizvodnja [[integrirano vezje|integrirnih vezij]] in [[VLSI]] (''very large scale integration''). [[Robert Moog]] je skupaj s [[Herbert Deutsch|Herbertom Deutschem]] ustvaril [[električna napetost|napetost]]no nadzorovani sintetizator. [[Luciano Berio]] je skomponiral skladbo ''Visage''. Ta radijska kompozicija je nastala po zamisli [[nebesedno sporazumevanje|nebesednega sporazumevanja]]. Veliko je pasaž, podobnih [[beseda]]m, toda v vsej skladbi se pojavi samo ena resnična beseda (''parole''). Izvajalka je bila skladateljeva žena [[Cathy Berberian]]. [[James Tenney]] je leta 1961 napisal teoretično delo ''Meta+Hodos''.
* [[1962]] – Bellovi laboratoriji so množično proizvajali [[tranzistor]]je, profesionalne [[ojačevalec|ojačevalce]] in omrežja. [[James Tenney]] je napisal računalniški program [[PLF 2|PLF&nbsp;2]], ki ga je uporabil za kompozicijo skladb ''Four Stochastic Studies'', ''Ergodos'' in drugih. [[Iannis Xenakis]] je skomponiral skladbo ''Bohor'' z osem[[kanal]]nim [[zvok]]om. [[Milton Babbitt]] je v studiu Columbia-Princeton skomponiral skladbo ''Ensembles for Synthesizer'' (1962–1964). [[Kenneth Gaburo]] je na Univerzi Illinoisa skomponiral skladbo ''Antiphony&nbsp;III'', za [[pevski zbor|zbor]] in magnetofonski trak. [[Paul Ketoff]] je skonstruiral ''[[synket]]''. Ta sintetizator je nastal za skladatelja [[Johna Eatona]] kot [[glasbilo|instrument]] za predstave v živo.
* [[1963]] – [[Lejaren Hiller]] in [[Robert Baker]] sta skomponirala skladbo ''Computer Cantata''.
* [[1964]] – Izdelali so izpopolnjen sintetizator [[Moog]]. Zamisel o [[modul]]u se je porodila z [[miniaturizacija|miniaturizacijo]] elektronike. [[Gottfried Michael Koenig]] je uporabil [[PR-1]] (''Project1''), v fortranu napisan računalniški program, izveden na računalniku [[IBM 7090|IBM&nbsp;7090]]. Namen programa je bil priskrbeti podatke za izračun strukture glasbene kompozicije, ki je izvajala [[algoritem|algoritmične]] nizane operacije na vnesenih podatkih. Drugo različico PR-1 so izdelali leto pozneje. [[Karlheinz Stockhausen]] je skomponiral skladbo za šest izvajalcev ''Mikrophonie&nbsp;I''. Dva izvajalca sta igrala na velik [[tam-tam]]. Druga dva sta premikala [[mikrofon]]e okoli instrumenta, zadnja dva pa sta nadzorovala elektronsko procesiranje. Turški skladatelj [[Ilhan Mimaroglu]] je napisal skladbo ''Bowery Bum''. To je [[konkretna glasba]]; edini izvor zvoka je [[radirka]]. Skladba je nastala po zamisli slike [[Jean Dubuffet|Jeana Dubuffeta]].
* [[1965]] – Začela se je proizvodnja tehnologije [[Hi-Fi]] ('''''hi'''gh-'''fi'''delity'') za komercialne potrebe. Tržiti so začeli prvi komercialno dosegljiv [[Moog]]ov sintetizator. [[Karlheinz Stockhausen]] je skomponiral skladbo, imenovano ''Solo'', v kateri je uporabil [[kasetofon]] s premaknjenimi [[bralna glava|bralnimi glavami]], zaradi česar je nastali zamik povzročil razliko med posnetkom in [[playback|plejbekom]].
* [[1967]] – [[Walter Carlos]] je z uporabo Moogovega sintetizatorja skomponiral skladbo ''Switched on Bach''. [[Iannis Xenakis]] je napisal knjigo ''Musiques formelles'' ([[Formalizirana glasba]]). To je prva razprava o [[granularna sinteza|granularni sintezi]], [[zvočna ploskev|ploskvah]] in zrnih zvoka. [[Leon Kirschner]] je skomponira ''Godalni kvartet št.&nbsp;3''; to je prva elektronska skladba, ki je prejela [[Pullitzerjeva nagrada|Pullitzerjevo nagrado]]. Skupina [[Grateful Dead]] je izdala ploščo ''Anthem of the Sun''; [[Frank Zappa]] pa je s skupino [[Mothers of Invention]] izdal ploščo ''Uncle Meat''. V obeh albumih se je intenzivno pojavljala elektronska glasba.
* [[1968]] – [[Hugh Davies]] je zbral podatke za mednarodni [[slovar]] glasbenoelektronskih izrazov.
* [[1969]] – Končala se je izdelava instrumenta [[Sal-Mar]], poimenovanega po skladatelju in konstruktorju [[Salvatore Martirano|Salvatoreju Martiranu]]. Sal-Mar je tehtal več kot eno tono in je bil sestavljen iz analognih [[tokokrog]]ov, ročno nadzorovanih s tipkovnico z 291 tipkami. [[Godfrey Winham]] in [[Hubert Howe]] sta priredila [[Music4]] za računalnik [[IBM 7094]] kot [[Music4B]]. Napisan je bil v [[zbirni jezik|zbirnem jeziku]] [[fortran]]ska priredba Music4B pa je bila Music4BF). [[Max Mathews]] in [[Richard F. Moore]] sta v Bellovih laboratorijih razvila [[Groove]], krmilnik analognih sistemov.
* [[1970]] – [[Charles Dodge]] je skomponiral skladbo ''Earth's Magnetic Field'' (Zemeljsko magnetno polje), primer prenosa številske [[statistika|statistike]] v glasbo.
* [[1972]] – Skupina [[Pink Floyd]] je izdala album ''[[The Dark Side of the Moon]]''. Uporabljali so se sklopi sintetizatorjev.
* [[1974]] – Sestavili so elektro-mehanski instrument ''[[Mellotron]]''.To je bila zgodnja oblika [[vzorčevalnik]]a z uporabo zank magnetofonskega traku. Nekatere različice so laho igrale zvoke [[flavta|flavte]] ali [[godala|godal]], uporabljale pa so se za [[film]]sko glasbo in na snemanjih. Virtuozna izvajalka na [[teremin]]u [[Clara Rockmore]] je izdala posnetke z glasbo tega instrumenta.
* [[1976]] – Skladatelj [[Philip Glass]] in libretist [[Robert Wilson]] sta ustvarila veliko multimedijsko [[opera|opero]] v [[minimalizem|mininalističnem]] slogu ''Einstein on the Beach''.
* [[1977]] – V Parizu je pod vodstvom [[Pierre Boulez|Pierra Bouleza]] nastal ''Institut de Recherche et Coordination Acoustique/Musique'' (Inštitut za raziskovanje in koordiniranje akustike/glasbe; IRCAM). [[Peter Samson]] je sestavil ''Systems Concepts Digital Synthesizer'' (SCDS). Ta je lahko v [[realni čas|realnem času]] generiral signal in [[paralelno procesiranje|paralelno procesiral]]; imel je 256 digitalnih [[oscilator]]jev, 128 spreminjevalcev signala (filtri, [[reverb]]eracija, [[potenciometer|potenciometri]]) in obsežen [[pomnilnik]].
* [[1981]] – [[Larry Austin]] je skomponiral skladbo ''Canadian Coastlines'', ki je za določitetv besedilne, ritmične in melodične vsebine uporabljala [[geografija Kanade|zemljevid Kanade]]. Nove različice [[Music5]] so vsebovale tako imenovani [[Cmusic]] (avtor je [[Richard F. Moore]]), tako je poimenovan zaradi tega, ker je bil v celoti napisan v [[programski jezik C|programskem jeziku&nbsp;C]].
* [[1985]] – Napisan je bil ''[[Interactor]]'', program [[Morton Subotnick|Mortona Subotnicka]] in [[Mark Coniglio|Marka Coniglia]], namenjen predvsem koncertnim prireditvam, s sposobnostjo slediti [[partitura|partituri]].
* [[1986]] – Programer [[David Zicarelli]] je napisal ''Jam Factory'', program, ki je lahko poslušal [[MIDI]]-vhod in takoj nato [[improvizacija|improviziral]] glasbo na določeni profesionalni stopnji. [[Joel Chadabe]], [[David Zicarelli]], [[John Offenhartz]] in [[Antony Widoff]] so začeli delati na [[algoritem]]skem programu, ki bi lahko služil kot improvizatorno okolje. Izvajalec bi se usedel za računalnik in ustvarjal podatke v realnem času s potenciometri, ki bi spreminjali parametre v tem algoritmu, na primer [[interval (glasba)|intervale]] od ene do druge [[nota|note]], najvišji in najvišji ton itd. Izvirna različica naj bi se imenovala ''Maestro'', potem ''RMan'' (Random Manager), končno pa se je imenovala ''M''. Predstavljena je bila tehnologija [[Dolby SR]]. Ustanovljeno je bilo podjetje [[Sonic Solutions]]. Tržiti so začeli prvi komercialni digitalni zvočni zapisovalnik ([[DAT]]).
* [[1989]] – Digidesign je predstavil Sound Tools.
* [[1990]] – Podjetje [[Sony]] je predstavilo snemalno [[CD]]-tehnologijo.
* [[1991]] – Podjetje Sony je razvilo tehnologijo [[Mini-disk]] (MD).
* [[1992]] – Podjetje Sony je predstavilo [[multimedija|multimedijski]] CD-ROM.
* [[1994]] – Pojavila se je digitalna vizualna tehnologija ([[DVD]])

===21. stoletje===
{{stublist}}

==Glej tudi==
* [[Časovni pregled izumov]]
** [[Časovni pregled tehnike merjenja časa]]

[[Kategorija:Zgodovina glasbe]]
[[Kategorija:Zgodovina tehnike]]
[[Kategorija:Časovnice za kulturo|glasbenotehnični izumi]]
[[Kategorija:Časovnice za tehniko|glasbenotehnični izumi]]