Vladarski nazivi faraonov

Kraljevi titular ali kraljevski protokol egipčanskega faraona je bilo standardno naslavljanje vladarjev Starega Egipta. Protokol je simboliziral posvetno in božansko moč in bil hkrati nekakšna izjava o vladarjevem poslanstvu, da vlada Egiptu. Tituliranje se je med vladavino celo spremenilo.

Celoten naslov, sestavljen iz petih glavnih imen, ni bil standardiziran vse do Srednjega kraljestva, potem pa je kot tak ostal v rabi vse do rimske zasedbe Egipta.

Horovo ime

uredi
Glavni članek: Horovo ime.
 
Serek z imenom kralja Djeta in povezavo z boginjo Vadžet; Louvre, Pariz
G5O33

Horovo ime je najstarejša oblika faraonovega imena, ki je nastala že v preddinastičnem obdobju. Več najstarejših znanih egipčanskih faraonov je znanih samo po tem imenu.[1] Ime je bilo običajno napisano v hieroglifih v sereku, ki je predstavljal pročelje palače. Nad serekom ali ob njem je bil kot sokol upodobljen bog Hor.[1]

Najmanj en vladar Druge dinastije, Set-Peribsen, je namesto Hora upodabljal boga Seta. Sprememba je bila morda posledica verske razprtije v državi. Njegov naslednik Kasekemvi je nad svoje ime pisal simbola obeh bogov. Za Kasekemvijem je ob faraonovem imenu vedno upodobljen samo Hor.[1]

Od Novega kraljestva se je Horovo ime pogosto pisalo brez sereka.

Naziv Nebti

uredi
Glavni članek: Nebti.
G16

Naziv Nebti (dobesedno »dve košari«, v prevodu »dve gospe«) je povezan s tako imenovanima heraldičnimi boginjama

Naziv je prvi uporabil kralj Semerket iz Prve dinastije. V Dvanajsti dinastiji postal popolnoma neodvisen vladarski naziv. Običajno ni bil uokvirjen v kartuši ali sereku, vendar se je vedno začel s hieroglifoma jastreba in kobre, ki stojita vsak na svoji košari.

Zlato Horovo ime

uredi
G8

Za Zlato Horovo ime je značilna podoba sokola - Hora, ki sedi na ali ob hieroglifu za zlato. Pomen tega posebnega vladarjeveg imena je še vedno predmet razprav. Po mnenju nekaterih predstavlja Horovo zmago nad stricem Setom, ker simbol za zlato lahko pomeni tudi Horovo vzvišenost nad sovražniki. V egipčanski miselnosti je bilo zlato močno povezano z večnostjo, ki so jo morda poskušali prenesti v faraonovo večno Horovo ime.

Zlato Horovo ime se običajno ni pisalo v kartuši ali sereku.

Prestolno ime (nesut-biti)

uredi
Glavni članek: Prestolno ime.
 
Kartuša s prestolnim imenom Tutmozisa II., nad katero sta simbola bičja in čebele; Hačepsutin tempelj, Luksor
M23
t
L2
t

Faraonovo prestolno ime je prvo od dveh imen, zapisanih v kartuši. Ime običajno spremlja greben nesut-biti (nsw-bity, nesu-bity, nesw-bit, nswt-bjtj), ki dobesedno pomeni »on/ona od bičja in čebele«, vendar se običajo prevaja kot »kralj Gornjega in Spodnjega Egipta«, ker sta bil bičje in čebela simbola Gornjega in Spodnjega Egipta.[2]

V kartuši se pogosto pojavlja tudi naslov nb t3wy, »gospodar dveh dežel«, ki se nanaša na dolino in delto Nila.

Osebno ime (nomen)

uredi
G39N5
 

Osebno ime faraona je bilo napisano pred titulo »sin Raja«, zapisano s hieroglifoma za raco (za), ki je pomenil sin, in sonce, ki je simboliziralo sončnega boga Raja. Osebno ime je bilo k nizu faraonovih imen dodano v Četrti dinastiji, da bi poudarilo kraljevo vlogo predstavnika sončnega boga Raja na zemlji. Za ženske ki so postale faraonke, se je »sin« interpretiral kot »hči«.

Sodobni zgodovinarji faraone običajno imenujeju po njihovih osebnih imenih. Za faraone z enakimi imeni, se k imenom dodajajo zaporedne številke I., II., III. itd.

Primeri popolnih titul

uredi

Senusret I.

uredi

V Srednjem kraljestvu se je polno titularno ime včasih pisalo v eni kartuši, na primer ime Senusreta I. v Beni Hasanu.

 

Hačepsut

uredi

Celoten vladarski naslov faraonke Hačepsut iz Osemnajste dinastije je omogočil vpogled v izgovarjavo in razlike med tituliranjem moških in ženskih vladarjev:

  • Horovo ime: Wesretkau, »mogočnost Kasa«
  • Ime Nebty: Wadjrenput, »ona od obeh gospa«
  • Zlato Horovo ime: Netjeretkhau, »božanskega videza«  (netjeret je ženska oblika pridevnika netery, ki pomeni bogaboječ ali božanski, khau pa pomeni zunanjost ali videz)
  • Prestolno ime: Maatkare, "resnica je Rajev Ka"
  • Rojstno ime: Khnumt-Amun Hatshepsut, »združena z Amunom, najplemenitejša od plemenitih gospa«

Tutmozis III.

uredi
G5E1
D40
N28mS40t
O49
O33

serek ali Horovo ime
G16V29swtiira
Z1
mimQ3 X1
N1

ime Nebty
G8sxmF9
F9
D45
N28
Z3

zlato Horovo ime
M23
t
L2
t
ramnxpr

prestolno ime (nesut-biti)
G39N5
G26msnfrxpr
Z2

rojstno ime (nomen)
Tutmozis III.
Egipčanski hieroglifi

Popolno titularno ime faraona Tutmozisa III. iz Osemnajste dinastije je omogočilo vpogled v izgovarjavo in pomen njegovega imena:

  • Horovo ime: Kanakht Khaemwaset, »Horov mogočni bik ali mogočni bik, ki izvira iz Teb«
  • Ime Nebty: Wahnesytmireempet, »on od obeh gospa, večen v kraljevanju kot Ra v nebesih«
  • Zlato Horovo ime: Sekhempahtydjeserkhaw, »Zlati Hor, silno močan, bogu prijetnega videza«
  • Prestolno ime: Menkheperre, »on od bičja in čebele, večna oblika Raja«
  • Rojstno ime: Thutmose Neferkheperu, »Sin Raja, Tutmozis, lepota oblik«

Sklici

uredi
  1. 1,0 1,1 1,2 Toby A.H. Wilkinson. Early Dynastic Egypt. Routledge, London/New York 1999, str. 74-75. ISBN 0-415-18633-1.
  2. Ewa Wasilewska. Creation Stories of the Middle East, 2000, str. 130f.
  • Allen, James P. (1999). Middle Egyptian: An Introduction to the Language and Culture of Hieroglyphs. New York: Cambridge University Press. ISBN 0-521-77483-7.
  • Dodson, Aidan Mark; Dyan Hilton (2004). The Complete Royal Families of Ancient Egypt. Cairo, London, and New York: The American University in Cairo Press and Thames and Hudson. ISBN 977-424-878-3.
  • Ronald J. Leprohon (2013). The Great Name: Ancient Egyptian Royal Titulary. Society of Biblical Literature. ISBN 978-1589837355.
  • Gardiner, Alan Henderson (1957). Egyptian Grammar; Being an Introduction to the Study of Hieroglyphs (3. izd.). Oxford: Griffith Institute.
  • Quirke, Stephen G. J. (1990). Who Were the Pharaohs? A History of Their Names with a List of Cartouches. London: British Museum Publications Limited.
  • Schneider, Thomas (1993). »Zur Etymologie der Bezeichnung 'König von Ober- und Unterägypten'«. Zeitschrift für ägyptische Sprache und Altertumskunde. 120: 166–181.
  • Shaw, Garry J. (2012). The Pharaoh, Life at Court and on Campaign. London and New York: Thames and Hudson. str. 20–21.
  • von Beckerath, Jürgen (1999). Handbuch der ägyptischen Königsnamen (2. izd.). Mainz am Rhein: Verlag Philipp von Zabern.

Zunanje povezave

uredi