Ogled vira Prvi zakon termodinamike

== Zgodovina ==

O ohranitvi energije so razmišljali že antični filozofi, npr. [[Tales|Tales iz Mileta]], v sodobni obliki pa ga je formuliral nemški zdravnik [[Julius Robert von Mayer]] (1814-1878) v svoji razpravi »Razmišljanje o silah neorganske narave«, objavljeni v ''Annalen der Chemie und Pharmacie'', '''43''', 233 ([[1842 v znanosti|1842]]). Mayer je do svojega zaključka prišel na potovanju na nizozemsko vzhodno Indijo (današnja [[Indonezija]]), kjer je opazil, da je [[kri]] pacientov zaradi manjše vsebnosti [[kisik]]a temnejše rdeče barve. To je pripisal toplejšemu podnebju, zaradi česar ljudje potrebujejo manj kisika in s tem manj energije za vzdrževanje telesne [[temperatura|temperature]]. Odkril je, da sta tako [[toplota]] kot [[delo]] obliki [[energija|energije]]. Ko je izboljšal svoje znanje fizike, je izračunal tudi kvantitativno zvezo med njima.

[[James Prescott Joule]] je leta 1843 neodvisno odkril zakon s poskusom, danes znanim kot ''Joulov poskus'', pri katerem je utež ob spuščanju prek škripca poganjala mešalo v kalorimetrski posodi. Joule je pokazal, da je težnostna [[potencialna energija]] uteži enaka toploti, ki jo je [[voda]] prejela ob trenju z mešalom. Joulov poskus je za več let zasenčil Mayerjevo delo, kar je slednjega tako potrlo, da je skušal narediti samomor. Njegovemu delu je ponovno dal vrednost [[John Tyndall]] v svoji razpravi ''Heat: A mode of motion'' (1863).

Podoben zakon je leta 1847 zapisal v zasebno objavljeni razpravi ''Die Erhaltung der Kraft'' tudi [[Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz]].