Ogled vira Krajše mere velikih pet

Tradicionalno merjenje osebnosti vključuje razmeroma dolge vprašalnike, vendar pa je zaradi vedno večje popularnosti modela velikih pet in mnogih raziskav kjer so dolge mere nepraktične, v zadnjih letih zelo narasla potreba po krajših, a še vedno psihometrično ustreznih merah osebnosti <ref name=WoodsHampson>Woods, S.A. in Hampson, S.E. (2005). Measuring the Big Five with Single Items using a Bipolar Response Scale. European Journal of Personality, 19, 373-390. </ref>. 

== Prednosti krajših mer == 
S krajšimi merami osebnosti omogočimo bolj ekonomično izrabo časa ter preprečimo dolgočasje in utrujenost pri udeležencih, s čimer lažje pridobimo udeležence za sodelovanje v raziskavi ali študiji, saj od le teh večinoma pričakujemo, da bodo sodelovali, ter nam namenili svoj čas in trud, pogosto brez plačila ali nagrade <ref name=WoodsHampson/>. S krajšimi merami torej vsaj preprečimo osip, v najboljšem primeru pa si tako lažje zagotovimo večje število udeležencev, ki sodelujejo in s tem posledično zmanjšamo  “prostovoljsko pristranost”, kjer nam v vzorcu ostanejo le udeleženci, ki so bili dejansko pripravljeni sodelovati v vsakem primeru, ne glede na dolžino vprašalnika, kar pa morda ni reprezentativno za celotno populacijo in lahko zmanjša zunanjo veljavnost rezultatov <ref name=Crede>Credé, M., Harms, P., Niehorster, S. in Gaye-Valentine, A. (2012). An Evaluation of the Consequences of Using Short Measures of the Big Five Personality Traits. Journal of Personality and Social Psychology, 102(4), 874-888. </ref>.

Prav tako so krajše mere bolj uporabne, ko je treba oceniti večje število konstruktov ter ponavljati meritve, na primer pri vzdolžnih študijah ali spremljanju učinkov obravnave. Tako je posamezen konstrukt treba oceniti na hitro, saj bi udeležence le stežka pripravili do tega, da bi nekaj tednov ali pa celo mesecev zapored skrbno in pozorno izpolnjevali daljše vprašalnike <ref name=Crede/>.

== Pomanjkljivosti krajših mer ==
Obstaja kar precej razlogov za pazljivost pri uporabi krajših mer. Pomisleki so večinoma psihometrične narave, saj teorija v osnovi predpostavlja, da s krajšimi merami teže dosežemo zanesljivost in zadostno pokritost celotnega področja merjenja, kar posledično pripelje do neustrezne veljavnosti <ref name=Herzberg>Herzberg, P.Y. in Brähler, E. (2006). Assessing the Big-Five Personality Domains via Short Forms A Cautionary Note and a Proposal. European Journal of Psychological Assessment, 22(3), 139-148. </ref>. Rezultati pridobljeni s krajšimi merami imajo namreč še vedno bolj verjetno manjšo napovedno veljavnost, saj se v primeru, da udeleženec oceni svoje vedenje le na eni postavki, precej zmanjša verjetnost, da prav vedenje zajeto v postavki predstavlja njegovo resnično izraženost merjene lastnosti. Pri merah z več postavkami je ta napaka manjša, saj isti konstrukt merimo z večjim številom postavk, ki dajo  udeležencu boljšo možnost, da v postavkah prepozna svoje vedenje in ga pravilno oceni, ter možnost, da se naključne napake med seboj izničijo, kar posledično poveča zanesljivost in veljavnost <ref name=Crede/>. 
Prav tako je pri merah z večimi postavkami lažje slediti socialno zaželenim odgovorom in težavam, ki temu sledijo, pri merah s posameznimi postavkami, pa se ta pristranost nima možnosti izničiti skozi serijo negativno in pozitivno vrednotenih postavk <ref name=Herzberg/>.

Drug problem je, da je model velikih pet zasnovan kot izjemno široka, hierarhična struktura in, da vsakega izmed petih faktorjev sestavlja več facet. To pomeni, da z eno postavko za vsak faktor ne moremo ustrezno zajeti niti posamezne facete, kaj šele celega faktorja, saj nehote dajemo prednost posamezni, konkretni lastnosti, s katero naj bi merili veliko bolj obširen in abstrakten pojem <ref name=Crede/>.

== Primeri krajših mer ==
* Big Five Inventory - 10 BFI - 10, <ref>Rammstedt, B., & Oliver, P. J. (2007). Measuring personality in one minute or less: A 10-item version of the big five inventory in english and german. Journal of Research in Personality, 41, 203-212.</ref>
* Five Item Personality Inventory - FIPI <ref name=Gosling>Gosling, S. D., Rentfrow, P. J., in Swann, W. B. (2003). A very brief measure of the big-five personality domains. Journal of Research in Personality, 37, 504-528.</ref>
* Ten-Item Personality Inventory - TIPI <ref name=Gosling/>
* Mini International Personality Item Pool - Mini IPIP <ref>Donnellan, M.B., Oswald, F.L., Baird, B.M. in Lucas, R.E. (2006). The Mini-IPIP Scales: Tiny-Yet-Effective Measures of the Big Five Factors of Personality. Psychological Assessment, 18(2), 192-203. </ref>
* Single-Item Measures of Personality - SIMP <ref name=WoodsHampson/> 

== Viri==
=== Opombe in reference ===
{{refsez}}
=== Literatura ===
* Bernard, L.C., Walsh, R.P. in Mills, M. (2005). Ask Once, May Tell: Comparative Validity of Single and Multiple Item Measurement of the Big-Five Personality Factors. Counseling and Clinical Psychology Journal, 2(1), 40-57. 

* Borkenau, P. in Ostendorf , F. (n.d.). Neo-ffi Ÿ neo-fünf-faktoren inventar. Pridobljeno 8.11.2012 iz http://www.unifr.ch/ztd/HTS/inftest/WEB-Informationssystem/de/4de001/3533c0f4f50611d380fc005004431da2/hb.htm

* Costa, P. T. in McCrae, R. R. (2008). The revised neo personality inventory (NEO PI-R). V P. Boer, P. Matthews in P. Saklofske (Ur.), Personality theory and assessment, (179-199). Los Angeles: Sage publications.

* Credé, M., Harms, P., Niehorster, S. in Gaye-Valentine, A. (2012). An Evaluation of the Consequences of Using Short Measures of the Big Five Personality Traits. Journal of Personality and Social Psychology, 102(4), 874-888. 

* Donnellan, M.B., Oswald, F.L., Baird, B.M. in Lucas, R.E. (2006). The Mini-IPIP Scales: Tiny-Yet-Effective Measures of the Big Five Factors of Personality. Psychological Assessment, 18(2), 192-203. 
 		
* Goldberg, Lewis R. (1992). The development of markers for the Big-Five factor structure. Psychological Assessment, 4(1), 26-42.

* Gosling, S. D., Rentfrow, P. J., in Swann, W. B. (2003). A very brief measure of the big-five personality domains. Journal of Research in Personality, 37, 504-528.

* Herzberg, P.Y. in Brähler, E. (2006). Assessing the Big-Five Personality Domains via Short Forms A Cautionary Note and a Proposal. European Journal of Psychological Assessment, 22(3), 139-148. 

* McCrae, R. R., & Costa, P. T. (2004). A contemplated revision of the neo five-factor inventory. Personality and Individual Differences, 36, 587-596.

* Perugini, M. in Leone, L. (1996). Construction and validation of a short adjectives checklist to measure Big five (SACBIF). European Journal of Psychological Assessment, 12(1), 33-42. 
 		
* Rammstedt, B. (2007). The 10-item Big Five Inventory: Norm values and investigation of sociodemographic effects based on a German population representative sample. European Journal of Psychological Assessment, 23 (3), 193-201 

* Rammstedt, B., & Oliver, P. J. (2007). Measuring personality in one minute or less: A 10-item version of the big five inventory in english and german. Journal of Research in Personality, 41, 203-212.

* Saucier, G. (1994). Mini-Markers: A Brief Version of Goldberg’s Unipolar Big-Five Markers. Journal of Personality Assessment, 63(3), 506-516.

* Woods, S.A. in Hampson, S.E. (2005). Measuring the Big Five with Single Items using a Bipolar Response Scale. European Journal of Personality, 19, 373-390. 

* Zupančič, M., & Svetina, M. (Ur.) (2012). Uvod v razvojnopsihološko diagnostiko. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete v Ljubljani.


== Zunanje povezave ==
{{v sorodnikih}}
* [http://www.ocf.berkeley.edu/~johnlab/bfi.htm: The Big Five Inventory] {{ikona en}} 

{{škrbina}}
[[Kategorija:Osebnost]]
[[Kategorija:Psihološko testiranje]]